POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUGGERO MANNA 29. TEL. 27—947. CENA : POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR. Cena lit 15 USVOBODO javnih napisov Zakon v pozabi bodo odpravili tujih imen in priimkov, 2) označb tujih tvrdk in 3) označb tujih tovarniških ali trgovinskih znamk. Za (prestopek tega zakona je zagrožena zaporna kazen do šestih mesecev aiti denarna kazen do 5-000 lir. Izreči se sme tudi suspenzija in V težjih primerih cela odvzem obrtnice. •Gospodarstvo» je na tiskovni uterenci postavilo ZVU vpraša-3 zakaj še ni odpravila zakon-U® določb fašistične vladavine, I Prepovedujejo uporabo neita-Janskih napisov na trgovinah in ^sebnih uradnih vseh vrst. ZVU j, odgovorila, da se zadevni fa-stični zakon ne izvaja in da ga odpravila, «ko bo sčasoma od-aviia vse zakone fašističnega in Ogega izvora, ki so padli v po- in ZVU Uubija, da ga bo odpravila. To- tr Pred nekaj dnevi, ko je pred zušltitn sodiščem neki obtoženec °* * * * venske narodnosti zahteval, naj u sodišče preskrbi uradnega tol-ep a. ga je predsednik zavrnil: 3r diritto no!» (Po zakonu ni-■ ate Pravice do tega) in mu je Po z «velikodušno» gesto do- >da se brani po tolmaču. konji yoiil ^Takšni so fašistični zakoni. Ali „ Po vsem tem ne utegne zgo-1 slovenskim pridobitnikom ali Ura*esionalcem, da j™ sodnik ali „= ^Pik pokliče v spomin neved-še taiistični zakon, ki je dejansko v veljavi, čeprav se ne izvaja? Obravnava proti lastniku pe-SfTne g. Zafredu in njegova ob-;:aba, ^itn ker se je proti italijan-žeih PPcionalističnim vročekrvne-j.61 brapil s sredstvom, ki se mu v yidel° dovolj učinkovito, je do-ji zgovorna. Sodišče je kazno-q.0 napadenca in ne napadalcev! je. „napadu je bil na pekarni dvo-it jJPi napis, in sicer najprej v 'janščini, potem v slovenščini. je,.^anes J"e po mestu mnogo dvo-h'^Pih napisov pomazanih ali le>•- !h’ še danes zadostuje dvo-wlcn' napis v izložbi, da zleti na . 5 ob Prvi priliki še tako dra-Cor|1Zložbena šipa- Zaradi takšnih 6 vigov ni bil doslej kaznovan d ' e_den napadalec. Nihče ni bil ej obsojen, niti na najmanj-6 Oporno kazen, kaj šele na pačilo storjene škode. Iašj takšnih razmerah bi odprava B0 sti5nega zakona doprinesla k •Pal lr'tv' duhov in bi vsaj for-6 ”° obnovila svobodo glede o^ljPPja javnih napisov. Po bi‘l'Pv* tega fašističnega zakona kzìkò*3 PrCd zakonom Priznana VaLrnalnih razmerah že strogo iz-nje splošn dejansko uporabo fiapi,°PJene enakopravnosti glede ze razvadilo razne vročekrv- t^Ue splošnih zakonov omogo-U)a. dejansko uporabo splošno Puonje b4Sov- Toda danes, ko je polo aNe zaščitnikov javne var-Bež Ze razvadilo razne vročekrv-si^ ’ ki jim del italijanskega tiše n’'3 Potuho, bi bil potreben riaist°Seben zakon> ki bi uvedel Pih r°z^e kazni za kršilce osnov-lib Pravic pridobitnikov in osta- f°flPost'Zadetih neita|9anske na' koraksam° to. ZVU bi morala iti bj „ dalje, s posebnim zakonom b0go °rala zaščititi popolno svo-»e Sa up°rabe slovenskega jezika Več tm° na javnih napisih, tem- SOsPod V vseh vlogab na javne Pfaeip arske ustanove, ne samo na »Ost „ZVU — kjer je dvojezič- °bčev °v°ljena — temveč tudi v a.niu z občinskimi ustanovo) b"m trgovinsko zbornico. S ioètjQ1 ZyU samo izvedla tisto do-%6 'Mirovne pogodbe, ki je že •ki Jk° še ni uveljavljen trža-atut' Prav lahko izvedljiva. '>fl8ovaV^am° naše vprašanje in °Vor ZVU. »Gospodarstva« le •lo y.’