V središču Ormož • Občani bodo za odpadke po novem plačevali več O Strani 4 in 5 Kmetijstvo Podravje • »V kmetijstvu ni razlogov za optimizem!« O Stran 9 Ptuj, torek, 12. aprila 2016 letnik LXIX • št. 29 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Podravje Dom upokojencev • Zaradi zatekanja izselili stanovalce O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Mreža svetovalnih služb pred razpadom? Slovenija, Podravje • Nova zakonodaja preti z novimi stroški Nam bodo ugasnili gašpjerčke?! Tisti, ki kurijo na trdna goriva, naj bi m m z naslednjim letom O Strani 8in 9 morali plačati meritve Šport prašnih delcev, Nogomet • Olimpi- kupiti filtre ali celo ja iz brezna poraza zamenjati peči. o podrobnostih na Ministrstvu za okolje še ne želijo govoriti. Motokros • Tudi v Povedali pa so, da Argentini je donela bodo zelo verjetno Zdravljica tisti, ki imajo doma O Stran 19 peči na trd"ongorivlo' starejše od 20 let, le- Ko|esarstvo • te morali zamenjati z Pokal Poli 2016 novejšimi ... O Stran 19 Več na straneh 2 in 3. šele v 93. minuti O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Nesreča na otroških igralih »Moj otrok je preživel, naslednji mogoče ne bo! w -v Cfran « O Stran 24 Aktualno • V enem letu pol milijarde evrov iz Slovenije v davčne Podravje oaze O Strani 2 in 3 kmetijska zemlja ostajjaiv la§jjiH ruskih lastnikov 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 12. aprila 2016 Slovenija, Podravje • Čakajo nas še meritve prašnih delcev Nova zakonodaja z luknjami - nam bodo Tisti, ki kurijo na trdna goriva (torej predvsem revnejši sloj prebivalstva), naj bi z naslednjim letom morali plačati meritve prašnih le od peči, marveč tudi od goriva in načina kurjenja, bodo dimnikarji do realnih rezultatov težko prišli. Tudi zato, ker ne smejo na Država naj bi z naslednjim letom uredila dimnikarsko področje. O predlogu zakona o dimnikarskih storitvah, ki bo sistem koncesij zamenjal z licencami, smo že pisali. Pripravljajo tudi spremembe uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav iz leta 2011. Z njimi bodo onemogočili, da bi na trg prišle tudi male kurilne naprave slabšega kakovostnega razreda, pri katerih emisije presegajo najvišje dovoljene vrednosti. V javnost pa je pricurljala tudi informacija, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja še en predpis, ki bo določal merjenje emisij prahu iz malih kurilnih naprav na trdna goriva s toplotno močjo 4 kW do 1 MW. To Uvodnik so enosobne naprave, kot npr. štedilnik, kamin ali lončena peč, ter male kurilne naprave na trdna goriva za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Strehe so nevarne O podrobnostih na MOP še ne želijo govoriti: »Predpis bo podan v javno obravnavo, zato bi o podrobnih ocenah tega predpisa lahko odgovarjali šele, ko bo predlog predpisa dokončno oblikovan (to pa ne bo še vsaj pol leta).« Mejne vrednosti emisij trdnih delcev oz. prahu je sicer določala že dosedanja uredba. Za male kurilne naprave, ki uporabljajo les in niso enosobne, je mejna koncentracija celotnega prahu 20 « r i Kaj je primernejše za otroka Zgodba o odvzemu dveh otrok starima staršema iz Velenja je dosegla neverjeten odmev. Mene je prestrašila in zgrozila. Opomnila, da ne živim v sistemu, ki je vedno pravičen, ampak v sistemu, kjer sodijo in odločajo tisti, ki si dajejo to pravico. V obupu, ki ga nenehno gledamo v očeh starih staršev, bi se tako ali drugače lahko znašel kdorkoli od nas. Malokdo pa si (na srečo) lahko predstavlja njihovo bolečino. Tisto, ki jih nenehno spominja, da hčere, ki jo je ubil njen partner, ne bodo nikoli več videli. In ono, ki so jim jo dodatno povzročili brezdušni birokrati. Tisti, ki mislijo, da so bogastvo sveta velike hiše. Tisti, ki so le zato, ker je bilo stanovanje starih staršev premajhno, ocenili, da to niso razmere, v katerih bi otroka morala odraščati. A res? A bi stara starša bila kaj boljša človeka, če bi imela vilo? Seveda ne! Pa da sta „prestara". Pri 56 letih sicer res nisi več najbolj mlad, a kaj bomo s tistim deležem žensk, ki po 50. letu šele rodijo? Jim kar vzamemo otroke, ker so zanje tako ali tako prestare? Naša birokracija, ki nemalokrat dela le po papirjih in premalo po zdravi kmečki pameti, mora tokrat dobiti zaušnico. Posebej v primeru takšnih, socialnih zgodb, je treba v primeru kršitev posameznike, ki so odločali, tudi sankcionirati. Ne nazadnje velja tudi: če ne znaš avtomobila popraviti, ne moreš biti avto-mehanik. Res je, nismo mi kompetentni, da presojamo, ali so ravnali prav, a na očitke, če ti niso točni, bi morali konkretno odgovoriti. Če kaj, potem se Slovenci vemo dobro tožariti in zagovarjati. Dejstvo je, da tokrat ne smejo šteti le še leporečja politikov. Tistih, za katere včasih več sploh ne veš, ali jim po žilah še teče enaka kri kot nam. Tistih, ki so pripravljeni za politične točke storiti marsikaj. Če je treba, tvegati tudi usodo neke družine, le zato, da ne priznaš napake. Pa četudi morda sploh ni njihova. Pred kratkim mi je sodelavec dejal: napočil bo čas, ko ne bomo več ločili med dobrim in slabim. Meni se zdi, da je za politike in njihove zveste sledilce ta čas že napočil. Upam pa, da se mu bomo navadni ljudje poskušali izogniti. Enostavno želim verjeti, daje večini jasno, da sreča ni pogojena s starostjo, še manj pa z denarjem. Dženana Kmetec ■ K'. *' , -i % - \ j. Za stanovalce v blokih bistvenih sprememb ne bo Večina ptujskih stanovanjskih blokov se ogreva s skupno kurilnico, tisti v centru mesta pa večinoma že imajo nove plinske peči. Igor Vamberger iz ptujskega Podjetja za stanovanjske storitve pojasnjuje: »Veliko večino peči smo v preteklih nekaj letih zamenjali s plinskimi, nekaj pa jih bomo še letos ali naslednje leto. Zamenjali smo jih toliko, kolikor je bilo denarja, in tam, kjer se je stara peč pokvarila. Za trdno gorivo soglasja večinoma ne izdajamo, pa tudi Mestna občina Ptuj je izdala odlok o plinifikaciji starega mestnega jedra, ki trdna goriva dovoljuje le izjemoma.« mg na kubični meter za toplotne moči med 4 kW in 1 MW, za enosobne kurilne naprave 75 mg, od leta 2017 pa predvidoma le še 40 mg. Tudi Evropska komisija je lani izdala dve uredbi, ki za male kurilne naprave na trdna goriva določata mejne vrednosti prahu, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, pa tudi minimalno sezonsko energijsko učinkovitost. Kljub temu dimnikarji prašnih delcev doslej niso merili. Ni še jasno, kdo in na kak način bo napovedane nove meritve izvajal, predvsem pa ne, koliko bodo stale. Robert Zemljič iz dimnikarstva Dimko pravi: »Ne vem sicer, kako se bodo na ministrstvu dogovorili, ampak logično bi bilo, da bi tudi te meritve izvajali dimnikarji.« Pojasnjuje, da je meritve prašnih delcev mogoče izvesti na dva različna načina: z optičnim ali gravimetričnim merjenjem. Katerega od njiju bodo izbrali, še ne vemo. Pri prvem načinu se delci merijo optično, pri drugem pa dimnikarji pri peči namestijo filtre, v katerih se prašni delci naberejo, nato pa filtre posušijo in delce stehtajo. Ta postopek traja nekaj ur, za vsako posamezno meritev pa je treba filtre zamenjati. Dimnikarji ceno nove storitve zdaj še težko ocenijo, stroške pa bodo imeli tudi sami. Zemljič pravi: »Aparature za merjenje prašnih delcev so povsem specifične naprave, stanejo pa od okoli 8.000 evrov naprej.« Pojasnjuje tudi, da bodo trdne delce najbrž merili na iz- hodu iz kurilne naprave oz. za filtrom, ki pa ga imajo le redke individualne kurilne naprave. »Vsaj pred leti, ko smo delali raziskavo o onesnaženosti zraka, smo merili tako,« dodaja. Delce bodo torej merili pred vstopom v dimnik, vendar pa jih nekaj ostane tudi v dimniku v obliki saj, zato izmerjene emisije ne bodo povsem realne. Dimnikarji namreč na streho smejo le, če imajo do dimnika zagotovljen varen dostop. Stanovanjske hiše ga seveda Slovenija • S katerimi davčnimi oazami največ poslujejo Slovenci V enem letu pol milijarde evrov Od začetka tega meseca ogromno prahu v Sloveniji dviga objava podatkov iz tako imenovanih Panamskih ureja vse potrebno za poslovanje v davčnih oazah. V dokumentih so tudi slovenska imena. Od leta 1995 v Sloveniji deluje Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Organ deluje v sestavi finančnega ministrstva in med drugim spremlja negotovinska nakazila nad 30.000 evrov v države, za katere obstaja večja verjetnost pranja denarja (davčne oaze). Konec leta 2014 je bilo na seznamu slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja 33 držav. Iz Slovenije je bilo na račune fizičnih ali pravnih oseb v države, ki so na seznamu, 3.617 nakazil v skupnem znesku skoraj pol milijarde evrov. Največ v Bosno in Hercegovino - BiH (183 milijonov evrov). Slovenija je BiH na seznam vključila leta 2014. Naslednja na seznamu je Turčija, kjer je v letu 2014 končalo 68 milijonov evrov slovenskega denarja. Sledijo Ekvador - 59 milijonov, Bermudi - 38 milijo- Skupni znesek nakazil v letu 2014 v davčne oaze, ki bi lahko bila v Sloveniji izvršena kot kaznivo dejanje pranja denarja, znaša 175 milijonov evrov in tri milijone ameriških dolarjev. Zaradi primerov, ki so bili v fazi dokaznega postopka zaradi suma kaznivega dejanja pranja denarja, je Republika Slovenija do 31. 12. 2014 začasno zasegla (zaplombirala) za 36 milijonov evrov premoženja: nepremičnine, vrednostni papirji, denar ... nov, Ciper - 36 milijonov, Liechtenstein, Panama in Deviški otoki - po 18 milijonov, Macau - 12 milijonov in Belize 11 milijonov evrov. Nakazila od enega do deset milijonov evrov so bila izvedena še na transakcij-ske račune v Andoro, Gibraltar, Malezijo, Monako, nizozemske Antile in Sejšele. Podatki veljajo za vsa nakazila iz Slovenije na transakcijske račune v davčne oaze v letu 2014, ne glede na to, ali je tam tudi sedež podjetja oziroma bivališče fizične osebe, ki je imetnik računa. Na račune tujih podjetij, ki imajo v davčnih oazah tudi svoje sedeže, je iz Slovenije leta 2014 odromalo še več denarja: 533 milijonov evrov. Tudi po tej kategorizaciji je bilo največ denarja nakazanega podjetjem s sedežem v BiH (177 milijonov), Turčiji (67 milijonov), Ek- vadorju (58 milijonov), Cipru (53 milijonov), na Bermudih (36 milijonov), Deviških otokih (26 milijonov), Panami in Indoneziji (po 21 milijonov), Belizeju (15 milijonov), Macau (14 milijonov) in Sejšelih (11 milijonov evrov). Večino prijav naznanile banke, finančniki skoraj nič Urad za preprečevanje pranja denarja je v letu 2014 prejel 489 prijav sumljivih transakcij, od katerih so jih odprli oziroma obravnavali 480. V predhodnem letu so jih odprli 600, 559 v letu 2012, 327 v letu 2011 in 233 leta 2010. Daleč največ oziroma veliko večino prijav so podale banke in hranilnice - oboji skupaj v letu 2014 397 primerov. Nekaj prijav Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 12. aprila 2016 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 ugasnili gašperčke?! delcev, kupiti filtre ali celo zamenjati peči. Ker koncentracija trdnih delcev ni odvisna dimnik... nimajo. Izpit iz varstva pri delu na višini in vse potrebne zdravstvene preglede za višinska dela dimnikarji sicer opravijo, samo na streho pač ne grejo ... Filter ali nova peč? Na MOP pojasnjujejo: »Za kurilne naprave, ki bodo presegale mejne vrednosti emisij v manjši meri, se bo priporočala vgradnja filtrov. Za tiste, ki jih bodo presegale v večji meri, pa bo verjetno potrebna zamenjava z novo, sodobnejšo kurilno Koliko bi takšni filtri stali, nam niso znali pojasniti, saj jih obstaja mnogo vrst. »Filtri seveda pripomorejo k zmanjšanju emisij, vendar brez v predpisih določene metodologije meritev emisij to ni enoznačno ovre- dnoteno. Pri vgradnji filtrov bo treba poleg njihove učinkovitosti obravnavati tudi dodatna tehnična vprašanja, kot npr. zagotavljanje minimalne tlačne diference pretoka dimnih plinov zaradi dodatnega upora filtra, Foto: Črtomir Goznik napravo. To bo predvsem veljalo za male kurilne naprave na trdna goriva, starejše od 20 let.« Pravilna raba goriv v novejših kakovostnih kurilnih napravah (beri: višjega cenovnega razreda) povzroča male emisije, zato predvidevajo, da filtri pri njih ne bodo potrebni. Za kurilne naprave nižjega kakovostnega razreda pa bo najprej treba določiti, za koliko so presežene emisije prahu, glede na to pa izbrati filter z ustrezno učinkovitostjo. Manjši kot so prašni delci, bolj škodljivi so Koncentracijo trdnih delcev v zraku spremlja in javno objavlja Agencija RS za okolje. Do preseganj mejnih vrednosti praviloma prihaja le v hladnejši polovici leta v večjih mestih. Letos so največ dni s preseženimi vrednostmi našteli v Zagorju, sledijo pa mu Celje, Murska Sobota in Trbovlje. Prah sicer nastaja tudi pri naravnih procesih v okolju (npr. požari v naravi, erozija kamenin, cvetni prah itd.), predvsem pa zaradi aktivnosti človeka (pri motorjih z notranjim izgorevanjem, v prometu, kmetijstvu, tobačni dim itd., pa tudi v malih kurilnih napravah). Delci, večji od 10 mikronov (PM10), praviloma ostajajo v zgornjih dihalnih poteh (nos, sapnik), manjši potujejo v pljuča, delci pod 2,5 mikrona pridejo v pljučne mehurčke, delci do 0,1 mikrona pa lahko skoznje preidejo celo v kri in povzročajo zdravstvene težave tudi v drugih telesnih organih. Za lesno biomaso najprej subvencije, potem kazni V preteklih letih je država spodbujala uporabo naravi prijazne lesne biomase; polen, peletov ali sekancev. Na Slovenskem okoljskem javnem skladu lahko za nepovratne finančne spodbude za nakup kotlov in kurilnih naprav na lesno biomaso še zmerom zaprosite. Vendar pohitite, saj tovrstne naprave z novim letom očitno ne bodo več zaželene. Tisti, ki so priporočila upoštevali in nove kurilne naprave na lesno biomaso že kupili, pa bodo kaznovani - v najboljšem primeru le s stroški dodatnih meritev. Robert Zemljarič iz dimnikarstva Dimko pojasnjuje: »Obremenitev okolja je s kurjenjem na lesno biomaso sicer manjša, vendar pa takrat niso razmišljali o trdnih delcih.« Sprašujemo se, o čem so pozabili razmisliti tokrat. možnost priklopa elektrofiltrov na električno omrežje, prostor za vgradnjo in kasnejši dostop za čiščenje filtra ... Priporočanje vrst filtrov zato vnaprej ni možno,« odgovarjajo z MOP. Dimnikarji so nad predlogom kakopak navdušeni, uporabniki kurilnih naprav malo manj. Zemljič pravi: »Menim, da je te meritve smiselno uvesti. Težava pa ni samo v kurilnih napravah. Ljudje namreč kurijo z vsem mogočim, tudi z nedovoljenimi energenti. Tudi starejše kurilne naprave niso nujno problema- tične, če se v njih pravilno kuri in so drva pravilno pripravljena oz. posušena.« Dušan Zorman iz dimnikarstva Kamin dodaja: »Prvi podoben predlog so podali že pred več kot 20 leti. Menim, da bi ga morali sprejeti že takrat.