PISMO ARH. SULIČA
Članku o izgradnji rudniškega trgovskega centra na rob!
Z ogorčenjem sem prebral članka »Zanke in uganke rudniškega trgovskega centra« objavljenega v vašem listu 25. 9. 1979 in »Arhitekt zavlačuje gradnjo« ob-javljenega, 9. 10. 1979 oba izpod peresa Milovana Dimitriča.
V obeh člankih sem prikazan kot povzročitelj zaple-tov in zavlačevanja in kot kaže edini krivee zamude gradnje trgovsko poslovnega centra na Rakovniku. Avtor obeh dankov Dimitrič pred objavo ni spoznal za potrcbno, da bi preveril resničnost svojih trditev. Moja vloga v tej zadevi je prikazana s pomočjo izkrivljenih in prikrojenih navedb ter neresničnih podatkov, bralcu pa jc tako posredovana neobjektivna informacija v luči kaiere sem sam predstavljen kot krivec. Da bi bilo resnici in pravici zadoščeno želim pojasnili naslednje:
1.   inradov potek samoiniciativncga  razpisa tu jc zbiranja ponudb za izdelavo tehnične dokumentacijc: projckta za gradbeno dovoljenje (PGD) in projckta za izvcdbo (PZI) je prikazana izkrivljcno. Rcs je, da so k zbiranju ponudb tedaj povabili IBT, Ingradov projek-tivni biro ter Slovcnija projekt, ne pa tudi mcnc oz. projektivne urganizacijc,  ki sem jo prcdlagal to je Projektivni biro SGP Pionir-ja. Prcdstavnika Ingrada tovariša Lajovica scm o tem predlogu seznanil že pred zbiranjem ponudb na sestanku dnc 5. 9. 1979. Ob tej priliki sem ga obvestil, da sem žc dolgo dogovorjen s tem birojem iz strokovnih razlogov. Kot registrirana projeklaniska organizacija je zato pripravljcna z mo-jim sodelovanjem izdelati zahtcvano lehnično doku-mentacijo čim bo to potrebno. Glede na to, da je bil tovariš Lajovic o tem pravočasno obveščen je očitno, da je bil postopek  zbiranja ponudb že od samega začetka vse prej kot korekten. Trditev, da sem z nefor-malno skupino želel izdelati tehnično dokumentacijo (PGD in PZl) sam, je neresnična. Take želje nisem nikoli izrazil, ker mi je povsem jasno, da v skladu z obstoječo gradbeno zakonodajo te vrste dokumentaci-je ne morem izdelati sam ali v sodelovanju z neformal-no skupino.
2.  O nameri, da Ingrad zbira oziroma namerava zbirati ponudbe za projektiranje pri drugih projektant-skih organizacijah sem bil obveščen neuradno 29. 6. 1979. Od tovariša Lajovica sem zato 5. 7. 1979 zahte-val pojasnilo. Odgovor je bil, »da gre pri lem le za primerjavo«. Kasneje 10. 7. 1979 sem bil od Slovenija projekla obveščen, da jih  Ingrad prosi  naj vložijo ponudbo za projektiranje. Ob tej priliki sem jih opozo-ril na svoje pravice pri izdelavi tehnične dokumentaci-je. Z dopisom dne 12. 7. 1979 sem pismeno zahteval od  Ingrada odgovore  na  moja vprašanja v zvezi s projektiranjem in terjal od njih da ukrenejo vse po-trebno, da bi se proces gradnje pričel čimpreje odvijati. Z vsebino dopisa sem seznanil tudi KS Krim Rudnik in predsednika izvšnega sveta Skupščine občine Ljublja-na Vič-Rudnik. Odgovora na ta dopis od Ingrada vse do danes še nisem prejel.