.konfenenci 23. febr. postati naisledtraje , VPRAŠANJE !‘Putiraì*Ìa,nisk.i zakon o krajevnih, U?5 :ab z d,n,e 14. IX. 1.931, št. 'Plep,: dofcčal vi čl- ,'208, da ,so pod-1'a6kn PeJiklrakni redni taksi na llSlle deske (tassa su-lle gne) tiste napisne deske, ki so sestavljene v drugačnem kakor italijanskem jeziku. To do očbo so v Italiji odpravili ,si Sl.\35 namestni-škeiga odloka — zakona z dne 8. III. 1945, št. 62. Tudi ZVU je s čl. 21 jfcpilošniegai ukaza št. 57 z dne 24. V. 1946, k,i j,e bil razglasen v Uradnem listu ZVU št. 22 iz leta 1946, razveljavila čl. 208 zakona o krajevnih financah. 2- Todla ZVU ni do danes, v kolikor de znano uredništvu »Gospodarstva«, odpravila italijanskega zakona z diniei 23. XII. 1940, št. 2042 (»Lex« 1941, str. 630), katerega bistvena vsebina je naslednja: čl. 1. — Prepovedana je uporaba tujih besed v naslovih industrijskih in trgovinskih tvrdk in poklicnega udejstvovanja. čl. 2. — Prepovedana je uporaba tujih besed v napisih, na -lepakih, proglasih,, pri oglasih in siplobj pri reklamnih oblikah vseh vrst, pa naj sei izvršijiot.ina, kakršen koli način .Oglasi, lepaki, sipiski in obče vsaka tiskovina, razstavljena v notranjosti javnih ali trgovinskih lokalov, morajo biti sestavljeni v italijanščini. čl. 3- — Prepoved o kateri govorita čl. 1 ali, 12 ne vključuje 1) 3. Ta fašistični zakon ni bil razveljavljen ne s splošnim ukaz,om! ZVU št. 30 iz dhie 11. XII. 1945 (Uradini list št. 11, 1946) imenovanim »Preklic fašističnih in plemenskih zakonov«, kakor tudi ne s splošnim ukazom št. 30 B z dne-1. VI- 1946 (Ur. U št. 24, 1946). 4. Cast nam je vprašati ZVU, ali ne misli odpraviti tega fašističnega zakona (z dne 23. XII. 1940 št. 2042), ki je v -nasprotju z-državnopravnim stanjem Svobodnega tržaškega ozemlja in svo-, hodnega gospodarskega udejstvovanja vseh narodnosti? Zakon je tudi v nasprotju s proklamacijo maršala A'exandra, št. 6 (Ur- 1. št. 1. 1945). ki obljublja odjpravo podobnih fašističnih zakonov. Na tiskovni konferenci dne 10. (marca je uredništvo »Gospodarstva« prejelo naslednji ODGOVOR Brez dvoma se je dopisnik lahko prepričal na podlagi la-stnegai opažanja, da!niso zavezniki odkar so v Trstu nikoli polsku-šali uve- javiti omenjeni zakon. Sčasoma bo ZVU razveljavila vise zakone fašističnega in drugega izvora, kit so pialli v pozabo- Truman za poseg države v gospodarstvo Gospodarski razvoj zahteva nove metode Predsednik ZDA Truman je v svojem govoru na proslavi Tomaža Jeffersona izpregovoril stavek, ki dokazuje, da gospodarski raz- voj sili ameriško vlado, da vedno bolj posega v gospodarstvu. «Vlada, ki je sposobna in voljna, je dejal Truman, da ravna v korist vsega gospodarstva, je večji prijatelj proste konkurenčne podjetnosti kakor vlada, ki ničesar ne stori in prepušča gospodarstvo, da zdrkne v depresijo». Se prej je Truman izjavil, da je uspeh vsakega gospodarskega podjetja odvisen od uspevanja in napredka vse države. Vlada se je zavezala, da bo izkoristila vse vire, da bi ohranila zdravo gospodarstvo