« Ostali pa sumimo, da vse bolj pohlepna država išče nove načine, kako bi kje vzela še kak evro. Haloške babice, ki zjutraj s suhljadjo zakurijo v štedilnikih iz srede prejšnjega stoletja, da bi skuhale žitno kavo, bodo gotovo pravi naslov ... Eva Milošič iz Slovenije v davčne oaze dokumentov. Dokumenti so do novinarjev pricurljali iz ene izmed odvetniških družb, ki za svoje stranke so podali pošte, leasing hiše, zlatarji, igralnice, prireditelji iger na srečo, nepremičninske agencije in zavarovalnice. Vsi našteti so na urad posredovali skoraj 90 odstotkov vseh prijav. Samo osem odstotkov prijav so podali organi pregona: preiskovalci iz vrst policije 25, tožilstvo osem, po dve pa sodi- šče, komisija za preprečevanje korupcije in SOVA. Finančni nadzor - ministrstvo za finance, carinska in davčna uprava, tržni inšpektorat, Banka Slovenije in računsko sodišče - na Urad za preprečevanje pranja denarja v letu 2014 niso podali niti ene prijave. Pa tudi sicer je bilo število njihovih prijav Izvor umazanega denarja -kazniva dejanja Urad v okviru svojih pooblastil ne more odkrivati izvora v davčne oaze nakazanega denarja. Ta t. i. umazani denar najverjetneje izhaja iz predhodnih kaznivih dejanj. Na primer: zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter davčne zatajitve (21 primerov v 2014), v tujini storjenih kaznivih dejanj (23, od tega 19 v Italiji), goljufij in poslovnih goljufij, prometa s prepovedanimi drogami, trgovine z belim blagom, tatvin, oškodovanja upnikov, zatajitve davčnih obveznosti, poneverb in neupravičene uporabe tujega premoženja. v predhodnih letih zelo minimalno. Vsaka izmed naštetih institucij je na leto podala nič, eno, dve ali tri prijave. Tudi odvetniki, ki pri tovrstnih poslih servilno sodelujejo, lani in predlani na urad niso naznanili nobene prijave, v letih od 2010 do 2012 pa vsega skupaj pet. Prijave o sumu pranja denarja je slovenski urad prejel tudi od sorodnih institucij v drugih državah. 314 primerov v nadaljnjo preiskavo Urad za preprečevanje pranja denarja je leta 2014 zaključil 521 primerov. Od tega so jih 314 zaradi suma storitve kaznivega dejanja posredovali v nadaljnjo obdelavo organom pregona (policija, FURS, SOVA), 207 so jih končali z internim poročilom in arhivirali, saj suma storitve kaznivega dejanja niso ugotovili. »V zadevah, ki so bile povezane s fizičnimi ose- bami, so se naše ugotovitve največkrat nanašale na sume zatajitve dohodninskih obveznosti, prikritih izplačil dobičkov, utaj kapitalskih dobičkov, v več primerih smo ugotovili razkorak med premoženjem davčnega zavezanca in prijavljenimi dohodki davčni upravi. Pri pravnih osebah smo zaznali sume zatajitve davčnih obveznosti, poslovanja slamnatih podjetij, kanalskih družb, izdaje fiktivnih računov in utaje davka na dodano vrednost. Že v preteklih letih se je urad, ki deluje kot posrednik med finančnim sistemom in organi pregona, izkazal kot izredno uspešen in učinkovit pri odkrivanju različnih oblik davčnih utaj in davčnih goljufij. Ugotavljamo, da se FURS na naše informacije odziva hitro in učinkovito,« so v uradu med drugim zapisali v svojem letnem poročilu (2014), iz katerega so tudi povzeti podatki, objavljeni v članku. Mojca Zemljarič 112 primerov na sodišču zastaralo Skupno so sodišča do konca leta 2014 v vseh pravnomočnih sodbah zaradi storitve kaznivega dejanja pranja denarja ali s sklepi odvzela za 6,6 milijona evrov premoženja, odredila vrnitev 30,6 milijona evrov protipravno pridobljene koristi in izrekla za 954.000 evrov stranskih denarnih kazni. V obdobju 1995-2014 so se v Sloveniji zaradi utemeljenih sumov storitve kaznivega dejanja pranja denarja začeli predkazenski ali kazenski postopki v 407 zadevah, od tega v letu 2014 59; 47 jih je vložila policijo, 12 tožilstvo. V obdobju 1995-2009 sta policija in tožilstvo v zvezi s pranjem denarja začela 101 postopek, v obdobju od 2010 do 2014 pa kar 306 postopkov. Precej primerov, ki so imeli za posledico kazensko ovadbo, je preiskovalcem naznanil urad za preprečevanje pranja denarja. Podatki o številu pravnomočno končanih kazenskih postopkih z obsodilno sodbo za državo niso najbolj spodbudni. V petletnem obdobju se je 110 primerov končalo z obsodilno in 51 z oprostilno sodbo. 112 primerov je zastaralo. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 12. aprila 2016 Podravje • Enoletno podaljševanje pogodb za državna zemljišča ni mogoče Najboljša kmetijska zemlja v lasti Približno 4150 hektarjev najboljše kmetijske zemlje v Podravju ima v zakupu ptujski prehrambni velikan v ruski lasti. Kmetje so že ci predlagali, da se določi podjetjem zgornja meja obsega najema zemlje (500 ha) ter da se do spremembe zakonodaje zakupne Foto: Dialog Perutnina si želi še dodatnih zemljišč Na skladu kmetijskih zemljišč so povedali, da se Perutnini Ptuj pogodba za več kot 2700 ha zemljišč izteče leta 2018 in da se bo ta pogodba avtomatično podaljšala, če ne bo razlogov za prekinitev pogodbe. Ptujsko delniško družbo smo povprašali, kakšne so njene namere. »Perutnina Ptuj je največje slovensko kmetijsko podjetje, saj skupaj z družbo PP Agro obdeluje 4150 ha kmetijskih zemljišč. V to kvoto spadajo tudi zemljišča, ki so bila pred dvema desetletjema v lasti našega Kmetijskega kombinata Ptuj in za tem z zakonom prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tudi zanje sedaj plačujemo najemnino - torej za bivša naša zemljišča. Vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča, ki jih obdelujemo, so namenjena pridelovanju poljščin, ki so neposredno namenjene krmnim mešanicam za krmila brojlerjev. Na ta način tudi z obdelavo najetih zemljišč potrjujemo sistem vertikalne integracije in sledljivosti od njive do vilice. V bistvu bi bilo dobro, da bi dobili še kakšno priložnost za najem večjih kmetijskih površin, primernih za pridelovanje žitaric, saj bi s tem lahko povečali samooskrbni delež tudi pri sestavinah za krmne mešanice. Potrebne količine smo namreč primorani kupovati na svetovnem trgu za žitarice. Na enak način pa naše mešalnice krmil oskrbujemo tudi z žitaricami, ki v Sloveniji bodisi ne uspevajo bodisi ne dajejo ustreznih rezultatov glede na vložke, ki pa so v kmetijski proizvodnji vse prej kot majhni,« je povedal Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Na območju upravnih enot Slovenska Bistrica, Ormož in Lenart je imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS lani v zakup oddanih 8.177 ha kmetijskih zemljišč, in sicer 1.313 pogodbenikom. Največji zakupnik na tem območju je Perutnina Ptuj, ki skupaj s hčerinskim podjetjem PP Agro obdeluje 4.150 ha kmetijskih zemljišč. Zemlja Perutnine bi bila v rokah kmetov bolje obdelana A kot ocenjuje vodja svetovalne službe na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Ivan Brodnjak, bi bilo za ljudi in razvoj kmetijstva boljše, če bi to zemljo obdelovali kmetje, ki na tem območju tudi kmetu-jejo. »S tem se na načelni ravni strinjajo tudi vsi drugi sogovorniki. Namreč dejstvo je, da bi bila ta zemljišča, če bi bila v najemu družinskih kmetij, ki so v neposredni bližini teh zemljišč Podlehnik, Videm • Odobrena evropska sredstva Četrtino avtoceste bo plačal evropski kohezijski sklad Evropska komisija je prejšnji teden izdala odločbo, s katero je ugodila vlogi za sofinanciranje izgradnje avtoceste med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Vrednost celotne investicije ocenjujejo na dobrih 246 milijonov evrov, Kohezijski sklad Evropske unije pa bo prispeval 63,5 milijona. Nova avtocesta bo z obstoječe ceste Draženci-Jurovci-Gruškovje prevzela daljinski in velik del mednarodnega prometa. Avtocestni odsek Dražen-ci-Gruškovje je projekt izrednega pomena za razvoj celotne vzhodne kohezijske regije in zato eden prvih velikih projektov v Evropi, ki jih je Evropska komisija potrdila v programskem obdobju od leta 2014 do 2020. V Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko so povedali: »Odprava ozkega grla je ključna za odpravo zastojev, ki predvsem v poletnih mesecih in pred večjimi prazniki ohromijo promet v širši regiji od Maribora do Ptuja in zmanj- šujejo kakovost bivanja življenja lokalnega prebivalstva.« Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je dodala: »Novice se veselim tudi z lokalnim prebivalstvom, ki bo lahko ob zaključku projekta po dolgih letih hrupa in prahu zadihalo s polnimi pljuči.« O težavah, ki jih ima nekaj lastnikov hiš tik ob bodoči avtocesti v Dežnem pri Podlehniku, je torej niso obvestili. DARS bo za izgradnjo druge etape avtoceste pri Evropski investicijski banki najel posojilo v podobnem znesku (55 milijonov evrov), kot ga bo prispeval kohezijski sklad, država pa mora za kredit še izdati poroštvo. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem za drugo etapo, bosanskim podjetjem Euro-Asfalt, je vod-japrojektanaDARS-u Bogdan Vrezner sicer napovedal že za pretekli mesec, v Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko pa so zdaj pojasnili le, da se bo to zgodilo v kratkem. Pogodbo bo nato moral ratificirati še državni zbor. Eva Milošič in imajo živino, bolje obdelana, pa tudi pridelava bi bila večja.« Prve pogodbe se iztečejo 2018 Vendar po zbranih odgovorih sklada kmetijskih zemljišč in kmetijskega ministrstva do realizacije sklepov s problemske konference (enoletno podaljšanje zakupa, zgornja meja obsega najema) ne bo prišlo. Konkretno Perutnina Ptuj ima s skladom sklenjeno eno zakupno pogodbo (površina vseh zemljišč v pogodbi znaša nekaj več kot 2.762 ha), pri čemer se za večino parcel iz te pogodbe doba zakupa izteče konec leta 2018. Za manjši del zemljišč/ parcel, ki jih je Perutnina Ptuj dobila v zakup v zadnjih letih, pa se doba zakupa za posamezne parcele iz te pogodbe izteče še kasneje. Vendar pa se zakupne pogodbe po izteku zakupne dobe na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih avtomatično podaljšajo. »To se pravi, če niti sklad niti zakupnik pogodbe ne odpove oziroma ni razlogov za to, da bi se pogodba odpovedala, se zakupne pogodbe avtomatično podaljšajo za 10 let,« so pojasnili na skladu. Kar pomeni, da podravski kmetje niti ne bodo imeli možnosti, da bi se potegovali za najboljša kmetijska zemljišča. »Kjer že obstajajo veljavne zakupne pogodbe, jih je treba tudi spoštovati. Brez sprememb zakonodaje, ki ureja promet in zakup kmetijskih zemljišč in je nastala že pred vstopom Slovenije v EU, pa tudi ni mogoče spreminjati pogojev najema in zakupa, kakor tudi ne dobe trajanja zakupa. Za zakup zemljišč, ki jih ima sedaj v zakupu Perutnina Ptuj, Na območju upravnih enot Slovenska lani v zakup oddanih 8.177 ha kmetijskih s hčerinskim podjetjem PP Agro Ormož • Občani bodo za odpadke po Na Dobravi lani odložili komunalnih odpadkov Od novega leta na odlagališču Dobrava pri Ormožu odlaganje odpadkov več ormoških občin zbira Komunalno podjetje (KP) Ormož. Na deponiji na Dobravi z lokacije odpelje v nadaljnjo predelavo in odlaganje. Kam točno, se ne ve. V lanskem letu, ko je ormoška Komunala opravljala vse tri obvezne gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki, je iz dejavnosti zbiranja beležila dobrih 425.000, iz naslova obdelave 86.000 in odlaganja 789.000 evrov prihodkov. Skupaj: 1,3 milijona evrov. Leto prej je KP Ormož samo iz naslova odlaganja beležila skoraj 1,9 milijona evrov prihodkov. V 2014 so odložili 19.900, lani 11.600 ton Ormoški svetniki so konec marca potrdili nove cene za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Za 120-litrsko posodo bodo uporabniki mesečno po novem plačevali 9,09 (doslej 7,90), za 240-litrsko 18,06 (doslej 15,79) in za 1100-litrsko 82,79 evra (doslej 72,38 evra). Da bi stroške izvajanja storitev koncesionarja, posredno tudi stroške, ki jih plačujejo uporabniki, znižali, so ormoški svetniki razmišljali, da bi koncesionar morda lahko v prihodnje frekvenco odvoza odpadkov spremenil na daljše časovno obdobje. ostanka mešanih komunalnih odpadkov. Največ odpadkov za odlaganje je na deponijo pripeljalo podjetje Javne službe Ptuj: 3.175 ton odpadkov v celem letu, od tega 1.971 ton od začetka leta do začetka oktobra ter 1.203 tone nato do konca leta. Po 8. oktobru je ormoški občinski svet na predlog koncesionarja - KP Ormož - ceno odlaganja znižal, s ciljem, da se na deponiji, ki je smela delovati do konca leta 2015, odloži čim več odpadkov. V zadnjih treh mesecih minulega leta so ostanek mešanih komunalnih odpadkov v Ormožu, poleg Javnih služb, odlagali številni pomembni igralci s področja smetarske dejavnosti: Salomon (Papir servis), Saubermacher, Dinos in Kostak Krško. Družba Salomon je v tem obdobju odložila 1.772, Saubermacher 1.819, Dinos 1.452 in Kostak dobrih tisoč ton odpadkov. Iz občine Ormož se je v celem letu 2015 skupno odložilo dobrih tisoč, iz Središča ob Dravi 188 in Sv. Tomaža 31 ton mešanih komunalnih odpadkov. Foto: EM Foto: MZ torek • 12. aprila 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 ruskih lastnikov vsaj še do leta 2018 lani opozarjali, da slovenska zemlja ne sme pristati v rokah tujcev. Zgodilo se je natanko to. Tako so letos na problemski konferen-pogodbe podaljšujejo le za eno leto. Bistrica, Ormož in Lenart je imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zemljišč. Največji zakupnik na tem območju je Perutnina Ptuj, ki skupaj obdeluje kar 4.150 ha kmetijskih zemljišč. novem plačevali več 11.600 ton bodo tako drugi interesenti načeloma lahko kandidirali takrat, ko ta zemljišča ne bodo več v zakupu.« Ministrstvo: sklad kmetijskih zemljišč svojih nalog ne izvaja učinkovito Na ministrstvu so glede sprememb zakonodaje dejali, da bodo pripravili spremembe določb glede trajanja zakupnih pogodb le, če bodo študije izkazale, da bi bili takšni posegi učinkovitejši za kmetijsko zemljiško politiko. Namreč na kmetijskem ministrstvu so ugotovili, da sklad kmetijskih zemljišč ne more učinkovito izvajati svoje vloge pri nakupih, prodaji in zakupih kmetijskih zemljišč. Zato je pristopilo k izdelavi strokovne podlage za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike. »Ob upoštevanju analize obstoječega stanja področja kmetijske zemljiške politike ter ugotovitev primerjalno pravne ureditve v izbranih državah se bodo pripravili trije različni modeli urejanja f tfnKn^ J /fl ¡! Perutnina Ptuj ima s skladom sklenjeno eno zakupno pogodbo, pri čemer se za večino parcel iz te pogodbe doba zakupa izteče konec leta 2018. Za manjši del zemljišč/parcel, ki jih je Perutnina Ptuj dobila v zakup v zadnjih letih, pa se doba zakupa za posamezne parcele iz te pogodbe izteče še kasneje. Vendar pa se zakupne pogodbe po izteku zakupne dobe na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih avtomatično podaljšajo za 10 let. To pomeni, da podravski kmetje niti ne bodo imeli možnosti, da bi se potegovali za najboljša kmetijska zemljišča področja kmetijske zemljiške politike. Na tej osnovi bo oblikovana posebna projektna skupina, ki se bo do teh modelov opredelila in ministrstvu predlaga najprimernejši model za Slovenijo.