D. D.;
Angel varuh.^
V sak večer, ko prihajajo angeli varuhi k detetu Jezusu v nebesa, priplava en angel prav počusi za ujimi. Utrujen! Žalosten! Stisne se k nebeškemu oknu, pa ga ne razveseli zlata, smejoča se nebeška luč, ampak neprestaiio gleda otožen ua zemljo, Ko pri-povedujejo drugi angeli veseli o svojih varovancih, *pa on veckrat položi belo roko pred oci, kakor bi se hotel zjokati. Dete Jezus to pač vidi, ne vpraša pa angela nikoli iiic. Šele tedaj, ko nalahno odplavajo drugi angeli spet na svet, neopaŽeno stopi k žalost-nemu angelu, ga poboža s svojo malo uežno roko in de: »Ubogi angel varuh, je bil znabiti tvoj mali Pavel spet prav poreden?« Angel žalosten pokima in pre-strašen pokaže na zemljo.
AJb, da! Mali Pavel je ravnokar splezal s postelje iu se pognal za inuho, ki ga je niotila v spanju. Kako mu žare oči! Vpije in zmerja. Na! Pa jo je ujel! S krvoločnim veseljem iztrga ubogi živalci noge in perutnice.
»\es dan je mučil živali,« pove angel. »Mačko mizarja Jošta, potem kokljo s pisčancil Ce]o ptička, ki je padel iz gnezda, je mu&I, in čevijarjevega črnega psička, ki je že tako ves kruljav.«
»Veseli me, da ga kljub temu nisi zapustil,« reČe Jezusček resnobno. sLe še potrpi! Tudi fedaj, ko b-i mislil, da Pavla ni roogoče poboljšati.« In mala bela rokica Jezuščkova blagoslavljaje pogladi sklonjenega angelca, ki se takoj jiato poguinuo vzravna, da odleti dol  na  zemijo  varovat v posieljci hudobnega  Pavla.
CeJe tetlue, mesece in leia mora pripovedovati ia angel detetu Jezusu samo o hudobnih delih svojega Tarovanca. O lenobi! O drznostil O surovosii! In zmeraj ga mora blagoslavljajoča roka JezuSčkova spet opogumiti.
Nekega dne pride Pavel mimo županovega trav-nika. Travnik je na gosto ograjeu. Župan ga je ob-sejal  s travnira semeuoin,  iii  nihče  naj  bi  ne hodil
po njem. Aj, Pavlu se pa ravno zljubi! Kar nekaj Šine vanj. da bi plot preplezal in vse pohodil. Kaj pomaga, Če ga aiigel tiho svari? Že je skocil na plot in ... eiia, dve, tri.., z enini skokora je na traviiiku. Toda — kaj je to? Z groznim laježem skoči nekaj predenj in mu pokaže zobe. O gorje! To je Pazi, županov  veliki popadljivi  pes.  Prestrašen Pavel od-
skoči. Zakriči na pomoč, da gre skozi ušesa. Zastonj! Nikogar ni v bližini. Zdaj — ue — takoj ga bo pes pograbil in razirgal. Ne koraka naprej! Ne koraka nazaj! Zdajzdaj popade! »Moj Bog, pomagaj!« zaihti Pavel, ves tresoč se. Tedaj... se nekaj zlatega za-sveti pred njegovimi očrai! In kakor srebru sijaj! Ali sanja? Ali ga je pes že popadel? Ne! Pazi se je umaknil, kakor oslepljen od žarke Iuči. ki je med njima. DaleČ, daleČ nazaj do sredi travnika! V Pavlu se zbudi moč, da bi zbežal čez plot. Ali ni, kakor da ga je nekdo dvignil in ga nese? Hvala Bogu! Spet je
na poti pred županovim travnikom. Kako dirja do-mov! Kakor bi bila cela tolpa popadljivih psov za njim! Doma pa takoj v svojo izhico. Kaj je tam storil, to sta videla samo Jezušček in njegov sveti aiigel varuh. Bilo je pa tisto tako lepo, da se je Je-zušček smehljal in angel varuh ni več jokal,
(D. fr. Kind  19-51.)