v domovini in preprečila depresijo. Ce hoče to storiti, mora delati, modro in pametno delati, toda vsekakor delati. Truman je še dodal, da bo država še nadalje umetno vzdrževala cene kmetijskim pridelkom s podporami, češ da je to v korist vsega ameriškega gospodarstva. Zavzel se je za odpravo zloglasnega zakona Taft-Hartley, ki omejuje borbo delavstva za zboljšanje! socialnega položaja. Tudi republikanci so prišli v glavnem do tega spoznanja, da je treba zakon vsaj omiliti in priznavajo, da je dosegel prav nasprotno, kar so oni želeli. Hoteli so zadeti delavske sindikate, ti pa so se pod novim pritiskom še bolj strnili v obrambo socialnih pravic ameriškega delavstva. Poleg težkoč čisto politične narave, kakor je spor med severnimi in južnimi demokrati, prizadeva Trumanu in njegovi vladi veliko skrbi odpor proti gospodarskemu programu vlade. Opozicija trdi, da pomeni izvajanje Trumanovega gospodarskega načrta gospodarsko diktaturo, kakršna je obstajala med. vojno. Po novih zakonskih določbah bi imela država tudi pravico, da sama ustanavlja podjetja in jih vodi. To pomeni v ameriškem kapitalističnem pojmovanju pravo revolucijo. Ameriški dopisnik francoskega konservativnega lista «Le Monde» trdi, da počasno izvajanje vladnega' programa («Fair Deal») in odpor opozocije povzročata precejšnje neugodje v ameriškem javnem mnenju in javnost živo spominjata na gospodarsko krizo, ki je izbruhnila v Ameriki 1. 1929. Vse to vznemirja ameriško javnost ki je toliko bolj občutljiva, ker je navajena kupovati na kredit. «Prav ta vznemirjenost predstavlja najbolj nevaren element v gospodarskem položaju, ki še ni jasen», zaključuje dopisnik. G. KAPLAN O PREGOSTEM MLEKU Pred skupnim gospodarskim odborom predstavniškega doma in senata, ki preučuje posledice nedavnega padca cen v ZDA, je A. H. Kaplan izjavil, da je treba poriniti vstran ves protiinflacijski program, od dodatnih davkov na proizvodnjo, dobička in plače do vseh podobnih napovedi. Dodal, je, da je sedanja gospodarška negotovost v poslih razvojna bolezen povojnega gospodarskega deteta in pogoj za to da se gospodarstvo uravnovesi. «Mislim, da smo začeli dajati otroku prezgodaj piti mleko iz steklenice. Otroku ne bi smeli dajati pregostega mleka». Pritisk ZDA na države ERP Kariški tisk poroča, da izvaja vlada ZDA po »poslaniku Marshallovega načrta« Averellu Harrimanu pritisk na države Marshallovega načr-t ta, naj ne izvažajo v »vzhodne« države nikakšnega blaga, ki bi se riaio izkoristiti za oboroževanje. Vest prinašajo tudi angleški in ameriški listi. O tej zadevi so znane naslednje podrobnosti: V smislu zakona z dne 3. aprila 1948 ima ECA (izvršna u-prava za izvajanje Marhallovega načrta) pravico, da »v mejah možnosti« odbije državam Marshallovega načrta dobavo vsakega blaga, ki hi; ga te lahko izvažale v države, ki, niso deležne Marshallovega načrta, ako gre za blago, katerega izvoz iz ZDA v te države ni dovoljen iz varnostnih razlogov. Poročevalcem so v pisarni poslanika Avarella Harrimana pojasnili, da Američani dobro vedo, da so za-padne države tako navezane gospodarsko na Vzhod, da morajo izvažati v vzhodne države, ako hočejo uvažati iz teh potrebno blago; tako n. pr. Francija