« In da se vrnemo k problemski konferenci. Več kot 100 pri- sotnih kmetov je marca predlagalo sklep, da se do priprave in uveljavitve nove zakonodaje o prometu in zakupu kmetijskih zemljišč uvede nekakšen moratorij, v katerem bi se zakupne pogodbe za državna zemljišča podaljševale samo za eno leto. S tem sklepom so na ministr- stvu seznanjeni. »V zvezi s tem pojasnjujemo, da v okviru veljavne zakonodaje tega predloga ni mogoče realizirati, pač pa bi bilo treba najprej spremeniti zakonske določbe, ki urejajo zakup kmetijskih zemljišč,« so odgovorili. Mojca Vtič Foto: CG Foto: cg ni dovoljeno. Komunalne odpadke na območju treh KP odpadke predaja družbi Surovina Gorenje, ki jih Poleg vseh navedenih količin mešanih komunalnih odpadkov so na odlagališču Dobrava lani odložili še 498 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest. Večina azbestnih odpadkov je bila iz zunanjih občin (419 ton), preostala količina pa iz treh ormoških. Mojca Zemljarič Imeli smo prav - zadnje tri mesece v 2015 so odpadke v Ormož na veliko dovažali smetarski veletrgovci Ko so ormoški občinski svetniki lani v začetku oktobra na predlog Komunale znižali cene odlaganja, smo poročali, da so jih najbrž znižali zato, ker želi koncesionar do konca leta (dokler mu je veljalo dovoljenje za obratovanje deponije) odložiti čim večjo količino odpadkov in v največji možni meri zapolniti odlagalno polje. Za znižanje cene odlaganja se je občina Ormož odrekla delu najemnine, ki jo je prejemala za odlagališče Dobrava. Po podatkih, ki so predstavljeni v elaboratu Komunale za lansko leto, se je dejansko v zadnjih treh mesecih, po znižanju cene, na Dobravi odložilo ogromno odpadkov iz vseh vetrov. Naše predvidevanje, da so Ormožani cene odlaganja znižali na pobudo smetarskih veletrgovcev, se je tako izkazalo za popolnoma pravilno. Ludvik Hriberšek, ki je na KP Ormož zadolžen za področje GJS ravnanja z odpadki, je na nedavni seji občinskega sveta sam priznal, da so v treh mesecih odložili bistveno več smeti, kot so sploh sami pričakovali. Predvidevali so, da bodo v tem obdobju od drugih izvajalcev za odlaganje prejeli 1.500 ton odpadkov. Na koncu so jih potem dobili 8.000 ton. Ptuj, Podravje • Počene cevi v Domu upokojencev Zaradi zatekanja izselili stanovalce Zaradi zatekanja vode v objektu E, ki so ga odkrili pred nekaj dnevi, so v Domu upokojencev Ptuj morali izseliti nekaj stanovalcev. Domnevajo, da so razlog počene dotrajane cevi, ki jih bodo morali zamenjati. Pričakujejo pa, da bo popravilo precej obsežno, saj so tudi na drugih mestih v svetilih in na lesenih stropnih deskah odkrili vlago, po čemer sklepajo, da bo nujna sanacija večjega dela te vertikale. Največ problemov se je pojavilo v kopalnicah v objektu E. Posledično naj bi začelo zatekati še v prostore, kjer se izvaja fizioterapija. Zato je bila sanacija, kot pravi Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, nujna. Dela so že začeli, kakšna bo vrednost teh, pa še ni jasno, saj bodo šele ugotavljali, katere cevi so počene oz. kaj je razlog za zatekanje. „V izogib kasnejšim razpravam o nujnosti sanacije smo na ogled povabili tudi člane sveta zavoda, ki so si ogledali stanje in se prepričali o kakovosti vzdrževanja objekta v preteklih letih. Vodovod, kanalizacijo in ogrevanje saniramo v objektu E. Ker teče po vertikalah, zamaka v enem primeru od 2. nadstropja v kletne prostore (torej od kopalnic zgoraj do fizioterapije v kleti)," je pojasnila direktorica. Doslej so ugotovili zatekanje v šestih sobah, zato so stanovalce začasno preselili v druge. Po besedah Šemnički-jeve je sreča v nesreči, da se je našlo nekaj začasnih sob za bivanje. „Sanacija je v pristojnosti direktorice, mi smo se prepričali, da je nujna. V planu investicijskega vzdrževanja sicer tega ni, a glede na to, da je popravilo nujno, bomo tudi to uredili," je pojasnil Franc Kodela, predsednik sveta zavoda. Voda pa je, kot pravi direktorica, tekla po stropu kopalnic, svetilih in električni napeljavi, ponekod tudi skozi vtičnice. In čeprav vzroka še niso ugotovili, predvidevajo, da gre za dotrajane cevi in da bo treba vodovod in toplovod v tem delu stavbe v celoti sanirati. Dženana Kmetec Da zateka, so odkrili pred nekaj dnevi. 6 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 12. aprila 2016 Lenart • Vroče okrog poimenovanja mestnega parka Pučniku Lenarski mestni park se bo odslej imenoval po dr. Jožetu PučnikuflTako so kljub nekaterim pomislekom vendarle sklenili svetniki na marcevski seji občinskega sveta občine Lenart. Potem ko je pobuda SDS glede preimenovanja Trga osvoboditve v Trg Jožeta Pučnika med občani sprožila kar nekaj nezadovoljstva, je tokratna pobuda glede poimenovanja mestnega parka padla na plodna tla. Milko Slanič iz vrst SDS je v uvodu pojasnil, da so poimenovanje le-narškega parka v Park dr. Jožeta pT* Pučnika predlagali v čast 25-le-tnice samostojne Slovenije: »Zakaj on? Ker je bil Slovenec, domoljub, človek brez zamer, pripravljen sprejemati kompromise v dobro našega naroda. Zakaj v Lenartu? Ker je tukaj dobil enega izmed najboljših volilnih rezultatov v tekmi za prvega predsednika. Občani Lenarta smo v veliki večini prepoznali iskrenost dr. Pučnika. Zakaj sedaj? Ker je po 25 letih dobrih in Kljub zategovanju pasu proračunska situacija boljša Lenarški svetniki so na minuli seji med drugim soglasno potrdili zaključni račun občine za leto 2015. Kot je povedal direktor občinske uprave Martin Breznik, je Občina Lenart v lanskem letu zabeležila 8,7 milijona evrov prihodkov, kar je 106-odstotna realizacija veljavnega proračuna ter 7,2 milijona evrov odhodkov, kar pomeni 103-odstotno realizacijo. Poslovanje je ocenil kot uspešno. Da je zaključni račun primeren za potrditev, je potrdil tudi predsednik nadzornega odbora Ivan Jemenšek: »Proračunska situacija se je nekoliko izboljšala. Kadrovske in druge rešitve so pripomogle k temu, da je zaupanje lahko večje. Menimo, da bi naslednji proračun kljub državnemu stiskanju proračunskih sredstev lahko uspešno izvajali.« S sedmimi glasovi za in štirimi proti je občinski svet mestni park poimenoval v Park dr. Jožeta Pučnika. manj dobrih stvari še vedno več različnih pogledov. Da se spomnimo na človeka, ki se trudi s kompromisi in sprejemanjem drugačnih pogledov, vendar iskreno, za celoten slovenski narod, brez izjem - takšno razmišljanje potrebujemo tudi v sedanjem času.« Je poimenovanje »politično motivirano«? Preimenovanje pa je na seji sprožilo številne polemike. Nekatere svetnike je namreč zmotila naglica, saj so o predlogu izvedeli le dan prej. »Ne naspro- tujem preimenovanju, moti pa me način preimenovanja tega parka. Mestni park je od vseh občanov, zato bi bilo primerno, da zberemo širša mnenja, ki pa jih ne moremo doseči v 24 urah. Taka ad hoc odločitev stremi v vse kaj druga kot neko demokratično odločitev. Rad bi samo konsenz, ne pa da sprejemamo odločitev, ki jo zdaj trenutno ena politična stranka v Sloveniji klasira v čisto vsak občinski svet, kjer imajo predstavnika, in bi preimenovali vse, kar se da preimenovati,« je povedal svetnik Tilen Štefanec, ki je še podal pomisleke o ustreznosti poimenovanja: »Mene osebno to ime ne razdvaja. Premlad sem, da bi imel te težave, vseeno pa to ni najbolj nevtralno ime. Če se sprehodim skozi zgodovino Lenarta, lahko ugotovim, da so se na tem terenu gibali še mogoče malo pomembnejši ljudje - na primer general Rudolf Maister. Če park že moramo preimenovati, pa lahko damo neko nevtralno ime.« »Vsakdo ima pravico, da poda predlog za poimenovanje, in če je bil podan, moramo o tem odločati,« je na stran Slaniča kot prvi stopil svetnik Maksimiljan Šuman. Slanič pa je na očitke glede naglice odvrnil: »Gre predvsem za počastitev 25-le- tnice naše domovine, in če bi prestavili glasovanje za mesec ali dva, bomo v časovni stiski, kajti če bomo takšen sklep sprejeli, bo potrebna logistična sprememba - naročilo plošče ipd.« »Razdvajamo se mi sami« Ali res ni časa, da bi o tem povprašali svet krajevne skupnosti. Spet smo postavljeni pred dejstvo in to je moteče,« je nadaljeval svetnik Drago Zorger. S tem so se strinjali še svetniki Saša Tomažič, Leopold Hameršak, Marko Arnuš in Sve-tlana Bogojevic. Župan Janez Kramberger pa je izpostavil, da je v vsakem primeru končna odločitev na ramenih občinskega sveta, pri tem pa še dodal: »Mislim, da je zaradi vseh odločitev, ki jih morate sprejemati, to zelo lahka odločitev. Ta oseba ni in ne bo razdvajala.« S tem se je strinjal svetnik David Maguša: »Ne gre za preimenovanje ampak poimenovanje mestnega parka, ki bo v čast 25-letnice samostojne Slovenije dobil ime po enem izmed glavnih ideologov naše zgodovine. Pučnik je bil oseba, ki ni razdvajal, razdvajamo se pač mi sami. Kar se tiče ideje, da bi širši javnosti to predlagali, pa mislim tako: dobili bi 100 predlogov, o katerih bi isto morali odločati.« Po zanimivi razpravi je šel predlog na glasovanje, kjer so svetniki s sedmimi glasovi za in štirimi proti sprejeli sklep. Monika Levanič Foto: ML Ljutomer • Podpis pogodbe Delo Komunalnemu podjetju Ormož V prostorih ljutomerske Mestne hiše je bila podpisana pogodba za izvedbo prve faze (cesta B) komunalne ureditve stanovanjske soseske Juršovka/Kamenščak. Občina Ljutomer je projektno dokumentacijo za ureditev Juršovke, kot območje prijaznega prometa, pridobila v letu 2014, istega leta, novembra, pa še gradbeno dovoljenje. Na podlagi javnega naročila za izbiro izvajalca gradbenih del je najugodnejšo ponudbo posredovalo Komunalno podjetje Ormož. Pogodbena vrednost del znaša 94.139,75 evra brez DDV, rok za dokončanje del pa znaša 90 koledarskih dni od uvedbe v delo. V okviru projekta se bo v letu 2016 zgradila nova fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod ter temelji in zaščitne cevi za javno razsvetljavo ob t. i. »cesti B«. Na omenjenem območju se razprostirajo nova zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš. Doslej je bilo prodanih pet zemljišč, z izgradnjo komunalne infrastrukture pa bo omogočena še gradnja dodatnih desetih stanovanjskih hiš. »Pričetek del po pogodbi je izredno pomemben, saj si želimo, da čim več mladih družin ostane v naši občini,« je dejala ljutomerska županja Olga Karba, ki je pogodbo podpisala z direktorico ormoškega Komunalnega podjetja Pavlo Majcen. NŠ Foto: MS Žetale • Turistično društvo Žetale Na novo označili pohodno ekološko pot Pred osmimi leti je Turistično društvo Žetale zasnovalo pohodno ekološko pot (s kratico PEP), označeno z markacijami v obliki cveta juvanovega netreska, simbola društva. Letos so označbe obnovili, izdali pa so tudi novo zloženko za promocijo turistične ponudbe Žetal. Za ohranjanje in promocijo poti prostovoljno skrbijo člani društva, stroške obnove pred novo turistično sezono pa je krilo društvo. Društvena predstavnica za odnose z javnostmi Nina Jazbec pojasnjuje: »Pot je namenjena vsem, željnim aktivnega preživljanja prostega časa v neokrnjeni naravi, naši obiskovalci pa so večinoma večje organizirane skupine in družine. V društvu imamo tudi tri licencirane vodiče, ki skupine vodijo po poti, jim razkažejo Vukovo domačijo in povedo več o zgodovini in značilnostih Haloz in Žetal« PEP je krožna pot, ki jo je mogoče prehoditi v treh urah zmerne hoje. Vključuje tudi številne ponudnike domače hrane in vin ter etnografski muzej Vukovo domačijo, ki si jo je mogoče ogledati ob predhodni najavi. Vsako leto organizirajo tudi pohod po PEP - letos bo to v soboto, 28. maja. PEP pa ni edina pohodna pot v Žetalah; izberete lahko namreč tudi pot kulturne dediščine, goz- dno učno pot k debeli bukvi, pot k izviru Sotle ali pot Žetalskega Jožeta na Donačko goro. V društvu so letos izdali novo zloženko z naslovom Žetale -Doživite prvinskost Haloz, njihovo zgodovino, naravo, okuse in ljudi z enodnevnim oddihom v Žetalah. »V novi, sveži in informacijsko bogati zloženki predstavljamo doživetja, ki jih ponujajo Žetale, vključujoč pohodni-štvo, kolesarjenje, kulinarično ponudbo in druga doživetja, ter tudi naše licencirane vodiče. V zloženki predstavljamo tudi celosten paket enodnevnega izleta v Žetale,« pravi Jazbečeva. Januarja so z zloženko nastopili na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani in že dobili prva povpraševanja. Eva Milošič Foto: Turistično društvo Zetale Turistično društvo Žetale deluje od leta 2000 in trenutno šteje okrog 60 članov, predvsem mladih. torek • 12. aprila 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Juršinci • Tudi politični boj za odpadke se zaostruje Ravnanje z odpadki Komunalnemu podjetju Ptuj Juršinski občinski svet je na minuli seji po skrajšanem postopku sprejel odlok o spremembah odloka za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki. Foto: ML Juršinski svetniki in svetnice so se seznanili tudi z dopisom Čistega mesta Ptuj, v katerem pišejo, da je predlog odloka v delu, kjer omogoča neposredno podelitev koncesije, neustrezen. Po drugi strani Računsko sodišče daje pozitivno mnenje izbiri Komunalnega podjetja Ptuj kot novega izvajalca za GJS ravnanja z odpadki ... Svetniki so na aprilski seji kar nekaj časa razpravljali o pogojih za podelitev koncesije za opravljanje GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Kot je v uvodu pojasnil župan Alojz Kaučič, z odlokom po novem omogočajo, da se izbira kon-cesionarja lahko opravi brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spreminjajo pa tudi trajanje koncesije. »S tem odlokom še nikomur ne podeljujemo koncesije. Izstopili smo iz konzorcija Čisto mesto, Javne službe in se nagibamo k temu, da bi za naslednjih pet in ne petnajst let sodelovali s Komunalnim podjetjem Ptuj. K temu se nagibamo iz več razlogov; najprej zato, ker je to podjetje v 100-od-stotni lasti občin, ker gre za koncesijo 5 let in ker tukaj dosežemo 6 % nižje stroške odvoza odpadkov.« Čisto mesto zahteva nadzor nad zakonitostjo odloka Očitno pa se boj za odpadke vse bolj zaostruje. Svetniki so namreč imeli pri tej točki na mizi tudi dopis Čistega mesta Ptuj, v katerem zahtevajo nadzor nad zakonitostjo odloka o podelitvi koncesije s komunalnimi odpadki v občini Juršinci. Kot namreč pišejo, je predlog odloka v delu, kjer omogoča neposredno podelitev koncesije, neustrezen, ker je po njihovem v nasprotju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in zakonom o gospodarskih javnih službah. »Upoštevajoč lastniško strukturo Komunale Ptuj, d. d., katere lastnik je Mesta občina Ptuj (Občina Juršinci pa je le 0,43% lastnik) ter dejstvo, da Statut Komunale Ptuj, d. d., manjšinskim delničarjem ne daje nobenih posebnih pravic in tudi ne določa, da bi šlo za javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje gospodarskih javnih služb v posameznih občinah, lahko zaključimo, da nikakor ni mogoče trditi, da gre za družbo, ki bi bila ustanovljena kot javno podjetje z namenom opravljanja koncediranih javnih služb v Občini Juršinci in tudi ne družbo, nad katero bi Občina Juršinci - kot izrazito manjšinski (0,43%) lastnik imela enak nadzor kot nad svojimi notranjimi službami. Splošno znano namreč je, da je bila družba Komunala Ptuj, d. d., ustanovljena primarno za upravljanje vodovoda in kanalizacije v Mestni občini Ptuj in torej ni bila ustanovljena, da bi opravljala javno službo v Občini Juršinci, sploh pa ne, da bi opravljala storitev ravnanja z odpadki,« je še med drugim zapisano v omenjenem dopisu. Računsko sodišče pritrjuje občinam, ki hočejo Komunalo Da pa je podelitev koncesije brez izvedbe javnega razpisa v tem primeru mogoča, je potrdilo Računsko sodišče RS: »Upoštevaje navedeno in ob predpostavki, da v vašem konkretnem primeru ne gre za razmerje javno-zasebnega partnerstva in da so vsi trije pogoji za uporabo predstavljene »in-house« izjeme kumulativno izpolnjeni ob podelitvi koncesije in ves čas trajanja koncesijskega razmerja (v koncesionarju ne sme biti udeležen zasebni kapital, koncesionar mora pretežni del svojih dejavnosti opravljati za koncedenta in koncedent mora imeti nad koncesionarjem nadzor oziroma ga mora obvladovati na način, kot nadzoruje oziroma obvladuje svoje službe), menimo, da je podelitev koncesije brez izvedbe javnega razpisa vsekakor mogoča, zlasti ob upoštevanju določb Direktive 2014/2 3/EU Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki že velja in bo v slovensko zakonodajo prenesena do 18. 