Za boljše razumevanje stvari navajam podatek, ki je po moji sodbi pomemben. Moja idejna rešitev centra na Rakovniku je bila ocenjena kot najboljša na javnem republiškem natečaju leta 1972. V natečajnem gradivu je med drugim jasno in nedvoumno zapisano v točki 11 tega dokumenia: »Razpisovalec se obvezuje, da bo pri avtorju najbolje ocenjene rešitve naročil tehnično do-kumentacijo za realizacijo predlagane rešitve.« Očitno je, da ne gre za nikakršne posebne pravice kot je prikazano v članku, temveč za zakonito obveznost investitorja. Tudi iskanje zapisnika sestanka (?) o lem
je brez haska saj takega sestanka sploh ni bilo. V članku izražen dvom »kaj je pri tem res« ni utemeljen, ker so pri Ingradu o tem zagotovo vedeli, ker je v natečajni komisiji tedaj sodeloval kot član tudi pred-stavnik Ingrada.
Od Slovenija projekta so mi 22. 8. 1979 sporočili, da so izbrani kot najugodnejši ponudnik za izdelavo te-hnične dokumemacije. Od Ingrada tudi tedaj nisem prejel nobenega pojasnila ali obvestila. Na prošnjo Slovenija projekta sem se 27. 8. 1979 udeležil pri njih razgovora s predstavnikoma te del. organizacije. Poja-snil sem jima svoje stališče, da sicer načeloma ne nasprotujem sodelovanju s kakšno drugo projektant-sko organizacijo, vendar le v primeru če bi bila moja ponudba s sodelovanjem Projektivnega biroja SGP Pionir po enakopravni obravnavi iz utemcljenih razlo-gov zavrnjena. Postalo mi je jasno, da način obravna-vanja- stvari vseskozi ni pošten, še več, imam vtis, da gre za poskus, da bi me izločili pa čeprav s sredstvi, ki ne spadajo med humane medosebne odnose v delov-nem procesu.
Obrnil sem se na Jugoslovansko avtorsko agencijo (JAA) po pomoč zaradi zaščite svojih pravic. Ta je z mojim pooblastilom 28. 8. 1979 pismeno opozorila Ingrad o tej zadevi. Po lem opozorilu se je tovariš Lajovic kot predstavnik Ingrada osebno oglasil na raz-govor pri predstavniku JAA. Rezultat je tokrat za spremembo pozitiven. Končno mi je bila dana možnost oz. pravica (ki mi je bila sicer dana še v natečajnem dokumentu) da sodelujem s svojo ponudbo. S posredo-vanjem JAA in mojem soglasju je Projektivni biro SGP Pionir poslal 14. 9.   1979 Ingradu ponudbo za
projektiranje. Na prošnjo Ingrada je bila ponudba 29. 9. 1979 še dopolnjena. V pričakovanju, da se bodo stvari začele odslej odvijati korekmo, sem 25. 9. 1979 prejel dopis Ingrada s prošnjo naj sodelujem kot avtor pri izdelavi tehnične dokumentacije in to s Slovenija projektom! V dopisu ni bilo niti sledu o kakšnem soglasju ali utemeljeni zavrnitvi moje ponudbe. Iz tega razloga sem 30. 9. 1979 pismeno zavrnil soglasje za sodelovanje s Slovenija projektom in ponovno pojasnil mojo zahtevo. Tudi na ta dopis nisem prejel nobenega odgovora.
3, Na koncu želim pojasniti še resničnost navedb v članku »Arhitekt zavlačuje gradnjo« zdne9. 10.1979. Priznam, da mi je zaprlo sapo ob branju tega članka, še posebej o (ne)verodostojnosli le-tega. Res je bil sesta-nek sklican v septembru 1979 na pobudo Slovenija projekta, toda imel je bistveno napako. Ni se mogel pričeti. Poleg mene so bili prisotni še trije predstavniki Slovenija projekta. Vsi štirje smo čakali debelo uro, nato smo se razšli... predstavnika Ingrada namreč ni bilo. Prepričan sem, da na vse zgoraj navedeno ni potreben noben komentar več.
Tihomir Sulič '   .  .        *                 •               dipl. ing. arh.