mora uvažati poljski premog. Za zdaj zahteva ameriška vlada, da se ustavi izvoz v vzhodne države strateškega materiala, kakor letal, pušk, municije in nekaterih vrst Jekla, ki se uporablja pri gradnji letalskih motorjev na reakcijo. Anglija popušča v deviznem prometu Med Anglijo in Argentino je bil dosežen sporazum, po katerem bo Argentina lahko menjala svoje razpoložljive kredite v Angliji v dolarje. Gre za prebitek, ki se bo pojavil zaradi presežka vrednosti argentinskega izvoza v Anglijo nad angleškim izvozom v Argentino. Presežek znaša okoli 7o milijonov dolarjev. Anglija, ki je doslej strogo izvajala načelo «nekonvertibilnosti» funta, se je vendar vdala, da bi omogočila u-voz iz Argentine. Argentinci so zahtevali dolarje, da bi z njimi lahko nabavljali blago v ZDA. Popuščanje V. Britanije zanima tudi tržaške trgovske kroge, v kolikor še ni nobenega znaka, da lahko upajo, da bo Velika Britanija popustila v svoji dosedanji devizni politiki tudi glede prometa med nešterlinskimi državami tržaškega zaledja in šterlinskimi državami na Bližnjem vzhodu, s katerimi trguje Trst kot posrednik. Strogo izvajanje angleško-ita-lijanskega deviznega sporazuma je prizadelo zlasti Trst, kakor je «Gospodarstvo» nedavno ugotovilo. Po navodilih italijanske vlade, oziroma Italijanskega deviznega urada ne sprejema Ital. banka niti funtov, ki jih tržaška brodarska in spedicijska podjetja prejmejo kot poravnavo prevoznin in pristaniških uslug. Italijanska, banka noče menjati teh funtov v italijanske lire, ker je uradni tečaj lire nasproti funtu visok, temveč zahteva dolarje. Potrebno bi bilo, da se ZVU čim odločnejše zavzame za ugodno rešitev tega vprašanja. i _ M|o_________________ Gospodarstvo in politika v Italiji Švicarski tednik »Die Weltwo-che« (4. marca) se bavi s političnim in gospodarskim položajem v Italiji. List ugotavlja, da se Ei-naudijeva finančna in gospodarska politika, ki si je vzela za vzor »austerity« (strogo gospodarsko politiko odpovedi) angleškega finančnega ministra Stafforda Crippsa, v Italiji ni obnesla, ker je zahtevala prevelike žrtve. Dalje navaja list, da v nobeni državi na svetu ni v službi toliko pomožnega in nepotrebnega osebja kakor v Italiji.« Ker se gospodarstvo ne razvija pravilno in da ne bi prišlo do izraza nezadovoljstva, se povsod mobilizira policijska sila proti morebitnim nemirom. Danes še ni akutnih motenj; vendar vlada povsod precejšnje nezadovoljstvo, kar lahko dovede do njih. Zato pa je tu notranji minister Scelba, da jih v kali zatre.« Scelba je Sicilijanec, vzor burbonskega notranjega ministra. Gotovo ni fašist, vendar je pristaš močne roke, ki bolj veruje v močno policijo kakor v socialne reforme, ki jih vedno obljublja De Gasperi. Izven te omejitve, tako izjavljajo v o količi g. Harrimana, želijo ZDA, da se čim bolj razvije trgovina meo Vzhodom in Zapadom. HARRIMAN NAPADEL ANGLEŠKO TRGOVINSKO POLITIKO Med zasedanjem odbora OEEC v Parizu, ki je sestavljen iz osmih članov, je prišlo do značilnega incidenta, ko je vstal Avarell Harriman in kritiziral angleško gospodarsko politiko v okviru izvajanja Marshallovega načrta. Harriman je »živo obžaloval«, tako pravi poročilo, da se V. Britanija ne