4. 2016.« Pri tem pa še opozarja, da je pri neposredni podelitvi koncesije hkrati nujno potrebno upoštevati tudi določbe zakona o gospodarskih javnih službah, ki določajo pogoje in način neposredne podelitve koncesije. Monika Levanič Sveta Ana • Občinski svet zavrnil pobudo za referendum »Sprememba projekta je nesmiselna in finančno nevzdržna« Svetniki Občine Sveta Ana v Slov. goricah so zavrnili pobudo svetnika Draga Weinhandla za razpis referenduma v zvezi s projektom odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sveti Ani. Aninski opozicijski svetnik Drago Weinhandl je konec meseca februarja na občinski svet naslovil pobudo za razpis referenduma o odločanju v zvezi s projektom odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Sveti Ani. Kot je razvidno iz obrazložitve, se je Weinhandl za omenjeno pobudo odločil, ker smatra, da je »projekt predrag, v investicijski dokumentaciji pa niso upoštevani vsi dosedanji stroški: »Projekt je tehnično slab, saj med drugim predvideva tudi prečrpališče, izkušnje z izbranim sistemom čiščenja odpadnih voda pa večinoma niso pozitivne, hkrati pa ni bilo raziskanih več alternativnih variant. Ker projektna rešitev za načrtovano kanalizacijsko omrežje in sistem čiščenja na čistilni napravi ni bila sprejeta na pregleden način, pri projektu obstajajo tudi korupcijska tveganja.« Občinski svet: Vsebina pobude za referendum je neutemeljena O omenjeni pobudi je na minuli marčevski seji razpravljal tudi občinski svet in jo gladko zavrnil. »Občinski svet je ugotovil, da je vsebina pobude za referendum neutemeljena. Namreč danes, ko je že zgrajene tri četrt kanalizacije za Sv. Ano in je treba še samo zgraditi čistilno napravo in nekaj kilometrov omrežja za Krivi Vrh in Froleh, je sprememba projekta nesmiselna in finančno nevzdržna. Pobudnik je v svojih izračunih uporabljal netočne podatke in ni upošteval že zgrajenega kanalizacijskega omrežja in PE na tem omrežju. Prav tako bo v 1. fazi zgrajena samo ena čistilna naprava velikosti 650 PE. Načrtovano pa je, da se glede na potrebe v prihodnosti dogradi še ena čistilna naprava velikosti 650 PE, kar bo zneslo načrtovanih 1300 PE,« so pojasnili na občini. Monika Levanič Fotografija je simbolična. Sprejeli drugi rebalans proračuna Aninski občinski svet je na minuli seji potrdil tudi drugi rebalans proračuna občine za letošnje leto. Z rebalansom občina načrtuje 58.000 evrov več na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani. Prihodki so tako planirani v višini 2.638.204 evrov, odhodki pa 2.977.639 evrov. Kot je pojasnil župan Silvo Slaček, so zneski v primerjavi s prvim rebalansom, ki so ga sprejeli februarja, v glavnem enaki. Razlika je le v kupnini za zemljišča, na katerih namerava občina s pomočjo investitorja zgraditi večstanovanjski objekt: »Takrat, ko smo predlagali rebalans, nismo vedeli, kako bo izgledal razpis za večstanovanjski objekt. Naj povem, da je razpis sestavljen tako, da mora zainteresirani izvajalec odkupiti to naše zemljišče, teh prihodkov pa v proračunu ni bilo planiranih. Druga sprememba pa je ta: dogovorili smo se, da bo občina za gradnjo kanalizacije vzela ponujeni kredit od države, ki je brezobrestni. Od nas pa so zahtevali, da mora biti za to na občinskem svetu sprejet poseben sklep.« Občina tako namerava za financiranje projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda pri Sveti Ani najeti kredit pri državnem proračunu v višini 103.675 evrov v letu 2016 in 103.675 evrov v letu 2017. Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 12. aprila 2016 Slovenija • Gojenje gensko spremenjenih rastlin prepovedano, uvoz ne Prepoznati gensko spremenjeno živilo - vse prej kot lahka naloga Nedavno je po e-pošti zaokrožil seznam proizvajalcev hrane, ki v svoji proizvodnji uporabljajo gensko spremenjene surovine (GSO). Na tem seznamu, ki naj bi ga sestavila neka uradna oseba, je marsikaj - od priljubljenih čokoladic, ki so pri vsaki trgovinski blagajni, do otroške hrane. Vendar prisotnost GSO še ni znak za alarm. Izdelki, ki vsebujejo GSO in so na tržišču dovoljeni, so varni, mirijo na upravi za varno hrano. »V zvezi s seznamom proizvodov iz vašega sporočila se postavlja vprašanje, na kakšni osnovi in s kakšnim namenom je nastal. Prisotnost gensko spremenjenih sestavin v živilih je seveda možna in dovoljena. Če je v izdelku takšna sestavina prisotna, bi morala biti v skladu z zakonodajo navedena. Za nekatere izdelke s seznama smo že preverjali prisotnost GSO. V svojih preverjanjih smo poleg drugih živil preverjali tudi čokolado, jogurte, kečap, vendar GSO nismo našli. Opozoriti želimo, da različnih adi-tivov, ki se pogosto uporabljajo pri proizvodnji sestavljenih živil in ki so proizvedeni s pomočjo GSO ter ne vsebujejo gensko spremenjene DNK, po veljavni zakonodaji ni treba označevati,« so na naše vprašanje odgovorili na upravi za varno hrano. Ob tem so povedali, da so pri odobrenih gensko spremenjenih organizmih vsa tveganja preverjena. »Na osnovi obstoječega znanja Evropska agencija za varnost hrane zagotavlja, da je uporaba odobrenih GSO enako varna kot uporaba konvencionalnih pridelkov. Dolgoročnih učinkov pa z gotovostjo, tako kot pri vseh drugih novostih, ni možno napovedati.« GSO se je mogoče izogniti z branjem označb na izdelkih Dodali so, da seznam živil, ki vsebujejo GSO, ne obstaja ter da se lahko potrošnik gensko Foto: Splet Na vprašanje, ali sajenje gensko spremenjenih rastlin ne pomeni odvisnosti od velikih korporacij, je Borut Bohanec, predstojnik katedre na oddelku za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete, odvrnil: »Te iste korporacije služijo tudi s pesticidi in klasičnimi sortami. Če nočemo sodobnih, pač kupujemo zastarele.« spremenjeni hrani izogne, če dosledno prebira označbe na izdelkih. Proizvajalci namreč lahko uporabljajo GSO, ki so odobreni in torej ocenjeni kot varni za uporabo v hrani oziroma v krmi, vendar jih morajo ustrezno označiti. Če živilo vsebuje več kot 0,9% posameznega v EU odobrenega GSO, mora biti prisotnost ustrezno označena, da je potrošnikom zagotovljena možnost izbire in s tem neposreden vpliv na trg. Označevanje je odgovornost proizvajalca. Živila živalskega porekla ne vsebujejo GSO, zato označevanja za njih zakonodaja ne predpisuje. Kljub temu imajo potrošniki, ki ne želijo uživati GSO, možnost, da se izognejo proizvodom, ki so prirejeni z gensko spremenjeno krmo. Izbrati morajo izdelke z označbami bio, eko, pridelano/ proizvedeno brez GSO, svetujejo na upravi za varno hrano. Kot zagotavljajo na upravi, Slovenija namenja precejšnjo pozornost izdelkom, ki bi lahko vsebovali gensko spremenjene organizme. »Vsako leto poleg rednega inšpekcijskega nadzora izvedemo več monitoringov (semena, rastline/pridelki, živila in krma), hkrati pa ves čas izvajamo še izredni nadzor nad uvozom riža in riževih izdelkov s poreklom iz Kitajske. Pri nadzoru ugotavljamo, da se na slovenskem trgu pojavlja predvsem gensko spremenjena soja v krmi v obliki sojinih tropin. Gensko spremenjene koruze, ogrščice in drugih GSO v večle- tnih monitoringih nismo zaznali. Enako velja tudi za prisotnost GSO v živilih.« Letno uvozimo 60.000 ton gensko spremenjene soje Po podatkih, s katerimi razpolagajo na upravi, se v Slovenijo letno uvozi približno 60.000 ton sojinih tropin iz gensko spremenjene soje, ki se uporabljajo pri proizvodnji krmnih mešanic. Pridelava gensko spremenjenih rastlin je v Sloveniji prepovedana, uvoz odobrenih gensko spremenjenih organizmov pa je dovoljen. Zaradi prepovedi gojenja GS rastlin več pesticidov in manjši pridelek Sicer pa smo pri nas do novih sort še posebej zadržani, ugotavlja Borut Bohanec z biotehniške fakultete. »Dejstvo je, da kar dva zakona prepovedujeta pridelavo organsko spremenjenih rastlin, med drugim tudi z drastičnimi kaznimi za morebitne kršilce. Tako na slovenskih poljih ne rastejo gensko spremenjene rastline.« Dodal je, da v Evropski uniji že dolgo vlada blokada odobritve pridelave GSO poljščin. »Prideluje se dejansko le koruza z vstavljeno lastnostjo odpornosti na koruzno veščo, vse druge vloge pa so zaradi politične blokade ostale v bruseljskih pisarnah. Posledično pa po nepotrebnem pri marsikateri poljščini uporabljamo pesticide oziroma pridelamo manj, kot bi lahko.« Bohanec še ugotavlja, da v Sloveniji najmanj vemo o gensko spremenjenih rastlinah in da smo najbolj proti njihovi uporabi. Na drugi strani pa so gensko spremenjeni organizmi že desetletja prisotni. »Denimo v obliki encimov, zdravil, krme,« je dodal Bohanec. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Lani manj oljne ogrščice in več soje Manj krušnega in več krmnega žita Leto 2015 je bilo za slovenske pridelovalce žitnega zrnja v primerjavi z izjemno dobrim letom 2014 nekoliko slabše, a še vedno dobro. S približno enake površine so namreč pospravili skupno za 3,8 odstotka manjši količinski pridelek. Občutno manj je bilo oljne ogrščice, trikrat več pa je bilo soje, kažejo podatki statističnega urada. Slovenski poljedelci so lani glede na leto 2014 pridelali manj krušnih (za 10,4 odstotka), več krmnih (za 3,9 odstotka) strnih žit, veliko manj oljne ogrščice (za 82 odstotkov) in trikrat več soje. Skupni pridelek krušnega žita, pšenice in pire, je tehtal 157.000 ton. To je skoraj za desetino manj kot v prejšnjem letu, a je bila s tem žitom posejana tudi manjša površina kot leto prej. Povprečni hektarski pridelek pšenice in pire je bil 5,1 tone ali za okrog dva odstotka manjši, vendar še vedno za več kot desetino večji od povprečja zadnjih 10 let. Pridelek rži, tudi krušnega žita, je v letu 2015 tehtal 4600 ton ali skoraj za tretjino manj od pridelanega v letu prej. Skupni pridelek krušnih strnih žit, pšenice in pire ter rži je tako v letu 2015 tehtal 161.000 ton, kar je približno za desetino manj od prejšnje letine. Skupni pridelek vseh treh krmnih strnih žit - ječmena, ovsa in tritikale - je v letu 2015 tehtal 119.000 ton. To je za 3,9 odstotka več kot v prejšnjem letu, a je bila tudi z vsemi temi vrstami žit posejana večja površina kot v prejšnjem letu. Količina pridelanega ječmena se je povečala za 3,5 odstotka, tritikale za štiri in ovsa za 13 odstotkov. Veliko več tudi ajde in prosa V letu 2015 se je še posebno povečalo pridelovanje drugih strnih žit, zlasti ajde in prosa. Pridelek ajde je bil za 58 odstotkov, pridelek prosa pa enkrat večji kot v prejšnjem letu. Količinski pridelek koruze za zrnje, pri nas še vedno najbolj razširjene poljščine, se bistveno ne zmanjšuje, čeprav se ji že nekaj let namenja čedalje manjša površina. Po statističnih podatkih je v letu 2015 skupni pridelek koruznega zrnja tehtal okrog 339.000 ton; to je v primerjavi s pridelkom v letu 2014 sicer za 3,4 odstotka manj, hkrati pa za desetino več od povprečja zadnjih 10 let. Oljni ogrščici, do leta 2014 prevladujoči oljnici, so pridelovalci lani namenili za dve tretjini manjšo površino kot v letu pred tem. Ker je bila poleg tega tudi letina 2015 slabša od prejšnje (povprečni pridelek je bil 2,2 tone na hektar ali 18 odstotkov manjši od zadnjega 10-letnega povprečja), je pridelek oljne ogrščice v letu 2015 dosegel le 18,3 odstotka prejšnjega količinskega pridelka. Pridelek buč za olje, pri nas vedno pomembnejše poljščine za pridelavo olja, je bil v letu 2015 za 50 odstotkov večji od pridelka doseženega v letu pred tem, vendar je bila s to oljnico posejana za četrtino večja površina. Površina, namenjena pridelavi soje, je bila lani štirikrat večja kot v letu 2014, količinski pridelek pa je bil tudi zaradi dobre letine še nekoliko večji (za 448 odstotkov). (sta) Slovenija, Podravje • Svetovalna služba nujna. Mreža kmetijske svetov Konec marca je v Hočah potekal strokovni posvet o prihodno padli s financiranjem, da smo tik pred tem, da nam bo celotna sredstva, da preživijo,« je povedal Anton Jagodic, vodja sekto Dodal je, da je to ključen problem, ne glede na to, kje služba v prihodnje bo. »V letu 2015 so trije zavodi negativno poslovali, šest od osmih zavodov pa je zabeležilo negativno poslovanje na področju javnega svetovanja. Ob tem mora vsak od svetovalcev zaslužiti toliko in toliko tisoč evrov, da lahko ta služba živi. Želimo si financiranja v višini, da se pokrijejo stroški plač, razvoja in opreme. Deleža kmetov ne moremo povečevati, saj tega naše kmetijstvo ne zmore. Jedro vseh težav tiči v finančnem delu.« Jagodic je spregovoril tudi o prenovi svetovalne službe, saj bo treba pripraviti analizo, kje in v kakšnem obsegu so svetovalci in specialisti potrebni, ob tem pa poudaril, da je nujno najprej rešiti financiranje. Tudi Branko Ravnik, direktor KGZS, se je strinjal z Jagodicem in dodal, da je treba rešiti financiranje kmetijsko-gozdarskih zavodov. »Vsako leto zmanjkajo štirje milijoni evrov. Brez te rešitve so brezplodne nadaljnje razprave o oblikovanju služb.« Obljuba po povišanju denarja bi bila politično nezrela A tolažilnih besed kmetijskega ministra Dejana Židana o po- torek • 12. aprila 2016 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Podravje • Število kmetij, vključenih v KOPOP, se je prepolovilo »V kmetijstvu ni razlogov za optimizem « Subvencijska kampanja je že v drugi polovici, tako časovno kot po številu vlog. Do vključno 7. aprila je bilo na agencijo za kmetijske trge oddanih 29.300 zbirnih vlog, kar predstavlja dobro polovico predvidenega števila vseh vlog. Agencija tako poziva vse kmete, ki še niso oddali zbirne vloge, da to storijo čim prej. Obdobje kampanje od 29. februarja do 6. maja je izjemno stresno tudi za kmetijske svetovalce, ki so te dni polno obremenjeni. »Vsaka kmetija je specifič- Število kmetij, vključenih viHjOH I KOP 2014* I KOPOP in/ali EK 2015** Slovenija 15908 7384 Benedikt 57 32 Cirkulane 50 24 Cerkvenjak 47 36 Destrnik 24 15 Dornava 36 24 Gorišnica 57 48 Hajdina 49 37 Juršinci 51 14 Kidričevo 98 96 Lenart 117 49 Majšperk 69 36 Makole 36 12 Markovci 59 41 Miklav na Dravskem polju 14 8 Ormož 394 247 Poljčane 17 7 Ptuj 61 41 Podlehnik 40 16 Sveta Trojica v Slov. goricah 52 32 Sveta Ana 58 32 Sveti Tomaž 59 13 Sveti Andraž 19 9 Središče ob Dravi 69 61 Slovenska Bistrica 229 73 Starše 59 40 Trnovska vas 16 10 Videm 102 66 Zavrč 34 23 Žetale 45 13 Skupaj 2018 1155 Vir:AKTRP *KOP 2014: v podatke so vključene vse kmetije, ki so bile v l. 2014 s katerimkoli podukrepom vključene v KOP, vključno z ukrepi ekološkega kmetijstva, ki so bili v prejšnjem programskem obdobju kot podukrepi vključeni v kmetijsko-okoljski program KOP. **KOPOP in/ali EK 2015: v podatke so vključene vse kmetije, ki so bile 2015 vključene v katerokoli operacijo KOPOP in/ali ukrep ekološkega kmetijstva, ki je v novem programskem obdobju samostojen ukrep. na, za vsako kmetijo bi praktično lahko napisal skripto. Na drugi strani pa smo izredno omejeni s časom, namreč svetovalci na Ptujskem smo po številu kmetij med najbolj obremenjenimi v Sloveniji. Če bi trajala subven-cijska kampanja kakšna dva meseca dalj, bi se lahko z vsakim kmetom posebej pogovorili o perspektivi njihove kmetije, sedaj pa si podajajo kljuke kot po tekočem traku. Niso zadovoljni oni in ne mi, ki si ne smemo privoščiti napake, četudi zgolj za izpolnitev ene vloge opravimo do 1000 klikov,« je povedal vodja ptujske KSS Ivan Brodnjak. Ob tem je letos tudi zadnja možnost v tem obdobju kmetij- ske politike za vstop v kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe. A kot opaža Brodnjak, je največji problem KOPOP ukrepov birokratizacija. Tako se je število kmetij iz Podravja, ki so se lani vključile v te ukrepe, prepolovilo v primerjavi s prejšnjim obdobjem. »Voditi je treba številne dodatne evidence in kmetje imajo cele fascikle teh evidenc, ob tem si deležen številnih kontrol, ki ti vzamejo po cel dan. Ne morejo pa si privoščiti osebe, ki bi jim vse to vodila, saj kmetijstvo že dolgo ni bilo v takšni globoki krizi, kot je sedaj. V kmetijstvu je bil ves čas prisoten pesimizem in jamranje, vendar trenutno res ni razlogov za optimizem.« »Državo bi bilo treba resetirati« Že na posvetu o kmetijsko-svetovalni službi je bilo izpostavljeno, da so slovenske kmetije preveč razdrobljene, da so tehnološko zaostale, sedaj pa se kmetje soočajo s padcem cen mleka in mesa, na drugi strani pa z visokimi stroški semen, gnojil in škropiv. Kako torej dalje? »Kud koji mili moji, pravijo. Vsak se očitno mora znajti na svoj način. Saj mi imamo kmetije, ki so evropsko primerljive, vendar takšnih je na našem območju do 100 od 3.600 kmetij. Povprečje je zelo slabo. Rešitev so morda dopolnilne dejavno- sti, saj da se pridelke predela, doda dodana vrednost in se jih proda. Vendar pa vzpostavitev dopolnilne dejavnosti pomeni dodatno birokracijo, stroške, naj spomnim samo na davčne blagajne. Poznam 70 let starega gospoda s kmetije, majhne tri hektare, ki je dobil 250 evrov kazni, ker za prodane pletene košare na nekem žegnanju ni izdal računa. To našo državo bi morali enkrat resetirati. Iluzor-no je pričakovati, da bi 70 let star človek okoli hodil z davčno blagajno. Mi dušimo kmete, ljudi, osnovni razvoj z birokracijo. Ozreti bi se bilo treba zgolj preko severne meje.« Mojca Vtič Foto: CG za razvoj kmetijstva, denarja ni alne službe tik pred razpadom? sti kmetijskosvetovalne službe, ki pa je po mnenju govornikov vse prej kot svetla. »Tako smo mreža razpadla. Danes svetovalci veliko časa namenijo temu, da z raznimi projekti zagotovijo rja za kmetijstvo in gozdarstvo. višanju sredstev za svetovalno službo niso slišali, saj da bi bila takšna obljuba v času, ko je cilj vlade, da zmanjša javno finančni primanjkljaj, politično nezrela. »Dejstvo je, da se je financiranje znižalo. Bom pa vse naredil, da bo dosedanji znesek ostal.« Je pa minister priznal, da je kmetijsko-svetovalna služba nosilka znanj, razvoja in stabilnosti kmetij. Pomembnost svetovalne službe je izpostavila tudi kmetovalka Dragica Šahtler: »Čeprav sem po izobrazbi agronom in torej imam osnovno znanje s področja kmetijstva, je sodelovanje s svetovalno službo zame izrednega pomena. Prav tako si ne znam predstavljati drugačnega načina sodelovanja, kot je. Svetovanje v takšnem obsegu se mora ohraniti in se po potrebi še dopolniti.« A če želimo zagotavljati razvoj kmetijstva, se mora ohraniti tudi delovanje javne službe, je izpostavil predstavnik sindikata zaposlenih na KGZS Janko De-beljak. Dodal je: »Kmetijstvo postaja iz organizacijskega, strokovnega in pravnega vidika vedno zahtevnejše, stanje v kmetijstvu pa dodatno otežujejo še visoka starostna struktura, razdrobljenost kmetij in slaba tehnološka opremljenost. Javna svetovalna mreža je primerno oblikovana, ob tem je nastala močna vez med svetovalci in kmeti. Služba ima ugled in znanje.« Ob tem je še povedal, da od svojih nadrejenih zahteva človečnost, politično neodvisnost. »Direktorji zavodov ne smejo delovati politično všečno, temveč morajo opravljati menedžerske naloge. Napotek ministrstvu in vladi je, da kmetijstva naj ne prepuščajo doktrini svobodnega trga. Se bo pa sčasoma pokazalo, ali bodo spremembe labodji spev ali feni-ksovo vstajanje.« Mojca Vtič Pregled financiranja KGZ po Sloveniji Zaposleni v javni službi kmetijskega svetovanja v letu 2015, financirani iz proračunskih sredstev. Poleg stroškov dela kmetijskih svetovalcev so sredstva namenjena tudi za sorazmerni delež uprav Kmetijsko-gozdarskih zavodov. Foto: Mojca Vtič Posveta o prihodnosti javne službe kmetijskega svetovanja, pomenu, vlogi in obliki kmetijskega svetovanja v časih, ko kmetijski sektor opazno doživlja spremembe, so se udeležili kmetijski minister Dejan Židan, državna sekretarka Tanja Strniša, predstavniki svetovalnih služb iz vse Slovenije, kmetje in predstavniki nevladnih organizacij. 1 KGZ I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I 2016 1 Število zaposlenih v svetovalni službi 1 Celje 1.614.956 1.425.143 1.264.233 1.239.099 1.151.625 35,5 Kranj 670.198 577.547 514.490 499.078 462.872 15,29 Ljubljana 1.349.293 1.170.587 1.047.145 1.031.852 967.393 27 Maribor 725.845 650.244,27 490.930 476.173 443.819 11,40 Murska Sobota 1.188.360 1.050.125 916.304,67 889.647,26 823.530,65 33,52 Nova Gorica 1.368.752 1.199.571 1.023.875 992.164 916.465 25,66 Novo mesto 1.289.164 1.137.568 1.005.711 962.417 878.762 25,60 Ptuj 1.084.014 963.816 872.626 855.797 801.760 26,88 Skupaj 9.290.586 8.174.605 7.135.318 6.946.230 6.446.230 6.725.211 Vir: MKGP Financiranje po letih (Program dela za leto 2016 je v fazi priprave, zato finančna sredstva niso še dokončno razporejena med zavodi). 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 12. aprila 2016 Ptuj • Dvajset let Stare steklarske Stara steklarska - nenehen navdih mladih ustvarjalcev Teater III, ki deluje v okviru Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj, letos proslavlja 20 let dela v Stari steklarski. Na ta jubilej so spomnili minuli konec tedna s premiero in dvema ponovitvama Igric Dominika Smoleta. Režiserka Branka Bezeljak je s svojo mlado ekipo znova poskrbela za gledališki presežek. Igrice Dominika Smoleta, nastale leta 1956, so dramski triptih, sestavljen iz treh delov. Prvi je Nekaj malega o vevericah in o življenju (delna uprizoritev leta 1962), drugi O čakalnicah in še malo o življenju (delna uprizoritev l. 1962) in tretji O ladjah in o življenju (ta del je bil v soboto krstno uprizorjen). In kot je značilnost vseh velikih dramskih besedil - kljub častitljivim 60 letom nam Igrice marsikaj povedo tudi o sodobnem življenju. Ne dvorana - pomembni so ljudje Tisti, ki jim je v Ptuju malo mar za ljubiteljsko kulturo (pa bi jim že po funkciji moralo biti), bodo v naslednjih tednih in mesecih, ko bodo mladi Brankini gledališčniki navduševali Slovenijo, lahko modrovali: »Le kaj bi ti amaterji radi?! Dokazali so, da se v Ptuju da delati, tudi če ti streha nad glavo razpada; če namesto stolov sedeš na trde klopi; če v zatohli dvorani komu zmanjka zraka; če se spotikaš ob kamenju, ko se prebijaš v dvorano ... Pomembni so ljudje, ki nekaj delajo, ne sodobne dvorane!« Ja, res je: pomembni so ljudje. Žal pa so ti v očeh naših novodobnih politikov prevečkrat le potrošni material ... Ampak ... si predstavljate, kaj bi ta ekipa naredila, če bi imela na voljo en majhen Cankarjev domek? Ljutomer • Gimnazijci zmagali Za nagrado v Strasbourg Nacionalna radijska postaja Slovenija 1 je v tem šolskem letu, tretjič zapored, pripravljala oddaje Gymnasium.eu, v sklopu katere so dijaki iskali odgovore in rešitve na številna aktualna vprašanja. V velikem finalu so se pomerili gimnazijci iz Ljutomera in Novega mesta, slavili pa so Ljutomerčani, ki so si za nagrado pridobili obisk Evropskega parlamenta. Devet dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer - Kaja Mujdrica, Megi Rosic, Jakob Škro-bar, Sanja Hošpel, Anja Zadravec, Hana Rakuša, Helena Beznec, Betka Perc in Vanja Vogrinec - je skozi štiri kroge radijske debate o predstavljenih izzivih EU zelo prepričljivo, poglobljeno in anali- tično razpravljalo z dijaki s preostalih petnajstih slovenskih srednjih šol in gimnazij. Po zmagi v velikem finalu proti Gimnaziji Novo mesto so osvojili laskavi naslov zmagovalcev III. sezone omenjene nacionalne radijske oddaje. Zmagovita deveterica je z osvojenim prvim mestom ce- lotnemu razredu omogočila brezplačen obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Tam se bodo konec meseca aprila, v okviru projekta Evrošola, skupaj z vrstniki iz preostalih 27 držav članic EU, preizkusili v vlogah evropskih poslancev. NŠ Zetale • Območno srečanje otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče V žetalski dvorani je na območnem srečanju otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče, ki ga organizira JSKD Območna izpostava Ptuj, v šestih predstavah nastopilo več kot 70 otrok. Na regijsko srečanje, ki bo ta četrtek v kulturnem domu na Sv. Ani, sta se uvrstila gledališki klub OŠ Ljudski vrt in gledališka skupina DPD Svoboda Ptuj. Državno srečanje bo 8. in 9. junija v Medvodah. Nastopili so: otroška gledališka skupina vrtca Žetale z Muco Copatarico Ele Peroci (režija Valerija Jus, mentorstvo Simona Krčar), dramski krožek Osnovne šole (OŠ) Majšperk, podružnice Ptujska Gora s koroško ljudsko pripovedko Mojca Pokrajculja (režija in mentorstvo Petra Dolenc), gledališka skupina Albin OŠ Podlehnik s Krtačko zobačko avtorjev L. Burgerja, E. Hrauskya in B. Kosa (režija in mentorstvo Zdenka Golub), otroška gledališka skupina Dominčeki OŠ Go-rišnica z Zgodbo o prijateljstvu Najmlajši gledališki igralci iz žetalskega vrtca. Foto: Boris Voglar Mateje Matjašič Pevec (režija in mentorstvo Mateja Matjašič Pevec in Aleš Pevec), gledališki klub OŠ Ljudski vrt Ptuj z Zelenim fantkom Vinka Moderndor-ferja (režija in mentorstvo Tajka Šnuderl Novak) in otroška gledališka skupina DPD Svoboda Ptuj s predstavo Ko noter padeš ... po motivih 5 Pepelk Žarka Petana (režija in mentorstvo Branka Bezeljak). Na srečanju lahko sodelujejo gledališke skupine otrok vseh starosti (do 16 let), oblik in zvrsti. Namen organizatorjev je prikazati najbolj kakovostne predstave otroških gledaliških skupin in spodbuditi razvoj tovrstne produkcije. Spremljajo kakovost mentorskega dela, ustvarjalni delež otrok, celovitost in izvirnost predstave in tudi govorne nastope. Letošnji strokovni spremljevalec in regijski selektor Samo M. Strelec pa pojasnjuje: »Ne gre za ocenjevanje, temveč predvsem za svetovanje mentorjem za korekcije, izboljšave in razvoj.« Eva Milošič Foto: Črtomir Goznik Igralska ekipa iz Stare steklarske pred premiero... Ob mentorici in režiserki Branki Bezeljak sta mladi igralski ekipi svetovala še Dušan Fišer (likovna podoba) in Mira Mijačevic (odrski gib), predstavo pa so sooblikovali še Nejc Bedrač (luč), Primož Ramovš (glasbena oprema: Sinfonietta), kostumi so izbrani iz fundusov Teatra III, Mestnega gledališča in Stanke Vauda, ostali sodelavci pa so Mojca Prigl (gledališki list), Miha Roškar (glasba), Andrej Gabron in Margita Potočnik (garderoba) ter Boris Voglar (fotografija). Igralska ekipa šteje kar 22 igralcev (nekateri nastopajo v več vlogah): Don Ciglenečki, Anže Petrovič, Janja Murko, Lara Brglez, Ama- deja Kokot, Sonja Pišek, Janja Erpič, Kaja Petrovič, Polona Ši-bila, Kaja Čelan, Leonora Mati-či, Amadej Gavez, Sandi Žuran, Nejc Bedrač, Vesna Brenholc, Mojca Lenart, Franci Žižek, Tomi Petek, Eva Zala Majceno-vič, Vesna Brenholc, Simon Fri-dl in Patrik Komljenovic. jš Slovenska Bistrica • Razstava o fotografski družini Čerič Več kot 100-letna fotografska tradicija na ogled v gradu Fotografije, fotoaparati, povečevalniki in drugi materiali iz bogate zbirke družine Čerič so postavljeni na ogled v slovenjebistriškem gradu. »To izročilo in fotografije so izredno bogastvo za našo občino. Družina Čerič je nehote ali hote posnela dogajanje v našem mestu, zato se vam vsi Bistričani zahvaljujemo,« je ob odprtju razstave dejal podžupan Stanislav Mlakar. Fotografska tradicija družine Čerič šteje že polnih 108 let. Prvi fotografski objektiv je v roke vzel Jakob Čerič, ki se je leta 1869 rodil v Staršah in je slabih 40 let kasneje v Oplotnici začel s fotografsko obrtjo. Jakob Čerič ni bil izučen fotograf, ampak je bil samouk. Sam je izdelal povečeval-nik fotografij, dopolnjeval stoječi fotoaparat - ateljejsko kamero, ki jo je uporabljal sam in kasneje še njegov sin. Sedaj fotografsko dejavnost opravlja že peta gene- racija družine Čerič. Podžupan je še dodal, da je družina Čerič naredila veliko za ohranjanje zgodovine mesta Slovenska Bistrica. »Ne govorimo samo o ljudeh, temveč tudi o pokrajinah in znamenitostih Slovenske Bistrice skozi čas. Zato smo v občini zelo veseli te razstave, ki je enkraten in neponovljiv umetniški ter kulturni dogodek.« Razstavo je pohvalil tudi umetnostni zgodovinar in kustos v ljubljanski narodni galeriji Slo- venjebistričan Ferdinand Šer-belj. »Priimek Čerič je bil v Slovenski Bistrici vedno sinonim za fotografa in že po udeležbi lahko vidimo, da gre za dogodek posebnega pomena, na katerega smo vsi vezani. Želim, da ta umetnost in poslanstvo ostaneta v družini in da še naprej ohranjate podobo preteklosti,« je še dejal Šerbelj. Razstava bo na ogled do 10. septembra. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič V kulturnem programu ob odprtju razstave sta nastopila Mitja Krajnc in Renata Gračnar s pianistko Nejo Skrbiš. Razstavo je odprl Ferdinand Šerbelj iz Narodne galerije Ljubljana. Nogomet Dravi tekma preobratov Strani 12 Nogomet Rokometaši gredo na Olimpiado Stran 12 J S? Motokros Tudi v Argentini je donela Zdravljica Stran 19 Kolesarstvo Pokal Poli pravi praznik kolesarstva Stran 19 Nogomet VSuperligi padli kar dve osmici Stran 20 Strelstvo Juršinčanom in Žanu Plohlu dvojni naslov Stran 21 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 29. krog Olimpija iz brezna poraza šele v 93. minuti Olimpija - Zavrč 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Eleke (69./avtogol), 1:1 Antic (90./avtogol). OLIMPIJA: Šeliga, Kelhar, Fink, Krefl, Mitrovic, Zajc, Kronaveter (od 75. Mimoun), Matic (od 83. Zarifovic), Eleke, Radovic, Wobay (od 46. Kapun). Trener: Marko Nikolic. ZAVRČ: Kovačic, Mužek, Filipovic, Antic, Rogač, Agboyi, Cvek, Pi-hler, Dodlek (od 86. Karamatic), Miketic (od 72. Matjašič), Batrovic (od 90. Glavica). Trener: Slavko Matic Foto: Črtomir Goznik Lovro Cvek (Zavrč, beli dres) je v 69. minuti poskrbel za vodstvo proti Olimpiji. sem osamljen je do strela z ročju Matije Kovačica. na sredini je bila nepovezana. glavo prišel Blessing Eleke, a V drugem polčasu je Olim- Zavrč ni imel prevelikih težav to naredil slabo, po šibkem pija na trenutke pritisnila, z ustavljanjem ljubljanskih udarcu je žoga končala v na- prišla do nekaj strelov, a igra napadov, za nameček pa je iPodulajh nai na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Nogomet • Pokal Slovenije PRVALiGA TelekomSIovenije V četrtek znova z Mariborom - tokrat v Pokalu Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogometaši Zavrča še naprej ostajajo trn v peti »velikim«, saj so letos proti Mariboru zbrali šest točk (zmaga in trije remiji), proti Olimpiji pa pet (zmaga, dva remija in poraz). Olimpija tudi po sedmi tekmi spomladanskega dela ostaja neporažena. A tokrat le po zaslugi borbenosti v zadnjih trenutkih in obilici sreče. Zavrč je bil tisti, ki je Ljubljančane večino tekme umiril, nekoliko srečno dosegel vodilni zadetek, domači pa so po neprepričljivi igri šele v sodniškem dodatku prišli do točke. Slavo Matic je še vedno neporažen na klopi haloškega kolektiva, tokrat pa je bil v internem dvoboju srbskih trenerjev po koncu Zavrč pomagal Mariboru Po remiju Olimpije proti Zavrču in zmagi Maribora proti Domžalam je razlika med vodilnima moštvoma lige le še dve točki. Prvič je v vijoličastem dresu v polno zadel Milivoje Novakovič. To je za armado navijačev Maribora odlična vest, slabša pa je ta, da je začasno iz ekipe odstranjen Agim Ibra-imi. »Primer sodi med naše interne zadeve in v skladu z dosedanjimi načeli NK Maribor bomo tudi v tem primeru vse reševali znotraj družine,« je pojasnil športni direktor Zlatko Zahovič. Makedonski reprezentant do nadaljnjega ne trenira z ekipo in ne bo v kadru za naslednje tekme, so sporočili na uradni spletni strani. Med presenečenja kroga sodi poraz Kopra proti Krškemu na domači zelenici, a Koprčani trenutno res nimajo ekipe za zmagoslavja in jih čaka resna borba za obstanek v 1. ligi. Tam se bosta slej ali prej znašli tudi ekipi Krke in Celja, ki sta v prejšnjem tednu opravili za- tekme kar nekoliko nezadovoljen z remijem... Matic je dodobra premešal začetno enajsterico iz tekme z Mariborom, saj je naredil kar pet menjav: v sredo so začeli Jakšič, Štanenko, Matjašič, Glavica in Golubar, tokrat pa Mužek, Filipovic, Agbo-yi, Dodlek in Miketic. Kljub temu je bil Zavrč v prvi polovici polčasa konkretnejši, prišel je do nekaj strelov, ki pa so bili kljub ugodnim položajem nenatančni. Olimpija, ki kljub večji posesti žoge ni delovala najbolj prepričljivo, je le po-redkoma zagrozila, zato pa v 34. minuti zapravila dotlej najlepšo priložnost. Rok Kronaveter je pred vrata Zavrča poslal natančno podajo, pov- menjavo trenerjev. Na novomeško klop je sedel nekdanji trener mlajših slovenskih selekcij Miloš Kostič, na klop Celja pa naš stari znanec iz Drave in Aluminija Robert Pevnik. Novinca sta za začetek v medsebojnem dvoboju remizirala ... Rudar se je s serijo zmag približal sredini lestvice, podobno velja za Krško. REZULTATI 29. KROGA: Olimpija - Zavrč 1:1 (0:0); Maribor - Domžale 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Novakovič (22.), 2:0 Defendi (59.), 2:1 Mance (89.); Rudar - Gorica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Jahic (41.); Krka - Celje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Pajač (68.), 1:1 Vučkic (73.); Luka Koper - Krško 0:1 (0;1); strelec: Hotič (35.). 1. OLIMPIJA 29 17 8 4 64:20 59 2. MARIBOR 29 16 9 4 64:26 57 3. DOMŽALE 29 12 10 7 41:25 46 4. GORICA 29 12 6 11 40:41 42 5. ZAVRČ 29 9 10 10 30:33 37 6. RUDAR 29 9 7 13 27:43 34 7. KRŠKO 29 9 7 13 20:41 34 8. LUKA KOPER 28 8 6 15 31:44 30 9. CELJE 29 6 11 12 21:42 29 10. KRKA 29 6 8 15 23:46 26 Nogometaši Zavrča bodo v četrtek nadaljevali letošnjo serijo tekem z Mariborom -tokrat se bosta štajerska tekmeca merila v prvi tekmi pol-finala Pokala Slovenije. Tekma bo nedvomno prava poslastica za vse ljubitelje nogometa, saj gre za izjemno pomembno srečanje. Iz tega para bo namreč le ena ekipa napredovala v finale, drugega finalista bosta dala obračuna med Celjem in Domžalami. »Polfinale je za nas pomemben zaradi tega, ker si močno želimo nastopa v Evropi. Preko prvenstva bo to težko, Pokal pa je specifično tekmovanje, v katerem je vse mogoče. Pokal Slovenije Dosedanja pot Zavrča in Maribora: Zavrč: Šampion (2:0), Farmtech Veržej (4:0), Drava Ptuj (1:1, 3:0); Maribor: Tolmin (3:0), Rudar Velenje (0:1, 3:0). Z Mariborom imamo dobre izkušnje, trener Slavko Matic je v ekipo vnesel še dodatno samozavest, tako da sem optimist,« je povedal Miran Vuk. Trener Matic je v Ljubljani opravil rotacijo petih igralcev, kar je nedvomno razlog za dodatni optimizem, saj ima na voljo nekaj več spočitih igralcev. »Vemo, kako je potrebno odigrati z Mariborom, saj smo to letos nekaj krat že uspešno prezentirali. Predvsem moramo v dvoboj vstopiti čim bolj umirjeni in skoncentrirani, potem lahko pričakujemo tudi dober rezultat pred povratnim srečanjem v Mariboru,« je povedal Veljko Batrovic, ki se razvija v enega najboljših igralcev slovenske lige. Nedvomno pa imajo svojo računico tudi v taboru vijoličastih. Tem je prioriteta osvojitev prvenstva, a za Maribor je samoumevno, da lovi vse domače lovorike. Zato imajo Marko Nikolic, trener Olimpije: »V ekipi sem naredil nekaj sprememb, ki se niso izkazale za uspešne, zato krivdo za remi prevzemam nase. Verjetno bi bilo bolje, da bi na igrišče poslal preverjeno enajsterico, a sem enostavno želel osvežiti ekipo.« Slavko Matic, trener Zavrča: »V ekipi je bilo nekaj sprememb glede na tekmo z Mariborom, vsi fantje pa so upravičili moje zaupanje. Res so odigrali taktično zelo zrelo in disciplinirano in le malenkost nas je ločila do zmage. Naj ne zveni domišljavo, a res sem kar nekoliko razočaran s tem remijem, saj smo bili tako blizu zmagi.« v 69. minuti povedel. Lovro Cvek je prišel do žoge na desni strani kazenskega prostora, skušal podati pred vrata, a pri tem zadel koleno Elekeja, tako da je žoga spremenila smer in ob bližnji vratnici presenetila Aleksandra Šeligo -0:1. Olimpiji še naprej nikakor ni steklo, v 80. minuti pa je morda nekoliko sebično protinapad zaključil Martin Mimoun, ki je z roba kazenskega prostora meril malce premalo natančno. Ko je že kazalo, da je Olimpija v izgubljenem položaju, saj so Zavr-čani pridno prekinjali akcije domačih, pa je v tretji minuti sodniškega dodatka do žoge v kazenskem prostoru prišel Eleke, sprožil, zadel Sebastja-na Antica, od njega pa se je žoga odbila v mrežo - 1:1. sta, JM na voljo širok igralski kader, ki pa vseeno doživlja določene pretrese (samo letos so bili iz ekipe odstranjeni Volaš, Mejač in nazadnje Ibraimi). Prednost Maribora je tudi številčna publika, ki ga spremlja na vseh tekmah, tudi v četrtek bo v Zavrču tako. Vsekakor obračun, ki ga ne velja zamuditi. JM Pokal Slovenije, polfinale, 1. tekma: Zavrč - Maribor, četrtek, 14. aprila, ob 18.00 v Zavrču 12 Štajerski Šport torek • 12. aprila 2016 Nogomet • 2. slovenska liga Dravi tekma preobratov, v Kidričevem tekma brez nabojev Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (na fotografiji Denis Perger) so z nekaj težavami vknjižili nove tri točke in ostajajo tik pod vrhom lestvice 2. SNL. Drava Ptuj -Ankaran 3:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Zlatič (9. ag), 2:0 Lavrinc (23.), 2:1 Elshani (41.), 2:2 Roškar (73. ag), 3:2 Zorko (78.) DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Perger, Romih, Tomažič Šeruga, A. Čeh, Petek (od 30. Roj, od 77. Vindiš), Rešek, Zorko, N. Čeh, Lavrinc (od 56. Krajnc); Trener: Damjan Vogrinec. Na Mestnem stadionu na Ptuju je 200 gledalcev videlo tekmo, polno preobratov in zaključnih strelov, v katerih so prevladovali nogometaši Drave. Domačini so v prve pol ure s hitro, predvsem pa z organizirano igro prišli do določenih priložnosti. Ekipa Ankarana je v zgodnji fazi tekme - že v 6. minuti - ostala z igralcem manj na igrišču, potem ko se je Gajšek nepšor-tno odzval in močno udaril Pergerja v obraz. Zaradi tega so se gostje še bolj zaprli na svojo polovico igrišča. Ne glede na postavitev so modri na začetku prebijali to postavitev, medtem ko so v drugi tretjini prvega dela Primorci nevtralizirali igro Drave, ki tudi v nadaljevanju ni bila preveč tekoča. Kar se tiče priložnosti, so se te vrstile kot po tekočem traku ... Najprej so gledalci po predložku Nastje Čeha videli avtogol: za žogo sta skočila Zorko in Zlatič, pri čemer jo je slednji preko svojega vratarja Paala poslal v mrežo - 1:0. Sledili so nevarni zaključni streli Reška, Nastje Čeha in Zorka. V 23. minuti je Lavrinc izmenjal podajo z razpoloženim Nastjo Čehom in prišel sam pred vratarja ter ga je s strelom po tleh premagal - 2:0. Visoko vodstvo je uspavalo Dravo, kar so znali izkoristit Ankarančani, saj so bili za opozorilo najprej nevarni preko Vodeba, medtem ko je Elshani v 41. minuti izvedel pravi slalom med tremi domačimi igralci in nato dosegel še zadetek - 2:1. V sami končnici prvega polčasa sta imela za domače lepi priložnosti Zorko in Perger, za goste pa Vekič. Na mestu, kjer se je prvi del končal, se je drugi nadaljeval, in to z lepo priložnostjo. Nastja Čeh je v 47. minuti izjemno podal v prostor do Zorka, ki je prišel sam pred vratarja Paala, ki se je izkazal z obrambo. Sledile so številne polpriložnosti na obeh straneh, gostje so kljub igralcu manj igrali iz minute v minuto bolj hrabro in podjetno. Plod njihove želje je bilo izenačenje v 73. minuti, ko je Elshadi ponovno izigral Dravino obrambo in je z desne strani diagonalno streljal, pri čemer je žoga na poti v mrežo zadela Roškarja - 2:2. Po izenačenju je sledil popoln napad modrih, ki se je končal s preobratom, saj je po dolgi akciji žoga prišla na desno stran do samega Zor-ka, ki je z natančnim strelom domačine ponovno povedel v vodstvo - 3:2. V sami končnici tekme je Nastja Čeh še imenitno poslal v protinapadu žogo mlademu Krajncu, čigar strel iz ugodnega položaja je gostujoči branilec odbil čez vrata. Tako so varovanci Damijana Vogrinca prišli z igralcem več do težko priigrane, a zelo pomembne zmage v boju za vrh prvenstvene lestvice. David Breznik Aluminij - Roltek Dob 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Čeh, Topolovec, Turkalj, Krlja-novic, Bizjak, Vrbanec, Škoflek, Petrovič (od 54. Kurež), Rogina. Trener: Bojan Špehonja. ROLTEK DOB: Vezirovič, Mir-tič, Češnjevar, Nemanič, Račic, Leskovar, Kukavica, Avbelj, Lu-kanc, Čretnik, Pele (od 37. Horvat). Trener: Damijan Romih. Derbi kroga je bil v lepem vremenu v nedeljo odigran v Kidričevem, kjer so gostovali igralci Doba. Kidričani so v obeh srečanjih teh tekmecev v sezoni slavili 2:1, nazadnje na začetku spomladanskega dela prvenstva v Kidričevem. Tokrat jim tega ni uspelo ponoviti ... Gostje so od samega začetka natančno vedeli, po kaj so prišli. Pri tem so jim pomagale izkušnje iz zadnje tekme, pa tudi dejstvo, da Damijan Romih natančno pozna ekipo Aluminija, ki jo je vodil na začetku sezone. Pobudo so na začetku vseeno prevzeli domačini in bili 20 minut podjetnejši tekmec. Najlepšo priložnost so imeli v 12. minuti, ko je kapetan Topolovec izvajal prosti strel od daleč, po odbitku pa je v nadaljevanju akcije do strela prišel Rogina, Vezirovič pa je bil na mestu. Vmes so dvakrat iz protinapadov zapretili gostje, a tudi ti niso uspeli zadeti. V drugem delu prvega polčasa so bili boljši gostje, ki so bili najbližje zadetku v 28. minuti. Takrat so izvajali prosti strel, žoga se je na poti proti golu odbila in preletela Janžekoviča, na koncu pa se je od prečke odbila na gol črto, kjer je Lukanc ni uspel spraviti v mrežo. Oba trenerja sta večkrat povzdignila glas in dajala nasvete svojim varovancem, predvsem sta zahtevala tesnejše pokrivanje igralcev. Drugi polčas ni prinesel sprememb, predvsem začetek je bil zelo nervozen. Svoje je z nekaterimi napakami dodal sodnik Dragoslav Perič, ki pa s svojimi odločitvami ni vplival na končni rezultat. Po številnih napakah pri podajah na obeh straneh, ko obe ekipi nista uspeli povezati svojih vrst, je po 70. minuti vedno bolj vajeti igre prevzemala domača vrsta. Plod pritiska sta bila kota v 73. in 76. minuti, obakrat pa je Topolo-vec z glavo streljal preko gola. V 78. minuti je s samostojnim prodorom prišel do strela Vezjak, žoga pa je zletela preko gola. Najlepšo akcijo na tekmi so domačini izpeljali v 80. minuti, po podaji Kure-ža s strani pa jo je iz bližine zaključil Škoflek, z izjemno obrambo pa se je izkazal gostujoči vratar Vezirovič. Do konca ni bilo zares nevarnih poskusov in ekipi sta se razšli z remijem. Jože Mohorič Proti Veržeju odpeljala sedmica Vodilni Kalcer si je v tem krogu privoščil remi, ki pa verjetno ne bo imel posebnih posledic za vrh, saj imajo varovanci Dejana Djuranovica še vedno pet točk prednosti pred Ptujčani. Ti so se morali za zmago proti številčno oslabljenim Ankaran-čanom pošteno potruditi. Remi Aluminija je izkoristil Triglav, ki se je s »pravljično« zmago proti Veržejcem na lestvici izenačil z Aluminijem. V derbiju začelja so slavili igralci Šenčurja, ki so tako ohranili povsem realne možnosti za obstanek. REZULTATI 21. KROGA: Drava Ptuj - Ankaran 3:2 (2:1); Aluminij - Roltek Dob 0:0; Šenčur - Tkk Tolmin 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Jogic (74.), 2:0 Cesar (90.); Kalcer Radomlje - Zarica Kranj 0:0; Triglav Kranj - Farmtech Ver-žej 7:0 (4:0); strelci: 1:0 Mlakar (9.), 2:0 Bukara (15.), 3:0 Bojic (34.), 4:0 Jugovar (39.), 5:0 Krcic (64.), 6:0 Bukara (66.), 7:0 Krcic (89.). 1. KAL. RADOMLJE 21 12 6 3 37:16 42 2. DRAVA PTUJ 21 10 7 4 30:24 37 3. TRIGLAV KRANJ 21 9 7 5 38:20 34 4. ALUMINIJ 21 9 7 5 35:28 34 5. ROLTEK DOB 21 9 5 7 33:25 32 6. FARM. VERŽEJ 21 7 7 7 33:38 28 7. ANKARAN 21 6 6 9 22:33 24 8. ZARICA KRANJ 21 4 7 10 17:37 19 9. TKK TOLMIN 21 4 6 11 28:35 18 10. ŠENČUR 21 3 6 12 27:44 15 Denis Vezjak, Aluminij: »V prvem polčasu se nismo uspeli sprostiti in nismo odigrali tako, kot smo se dogovorili. Odigrali smo nekako s strahom, posledično igra ni stekla. V drugem polčasu je bilo boljše, tudi nekaj priložnosti je bilo, ki pa jih nismo uspeli izkoristiti. Mogoče je manjkala nekoliko boljša t. i. zadnja podaja. Prav to bo treba izboljšati na naslednjih tekmah.« Rokomet Rokometaše bomo spremljali na Olimpijadi Sydney 2000, Atene 2004 in Rio 2016. Rokometni reprezentanci Slovenije se je tretjič uspelo uvrstiti na olimpijske igre. Na igre, ki so sanje vsakega športnika in trenerja. Izdaja Štajerskega tednika je premajhna, da bi lahko opisal kakšna vsa odrekanja v življenju so morali preživeti ti športniki, da so prispeli do svojih sanj. Rokomet ostaja edini kolektivni šport z nastopom na poletnih olimpijskih igrah. A žal po zaslugi »slabega dela« Rokometne zveze Slovenije ostaja v senci nogometa (NZS) in košarke (KZS). Obe omenjeni zvezi delata odlično od najmlajših reprezentančnih selekcij do članske reprezentance. To žal ni praksa na RZS, pa čeprav ne smemo pozabiti, da so se ta vikend na evropsko prvenstvo na Danskem uvrstili mladinci (letniki 1996 in mlajši) in da nastop na evropskem prvenstvu na Hrvaškem čaka še kadete (letniki 1998 in mlajši). Ta uspeh in uvrstitev na Olimpijske igre bo zdaj potrebno dobro izkoristiti za reklamo v prid tega vsestranskega športa, ki v eno združuje atletiko, gimnastiko, borilne veščine ... Še pred odhodom v Rio je pred rokometno reprezentanco še ena pomembna naloga: uvrstitev na svetovno prvenstvo preko dveh kvalifikacijskih tekem proti Norveški (junija). Naj še omenim, da je v preteklosti Slovenija na OI osvojila osmo in enajsto mesto med šestnajstimi ekipami. Znano je, da se je na igre težje uvrstiti kot tam doseči odmeven uspeh. Olimpijske igre niso tako kvalitetne kot evropsko in svetovno prvenstvo, zato v taboru Slovenije računajo, da izboljšajo uvrstitev iz preteklosti. To je osnovni cilj reprezentance v Riu. Govoriti o medalji v tem trenutku je brezpredmetno, saj Vujovica & druščino junija čakata še tekmi proti Norveški. Iz ozadja do olimpijskih iger Slovenija je nastopila v izjemno težki skupini z aktualnimi evropskimi podprvaki iz Poljske Španci, olimpijskimi podprvaki iz Londona Švedi in Iranom, ki ga vodi Hrvat Ir-fan Smajlagic. Favorita skupine sta bila Španija in gostiteljica Švedska, toda... Slovenija je z odlično igro predvsem v obrambi najprej zasenčila Španijo (24:21). Nasprotnik je v 2. polčasu dosegel le pet zadetkov. Najbolj všeč pri selektorju Veselinu Vujovicu mi je to, da vse njegove ekipe dajejo največ poudarka na čvrsti igri v obrambi. Prav ta je Slovenijo popeljala do iger. Tudi 2. polčas proti Švedom smo dobili na račun solidne igre v obrambi. Kljub porazu za gol (23:24) je bilo veselje ob porazu nepopisno. Manjkal je le še korak do raja -zmaga nad Iranom. Fantje so suvereno opravili svojo nalo- go in dosegli visoko zmago (33:17). Na koncu je bilo opaziti, da so pomembno vlogo na turnirju odigrali veterani (Škof, Zorman, Kavtičnik). Osebno je bil zame najboljši igralec Jure Dolenec, ki je dokazal, kako pomemben mož je za našo reprezentanco. Pomemben delež k uspehu je dodal Ormožan Marko Bezjak s petimi doseženimi goli. Bezo je odigral ene najboljših minut v reprezentančnem dresu in le upamo lahko, da je končno »odtegnil zavoro«, ko igra za Slovenijo. Preostanek leta 2016 je lahko za rokomet v Sloveniji prelomen trenutek, da se ta prelepa športna panoga, ki je močno zastopana tudi na našem področju (Jeruzalem Ormož, Drava Ptuj, M. Gori-šnica, Velika Nedelja), znova dvigne na nivo, kakršnega si zasluži tako na reprezentančnem kot klubskem nivoju. Uroš Krstič ma iJivuoJj pomishjmr Vsaj za del pokojnine bomo morali poskrbeti sami Daljšanje življenjske dobe in s tem staranje prebivalstva prinaša s sabo številne izzive. Statistični podatki glede tega so dovolj nazorni: med prebivalstvom Slovenije je približno 17,5 odstotka starejših od 65 let, do leta 2080 pa naj bi se ta delež povečal na dobrih 28 odstotkov. Delež starejših od 80 let je nekaj pod petimi odstotki, do leta 2080 pa naj bi se približal 12 odstotkom. Prav zaradi navedenih podatkov je politika upokojevanja iz leta v leto strožja - daljša se delovna doba, tudi starostna meja upokojevanja se odmika proti 65 letom. Po zagotovilih generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marjana Papeža pa sedanja pokojninska reforma iz leta 2012 prinaša uspehe. »Z vsako reformo se podaljšuje potrebna pokojninska doba, zvišuje se starost upokojevanja in podaljšuje se obdobje izračuna pokojninske osnove. Sedanja reforma je uspešna, zato pred letom 2020 ne pri- čakujem večjih sprememb,« je za STA povedal Papež. V segmentu »podaljšuje se obdobje za izračun pokojninske osnove« se v prvi vrsti skriva podatek, da bodo pokojnine pri takrat upokojenih dejansko manjše kot pri tistih, ki so bodisi že upokojeni, bodisi se bodo upokojili v kratkem. S tem se povečuje razkorak med prejeto plačo v delovni dobi in dejansko izplačano pokojnino. Prav zaradi tega je zelo pomembno že v čim daljšem času aktivne za- Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, je približno 612.000. Samo starostnih upokojencev je približno 434.400. poslitve misliti na prihodnost, na višino pokojnine. Smotrno oz. celo nujno je del plače usmeriti v varčevanje za čas po upokojitvi. Vsakršen dodatek k redni pokojnini bo dobrodošel, pa naj se sedaj vložek nekaj deset evrov v varčevalne sheme različnih finančnih in zavarovalnih ustanov zdi še tako majhen. Šteje vsak privarčevan evro, s katerim si bomo pomagali v jeseni življenja. Morda pa bomo po vzorih iz tujine začeli iskati možnosti skupnega bivanja manjših skupin upokojencev in s tem razdeljevanja (zmanjševanja) stroškov bivanja na večje število ljudi. Kolofon Priloga Varna starost, 12. april 2016: Urednik priloge: Jože Mohorič. Fotografije: Črtomir Goznik. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič. CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner. J. 14 Prilflga Štajerskega tednika k^i Pogoji za upokojitev v letu 2016 V letu 2016 se pri določenih predpisanih pogojih za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine zvišuje starostna meja in zahtevana pokojninska doba. Pravico do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih pridobiti tudi pri nižji starosti, kot je navedena v zgornjih tabelah (vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti, služenje obveznega vojaškega roka, skrb za otroke v prvem letu starosti, delo na delovnih mestih, kjer se je zavarovalna doba štela v povečanem trajanju (beneficirana doba), osebne okoliščine, pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. 12. 2000 upravičene do štetja zavarovalne dobe s po- večanjem, nato pa do prištete dobe). Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice predčasne pokojnine v letu 2016 morata biti izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe, in sicer 59 let starosti ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe za ženske ter 59 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe za moške. Predčasna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot je določen za odmero starostne pokojnine, in v enakem odstotku, kot bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmerila starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 63 let za ženske Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2016 morata biti hkrati izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe, in sicer za: ženske: Starost Pokojninska doba 59 let 39 let in 4 mesece brez dokupa 63 let najmanj 20 let 65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe moške: Starost Pokojninska doba 59 let in 4 mesece 40 let brez dokupa 65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe in 65 let za moške za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Pri predčasni pokojnini ni možno zniževati zahtevane staro- sti na nobeni podlagi. Pokojnina se v letu 2016 odmeri od pokojninske osnove, praviloma izračunane na podlagi povprečnih mesečnih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja (v letu 2015 se je pri izračunu upoštevalo 21 let) od vključno leta 1970 dalie. Leta 2025 bo vaša pokojnina znašala le okoli 50 % neto plače. NLB Vita Izbrana Zavarovanje, ki ga potrebujete. Vsak dan bolj. ^ NLB Vita Zelo življenjska zavarovalnica. www.nlbvita.si 080 87 98 *Podatek o višini pokojnine v prihodnosti temelji na: Študija Dolgoročni pomen 2. pokojninskega stebra, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, marec 2010. Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d., Ljubljana. Banka pri tem nastopa kot zavarovalna posrednica ter v zvezi z zavarovanjem nima obveznosti ali jamstev. Zavarovanje NLB Vita Izbrana ni depozit in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita Izbrana je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Alcatel 2004C + SIM kartica 259€ x 24m* VELIKE tipke VELIKE črke na zaslonu Pregleden in enostaven meni SOS tipka - klic v sili 3 DARILO za prvih 20 naročnikov samo 249 Paket PENZIONIST Ekskluzivni paket za upokojence. Plačajte le toliko kot porabite. TELEF^fS 080 35 38 www.teleing.com O Neomejeni brezplačni klici v omrežje Teleing in T-2 ® Denarnici prijazni klici v ostala omrežja © Enostavno pošiljanje SMS/MMS sporočil © Ohranitev mobilne telefonske številke Ob sklenitvi paketa PENZIONIST vam ob združitvi fiksnih storitev kabelska televizija in fiksnatelefonija ponujamo še dodatne ugodnosti. Pokličite 080 35 38. VARNA STAROST, ^glasna prHogaŠ|ieiikiBiidSika 15 Težave s krcnimi žilami Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane vene. Tiste, ki so v koži, so na pogled podobne pajkovi mreži in jih zato imenujemo pajka-ste vene. Vene, ki se nahajajo globlje, med mišicami nog, pa so lahko vidne kot temni trakovi pod kožo in kot izbokline. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali na notranji strani nog. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah kot pri moških in so deloma tudi dedne. Kako in zakaj nastanejo krčne žile? Krčne žile nastanejo zaradi popuščanja žilnih zaklopk ali žilnih sten. V notranjosti ven se na stene ven veča pritisk, kar povzroča, da se vene čezmerno raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne morejo več opravljati svojega dela, zato kri zastaja v venah na nogah. Za nastanek krčnih žil je veliko dejavnikov tveganja. Lahko nastanejo zaradi prirojene slabosti venskih zaklopk in venskih sten. Na njihov nastanek vplivajo tudi debelost, premalo gibanja, nenehno stanje ali sedenje pri opravljanju vsakdanjega dela in nezdrav življenjski slog (kava, kajenje, alkohol). Krčne žile se pogosto pojavijo tudi v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb, ki širijo stene žil, in pritiska ploda na vene v medenici, kar ovira pretok krvi proti srcu. Kdaj k zdravniku? Na osebnega zdravnika se obrnite, ko zaznate katerega od zgoraj naštetih simptomov, zlasti utrujene in težke noge ali otekanje, ki ponoči ne uplahni. Če osebni zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, vam bo napisal napotnico za specialista flebologa, ki se ukvarja z boleznimi ven. Kako prepoznati krčne žile? Krčne žile po dolgotrajnem stanju ali sedenju povzročajo občutek utrujenih, napetih in težkih nog. Noge pogosto zatekajo v gležnju, vendar oteklina med nočnim počitkom uplahne. Ponoči se lahko pojavljajo krči v mečih. Sčasoma lahko krčne žile povzročijo spremembe na koži, kot so srbenje, občutljivost na dotik, temno obarvanje kože, rdečino, koža se stanjša, otrdi in postane občutljiva za bakterijske ali glivične okužbe. Napredovanje bolezni sčasoma privede celo do razjed na golenih, krvavitev, vnetja povrhnjih žil in nastanka krvnih strdkov. Krčne žile so tudi z estetskega vidika lahko zelo moteče. Kopeli in kompresijske nogavice kot preventiva Kopeli blagodejno delujejo pri obremenjenih in utrujenih stopalih. Kopel odpravlja pekoč občutek stopal in noge poživi. Vsak večer pred spanjem za 15 minut stopala do gležnjev potopite v ustrezno pripravljeno kopel, vmes pa razgibajte stopala in gležnje. Preventivne kompresijske nogavice nogo stisnejo od zunaj in tako zmanjšajo pritisk v žilnem sistemu ter izboljšajo prekrvitev. Izbirate lahko med različnimi barvami in modeli: dokolenke, samostoječe nogavice, hlačne nogavice, hlačne nogavice za nosečnice, dokolenke za moške. Nošenje kom-presijskih nogavic se priporoča vsem, ki opravljajo stoječe ali sedeče delo, so gensko nagnjeni h kronični bolezni ven, imajo prekomerno telesno težo, nosečnicam in starejšim osebam. Za pravilni izbor velikosti dokolenk sta pomembna predvsem številka noge in obseg gležnja, za hlačne nogavice pa tudi teža in konfekcijska številka. Preventivne kompresijske nogavice lahko uporabljate v kombinaciji z vsemi zgoraj naštetimi načini samozdravljenja, saj tako povečate učinkovitost preprečevanja težav, povezanih s krčnimi žilami. ■ Promocijsko sporočilo Dom upokojencev Ptuj Pomembno je, da starejši jedo zdravo Da je hrana izjemno pomembna za zdravje, medicinska stroka poudarja že stoletja. Hrana je lahko tudi zdravilo in obratno, česar se nemalokrat zavemo prepozno. Ko je zdravje že načeto. Tako na preventivi kot kura-tivi, pa tudi okusih pri prehrani pa delajo v Domu upokojencev Ptuj. Da bo njihova hrana čim bolj okusna in dostopna vsem, pa jo dostavljajo tudi na dom, od lanskega leta naprej imajo kosila po znižani ceni. Način priprave hrane ima velik vpliv na njen okus in kakovost živil. Dolgi postopki, kot so kuhanje, cvrenje, pečenje na visoki temperaturi, spremenijo lastnosti živil. Predvsem jih osiromašijo hranilnih snovi. Da bi v hrani ostalo čim več teh in da bi ohranili naraven videz in okus ter da bo lahko prebavljiva, jo je treba pripraviti na hitro. „Kadar pa govorimo o zdravi prehrani starejših, pa lahko rečemo le, teorija in praksa se razlikujeta. Prehranske potrebe starejših so kompleksne, na kar vpliva kar nekaj dejavnikov. Predvsem imam v mislih problem uživanja hrane in s tem povezano stanje zob oz. zobne proteze, težave pri požiranju ali celo nezmožnost samostojnega hranjenja. Zaradi težav pri žvečenju je treba pomisliti tudi na konsistenco hrane. Hrana mora biti v tem primeru mehkejša. Pri pripravi t. i. kašaste konsistence pa je treba paziti, da hrana ne izgubi vlaknin. Še eden od dejavnikov, ki vpliva na prehrano starejših, je socialno-eko-nomski status oz. razpoložljiva sredstva," pojasnjuje Igor Huzjak, vodja prehrane v Domu upokojencev Ptuj. Ob tem poudarja, da je v njihovem zavodu zraven upoštevanja vsega naštetega pomemben tudi stik kuharjev s stanovalci in drugimi uporabniki, ki se pri njih prehranjujejo ali si naročijo kosilo na dom. O hrani se veliko pogo- varjajo. „Ne samo to, tudi jedilnik sestavljamo skupaj. Pa da ne bo pomote, tudi na našem jedilniku je veliko zdravih živil. Seveda moramo upoštevati želje stanovalcev, tako da se na jedilniku pojavita tudi pražen krompir in ocvrt piščanec, vendar ne prepogosto," še dodaja Huzjak. Na njihovem jedilniku najdemo raznolika živila. Nepogrešljive so suhe slive, ki pomagajo pri zaprtju in umirjajo visok krvni tlak, skuta, ki krepi kosti, pa fižol, ki preprečuje sladkorno bolezen, preprečuje želodčne težave, zmanjšuje težave s srcem in ožiljem, pa ajdova kaša, ki preprečuje šibke vene ... Na meniju je tudi veliko sadja, izpostavljajo jabolko, ki pomaga pri zaprtju, blaži težave pri vnetju želodčne sluznice, in grozdje, ki preprečuje popuščanje spomina v starosti. Tudi začimbe so pomemben faktor v prehrani. „Z začimbami hrano obogatimo. Tako uporabljamo kumino, ki Cene kosil v Domu upokojencev na Ptuju so se precej znižale, zato upajo, da se bo še več občanov odločalo tudi za dostavo kosil na dom. Klasično kosilo znaša 4,50 evra, dietno 5,20 evra, dostava do 4 km je 1 evro (nad 4 km 30 % cene bencina za km), cena kosila v domski jedilnici pa 4,83 evra. omili napenjanje, pomaga pri težavah z žolčem, majaron prav tako preprečuje napenjanje in težave z mehurjem ter uhajanjem vode. In če smo že pri vodi, ki je vir življenja, je ta pri nas prisotna pri vsakem obroku, saj i ma veliko dobrih lastnosti. Občasno ponudimo tudi vino, za katerega pa ve m o, da zniža lipide, holesterol v krvi, spodbudi izločanje želodčne kisline in tek," o tem, kako skrbno izbirajo sestavine za prehrano, poudarjajo v ptuj skem Domu upokojencev, kjer si prizadevajo za to, da so živila kakovostna, obdelana čim primerneje in obenem seveda okusna in raznolika. Prav takšna pa so tudi njihova kosila, ki jih dostavljajo tudi na dom in katerih ceno so od konca lanskega leta bistveno znižali. 16 prilog! Štajerskega tednika »Želimo si čim več pozitivne energije v mestu in v ljudeh« Društvo Zreli vedež je ustanovila skupina upokojenk, ki so se začele družiti na Ljudski univerzi v Ptuju in Animaciji že leta 1998. Obe ustanovi sta takrat spoznali, da so »mladi« upokojenci še kako željni druženja in nasvetov, kako izkoristiti svoj čas, ki ga je bilo naenkrat preveč. Uradno pa je bilo društvo ustanovljeno 5. marca leta 2001, je povedala predsednica Viktorija Dabič. »Zanimivo je, da so se zbirali predvsem tisti, ki so se že med svojim aktivnim življenjem posvečali vrsti dejavnosti, ki so bogatile njihovo življenje. Nekateri so posvetili več časa branju, drugi so se družili s pesmijo. Veliko spoznanj smo pridobili o zdravem načinu življenja, zato smo se začeli vključevati v razne oblike skupinske telovadbe, kolesarjenja in hoje. Da si človek med gibanjem prevetri tudi možgane, je že davno znano. O tem smo vedeli veliko, zato smo začeli delovati še v študijskih krožkih, ki so se takrat ustanavljali kot oblika dejavnosti, ki omogoča tudi starejšim dodatna znanja. Med pridobivanjem spretnosti je bil pouk računalništva, ki ga danes uporablja večina članov. Radovednost nas je gnala še dlje. Spoznali smo, da premalo poznamo svoje najbližje okolje, ki ga lahko spoznavamo prav vsak dan na sprehodih in med daljšo hojo. Nekaj članov še pridno kolesari, drugi še vozijo avtomobile kljub visoki starosti, kar kaže, kako dobro psihično kondicijo imajo. Eden od članov že nekaj let vodi skupino, ki jo veseli likovna izraznost. Prirejajo razstave in se veselijo svojih izdelkov. Med naše večje uspehe pa štejemo organizacijo poti Po poti Ivana Potrča in Matija Murka v letu 2001 ter odkritje spominske plošče Ivanu Potrču na Štu-kih pri Ptuju. Letos junija bomo praznovali že 15-letnico odkritja. Pomagali smo tudi uresničiti idejo o postavitvi spominske plošče ptujskemu predvojnemu županu dr. Alojziju Remcu v Miklošičevi ulici. Kot zaveden Primorec se je ob nemškem napadu na Ptuj uprl okupatorju in ga nagovoril v slovenskem jeziku, kar mu je prineslo zapor in mučenje. S tem dejanjem smo pokazali spoštovanje ljudem, ki so pomagali dvigati narodno zavest v naših krajih, kar ni bilo vedno lahko. Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež Ptuj: »Ze 15 let je stara ideja, da bi pomagali urediti ptujsko železniško postajo kot vstopni center v najstarejše slovensko mesto. Pripravili smo celo zbirko fotografij, na katerih so prikazani eksponati ptujskega muzeja, pa doslej ni bilo nobenega razumevanja za ta naša prizadevanja. Morda se bo situacija popravila po elektrifikaciji proge.« Zavzemamo se za ohranitev starega pokopališča v kulturni park in ureditev, ki bi bila dostojna mestu,« je poudarila Viktorija Dabič. Ponosni so na svojo karava- Promocijsko sporočilo Izobraževalni odrasle na LU Ljudska univerza Ptuj sodeluje v Grundtvig multilateralnem projektu Vrstnik vrstniku (Peer-to-Peer, PPS), katerega cilj je razviti metodologijo in programe za starejše od 55 let, da bodo postali ali ostali aktivni in znali pri tem pomagati tudi drugim starejšim. V projektu sodeluje 6 partnerjev iz 6 različnih držav EU, in sicer: Danske, Poljske, Francije, Španije, Avstrije in Slovenije. Izobraževanje Vrstnik vrstniku (osebni stik) razumemo kot proces, v katerem ustrezno usposobljeni in motivirani mentorji izobražujejo udeležence, ki so približno njihovih let, v podobnem socialnem položaju in podobno obvladujejo razne veščine. V sklopu projekta PPS smo razvili tri izobraževalne programe: program za usposabljanje mentorjev PPS, namenjen tistim, ki bi se želeli preizkusiti kot vodje posameznih skupin, ter izobraževalni program za spodbujanje aktivnega staranja za udeležence nad 55 let v dveh oblikah: klasični in obliki učenja na daljavo. Programa za mentorje se je udeležilo 10 starejših odraslih, ki smo jih usposobili za izvajanje izobraževalnih skupin po metodi peer-to-peer v prihodnje. Po končanem usposabljanju smo med zainteresiranimi izbrali dve mentorici, ki sta v juniju 2015 tudi pri- programi za starejše i - »Vrstnik vrstniku« čeli testno (pilotno) izvedbo prve izobraževalne skupine za spodbujanje aktivnega staranja. Po uspešni diseminaciji o možnostih, ki jih projekt PPS ponuja, smo zbrali skupino 15 udeležencev, ki so bili vključeni v 30-urni brezplačni izobraževalni program. Mentorici sta obravnavali vsebine s področja zdravja, aktivnega staranja, računalniške pismenosti, kulturne dediščine, osebnih financ ter ostalih tem, zanimivih za udeležence v starosti +55. Programi, ki se odvijajo po klasični metodi oziroma v »razredu«, so seveda zelo učinkoviti, a je pri tem število udeležencev omejeno. Ker pa želimo partnerji v projektu aktivnosti PPS ponuditi karseda širokemu krogu uporabnikov, smo v sodelovanju s partnerji razvili še e-izobraže-valni program. Gre za inovativno orodje, ki ga lahko uporabljate od doma, s pomočjo računalnika, tablice ali pametnega telefona. Program ponuja hiter pregled in glavne informacije o vsebinah, ki zanimajo starejše, vsebuje pa tudi povezave na ustrezne sple- tne strani. Dostop do e-učenja je brezplačen. Ker bi želeli, da program živi še naprej, bomo v aprilu organizirali dve delavnici za potencialne mentorje izobraževalnega programa, ki bi v vlogi PPS trenerjev prenašali znanje in veščine svojim sovrstnikom. Projektne aktivnosti bomo končali septembra 2016. Do takrat pripravljamo še mednarodno zaključno konferenco (22. 6. 2016 na Ptuju) z udeležbo vseh partnerjev, kjer bodo predstavljeni vsi rezultati in dosežki projekta. Podrobnosti lahko najdete na spletni strani www.activeageingproject.eu. Pripravila: Simona Pučko ter mag. Petja Janžekovič pPs I peer to peer support activageing remaining active, nothing less. no študijskih krožkov Beremo z Manco Košir, na katero so pod okriljem Andragoškega centra Slovenije povabili člane podobnih krožkov iz vse Slovenije. V društvu Zreli vedež so prepričani, da si Ptuj zasluži veliko več pozornosti vseh institucij in društev v občini, če želimo, da bo postal mesto, kjer bo lepo domačinom in turistom. Prizadevajo si, da bi našli kotičke, kamor bi lahko med počitnicami zahajali mladi in starejši ter brali zgodbice iz Potrčevih del. Tako bi začutili pomen literarne pokrajine in se ozaveščali o pomenu nesnovne dediščine. »Še vedno se srečujemo vsako sredo na naših 'sredinih pohodih' in spoznavamo okolico. Prehodili smo večino lokacij, ki jih lahko zaznamo z naših gričkov, ki so izredno razgledni. Te razglede nam prav zavidajo nekateri turisti, ki se morajo v svojem kraju povzpeti dosti više, če se hočejo razgledati od Blatnega jezera na Madžarskem do prostrane Panonske nižine, do Ivanjščice, Ravne gore in Strahinjščice na Hrvaškem. Proti jugu in zahodu spoznamo Kum in hribe v Savinjski dolini, zadaj pa jih krasijo snežno beli vrhovi Savinjskih Alp z Ojstrico na čelu. Ob lepem vremenu se s ptujskega mo- stu svetlikajo Koralpe oz. koroška Golica. Spremljamo lahko tok reke Drave, Dravsko in Ptujsko polje ter mogočno Pohorje, ki nam zakriva razgled še dlje v Alpe. Kakšno razkošje novih spoznanj, ki si jih nabereš z leti in potem uživaš, če lahko komu posreduješ kakšno pravo informacijo,« z navdihom, ki naj bi prežel čim več Ptujčanov, pove Viktorija Dabič. Med hojo po naši lepi okolici obiskujejo tudi gradove, ki razpadajo pred našimi očmi. Z žalostjo ugotavljajo, da so ponekod znali bolj poskrbeti za svojo dediščino. Tako so spoznali entuziaste na gradu Žov-nek, ki so nekega dne pred 20 leti vzeli stvari v svoje roke in se lotili obnove gradu z lastnim delom. Danes se vidi grad že od daleč, na kar s ponosom pokažejo. Je ta zgled lahko tudi naš, ptujski, se sprašujejo. Z nekaterimi pohodniki so se povezali na nočnih pohodih ob polni luni, za katere so dobili idejo na gori Oljki nad Polzelo. Ne samo hoja, po 15 letih jih druži tudi iskreno prijateljstvo. Krog pohodnikov so še razširili na Dolenjsko do Lisce nad Sevnico in Šentruperta. Samo ljudje, ki znajo ceniti zaklade svoje dežele, lahko cenijo in občudujejo tudi druge, je prepričana Viktorija Dabič. GOSTILNA [efan Z vami že od leta 1932! POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE Vsak dan vam pripravljamo domače jedi za malice in kosila (vampi, pasulj, golaž, telečja obara ...). Pripravljamo tudi več vrst rib in hrano a la carte. Za upokojence imamo pripravljene še posebne ugodnosti: KOSILA MESNI ALI RIBJI MEHI za SAMO 7.50 eur. Maja Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00 17 VARNA STAROST, ^glasna prUogaš|ierSkiBild§ika Vsako leto pripravijo tudi štiridnevno Vedeževanje, spoznavanje domovine od slovenskih dvatisočakov do tržaške in istrske obale, letos se odpravljajo na Velebit in v Gorski Kotar na Hrvaškem. Sami pripravljajo vsebino, se pripravijo na potovanje kot vodniki za posamezna območja in tako pridobivajo izkušnje lastnega izobraževanja zdaj že v četrtem življenjskem obdobju. So eno redkih društev, ki se v isti sestavi druži že 18 let. »Za Ptujčane smo v teh letih pripravili 187 ščipohodov, pohodov ob polni luni z več kot deset tisoč udeleženci, 16 pohodov Po poti Ivana Potrča in Matija Murka, nekaj razstav po šolah ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Naša pokrajina v Potrčevih delih. S temi aktivnostmi želimo dokazati, da smo starejši lahko še kako aktivni, če sami poskrbimo za pozitivno samopodobo, aktivno živimo in s tem zmanjšujemo stroške zdravljenja. Spoznanje, da človek lahko za svoje dobro počutje največ naredi sam, da se ni dobro preveč obračati na druge, nas navdušuje, saj smo v teh letih spoznali, kako pomembno je gibanje v naravi in razgibavanje možganov. Želimo si, da bi na Ptuju zaživele pohodniške poti, da bi bilo več zelenja v mestu, da bi se meščani obnašali skrbno do svojega okolja in da bi bilo v mestu čim več pozitivne energije. Mi smo jo poskusili prinesti, želimo, da v mestu tudi ostane,« je Viktorija Dabič sklenila predstavitev dela društva Zreli vedež, ki s svojimi dejavnostmi še kako bogati jesen življenja številnim Ptujčanom ter širi zavedanje o izjemnem pomenu nesnovne dediščine za sedanjost in prihodnost mesta ter njenih prebivalcev. Njihova prizadevanja so opazna tudi v slovenskem prostoru. Za promocijo izobraževanja je društvo prejelo priznanje Andragoške-ga centra Slovenije. Nekaj njegovih članov se ponaša tudi z vidnimi priznanji na kulturnem in športnem področju. Smo zasebna reševalna služba, ki opravlja nenujne reševalne prevoze po celotni Sloveniji že od leta 1994. Pacientom smo na voljo vse dni v tednu, dosegljivi smo na spodaj navedeno tel. št. 080 11 64 do 20. ure. Izvajamo naslednje vrste nenujnih reševalnih prevozov: • prevozi s specialnim reševalnim vozilom • sanitetni prevozi: prevozi z reševalnimi in osebnimi sanitetnimi vozili • sanitetni prevozi na/z dialize • samoplačniški prevozi na željo oziroma na osnovi podane zahteve naročnika Prevozi se opravljajo v skladu z različnimi nameni in potrebami: • prevozi na različne terapije (fizioterapija, kemoterapija, obsevanja, dializa, ipd.) • prevozi na kontrolne preglede • izvajanje premestitev v/iz bolnice DAVA D.O.O., Zasebna reševalna služba, Gasilska ulica 3, 2352 SELNICA OB DRAVI Kontaktne številke: 041 761 877, Pisarna: 02 671 2004 Brezplačna tel. št.: 080 11 64, Email: dava.doo@amis.net Zavarovalnica Maribor Končnih 5 rešitev Je v vaš!h rokah, wvmZavaiwalnlcúAAaiÜ>or,sl 03019ŽO 1000 gibov za začetek dneva Šola zdravja je projekt, ki je v nekaj letih postal prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. Začetki segajo v leto 2007, ko je vadbo začela prva skupina v Piranu, leta 2009 je bilo v Domžalah registrirano društvo Šola zdravja, ki mu je ministrstvo za šolstvo in šport leta 2011 podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Po podatkih za leto 2015 je bilo vseh delujočih skupin že več kot 100, članov pa že več kot 2100. Člani Šole zdravja vsak dan (razen nedelje in praznikov) začnejo z jutranjo telovadbo, ki traja 30 minut. Temelje je podal dr. Nikolay Grishin, ki je sestavil vaje za razgibavanje celotnega telesa. Nezahtevne vaje vsebujejo približno 1000 gibov, člani društva pa jih opravljajo praviloma zjutraj, med 8.00 in 8.30. »Jutranja telovadba izboljšuje fizično in psihično stanje posameznika. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža, tudi druge težave se zmanjšajo ali celo izginejo. Zaradi gibanja v naravi in prijetnega druženja v skupini se izboljša tudi psihično stanje, zmanjšuje se občutek osamljenosti, socialne izključenosti in depresije,« je zapisano na spletni strani društva. V Spodnjem Podravju je prva skupina nastala leta 2011 na Ptuju (pri Ljudskem vrtu), po zadnjih podatkih pa jih sedaj deluje že devet (podatki o članstvu s plačano članarino v letu 2015): 1. Ptuj Ljudski vrt 73 članov 2. Ptuj Panorama (športni park Vičava) 24 3. Ptuj Rogoznica (športni park ob ribniku) 22 4. Ptuj Turnišče (park pri gradu) 19 5. Ptuj Spuhlja (športni park Spuhlja) 8 6. Hajdina (športno igrišče Sp. Hajdina) 14 7. Kidričevo (Park mladosti) 12 8. Markovci (pred gasilsko-vaškim domom) 12 9. Ormož (ploščad pred knjižnico Ormož) 17 f \ 1000 gibov Osnova celotnega gibanja Šola zdravja je jutranja telovadba, ki jo sestavlja »1000 gibov«. Gre za sklepne vaje, ki jih je sestavil dr. Nikolay Grishin. Vse vaje se izvajajo stoje, v 30 minutah pa se razgibajo vsi sklepi telesa in vse mišične skupine. Začne se pri dlaneh, konča pa pri podplatih. S tem se ohranjajo funkcionalne sposobnosti in se doseže boljša gibljivost, okretnost telesa ter ravnovesje. Telovadba ni zahtevna, zato ni potrebna predhodna kondicijska pripravljenost. Udeleženci delajo po svojih zmožnostih in sposobnostih. Vadbo vodijo usposobljeni prostovoljci z opravljenim tečajem za vaditelje. Edini strošek je članarina društvu Šola zdravja, ki znaša 20 evrov letno. CD O L I 'S1 >oo 18 Prilflga Štajerskega tednika MODERNIZACIJA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Od leta 2001 do danes Okrog 60 odstotkov Slovencev, ki so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, varčuje tudi v drugem pokojninskem stebru, ki ga izvaja 10 izvajalcev in so organizirani kot vzajemni pokojninski skladi, krovni pokojninski skladi, pokojninske družbe ali zavarovalnice. Za svoje zaposlene vplačuje premije nekaj več kot 6.000 delodajalcev, skupaj izvajalci upravljajo nekaj manj kot 2 milijardi evrov premoženja. Varčevanje za dodatno pokojnino se je začelo leta 2001, ko je ZPIZ-1 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) uvedel tristebrni pokojninski sistem. Z varčevanjem v drugem stebru za dodatno pokojnino naj bi zaposleni v času zaposlitve nadomestili zniževanje osnove za izračun pokojnine. Leta 2000 je znašalo razmerje med povprečno starostno pokojnino in neto plačo 76 odstotkov, leta 2015 le še 59 odstotkov. Razmerje med pokojnino in neto plačo se je v 15 letih poslabšalo za 22 odstotkov, ki jih moramo zaposleni sami nadomestiti z varčevanjem, vsaj v drugem stebru. t-> 1 (to je 5,844 % od svoje bruto plače), privarčeval okrog 20.000 evrov. Iz tega naslova lahko znaša klasična dosmrtna dodatna pokojninska renta dodatnih 10 odstotkov glede na pokojnino iz prvega stebra. Do vključno leta 2015 smo lahko zaposlenci varčevali v pokojninskem skladu z zajamčenim donosom, kar v praksi pomeni, da se ob prenehanju zavarovanja izplačajo najmanj zajamčena sredstva (to je vplačana premija, zmanjšana za vstopne stroške in povečana za zajamčene mesečne donosnosti). Omenjen zajamčeni donos se je izkazal za ključnega v času finančne in gospodarske krize, saj so sredstva na posameznikovem osebnem računu rastla in se niso drastično zmanjšala kljub negativnim trendom na borznih trgih. Od leta 2016 naprej Leta 2013 je začel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je moderniziral dodatno pokojninsko zavarovanje (in tudi spremenil pogoje in pravice iz prvega stebra oziroma obveznega zavarovanja). Vsi izvajalci so do konca leta 2015 Uravnotezeni sklad Dinamični sklad Večina naložbv lastniške vrednostne papirje Slika 1: Prikaz naložbene politike življenjskega življenjskega cikla posameznika. ZPIZ-2 je namreč uvedel nov izraz v slovenskem finančnem prostoru, to je varčevanje v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla posameznika. Naložbena politika življenjskega cikla posa- v» to S i 1 Višina neto plaie in pokojnine