briga za evropsko sodelovanje in da nič ne stori za trgovinsko zamenjavo med 19 državami EKF. Pariški listi dodajajo, da je bilo francoskemu ministru Schumann namignjeno, naj poda podobno izjavo na drugi seji odbora OEEC. Harriman je poleg tega izjavil, da bi nenadno zmanjšanje evropskih nakupov v Ameriki z namenom, da Evropa prihrani dolarje, imelo za posledico, da bi se evropski trgi zaprli ameriškim proizvodom. Pariški tisk poroča dalje, da bi bil Harriman povabljen na seje odbora OEEC v petek, soboto in nedeljo, čeprav je izrazil željo, da bi sejam prisostvoval. 415 milijard rubljev - sovjetski proračun 194=9 Finančni minister Zverev je pred Vrhovnim sovjetom na seji. ki so ji prisostvovali Stalin, Molotov in Mikojan, podal poročilo o finančnem in gospodarskem položaju v zvezi z razpravo o novem proračunu. Prvi del svojega govora je posvetil finančnemu letu 1948. Govornik je ugotovil, da je lani Sovjetska zveza izvršila proizvodni načrt za 106 odst. in da je količina skupne proizvodnje dvignila za 27 odst. ter so bili proizvodni stroški znižani za 8,8 odst. Kmetijski pridelek je prekoračil 7 milijard pu-dov (1 pud = 16,6 kg). Tako je pridelek dosegel predvojno raven. Nato je finančni minister govoril o uspehih denarne reforme, ki je imela za posledico znižanje cen. Obračun za leto 1948 kaže naslednjo sliko: Dohodki: 408,4 milijarde rubljev, t. j. 22,2 več kakor 1. 1947. Stroški: 368,8 milijarde rubljev napram 361,5 v 1. 1947. Davek na poslovni promet in dohodnina sta prinesla 223,9 milijarde rubljev, t. j. 67,1 odst. vseh dohodkov. Davek na dohodke nameščencev in delavcev je prinesel 33,2 milijarde, državna posojila pa 22,3 milijarde. Stroški v državnem gospodarstvu (državna podjetja) so znašali 147,5 milijard, t. j. 40 odst. obračuna. 66,2 milijarde rubljev je bilo investiranih v velike gradnje. Za zboljšanje socialnih razmer in pospeševanje kulture je bilo potrošenih 105,6 milijarde rubljev, t. j. 28,6 odst. obračuna; 66,3 milijarde rubljev je bilo potrošenih za narodno obrambo in 13,1 za državno upravo. Glede proračuna za leto 1949 je Zverev navedel, da predvideva: Dohodkov: 445.208 milijonov rubljev; stroškov: 415.355 milijonov rubljev, prebitek torej 29.853 milijonov r. Za državno gospodarstvo (podjetja) bodo potrosili 152 milijard, za socialne in kulturne potrebe 119 milijard in za narodno obrambo 79 milijard r. Proračun je bil v primeri z lanskim letom povečan za 13 milijard rubljev. Znižanje cen v ZSSR Z ukazom, ki je bil uveljavljen 3. marca, je sovjetska vlada znižala cene raznim vrstam blaga dnevne potrošnje. Znižanje cen je v zvezi tudi z velikimi zalogami žita, ki je preostalo od lanske letine, in z ugodnimi napovedmi glede letošnjega pridelka. Sovjetska zveza je na svetovni žitni konferenci izjavila, da je pripravljena izvoziti večje količine žita. Po novem ukazu se je cena kruha znižala za 10 odst., mesa in rib za 10 odst., vodke za 28 odst., volnenih oblek za 12 odst., medtem ko presega 30 odst. znižanje cen ur, fonografov, radijskih aparatov in motornih koles. Moskovski radio je naznanil, da bo to znižanje avtomatično izva-lo znižanje cen na tako imenovanih kolhoznih tržiščih. V resnici je cena mesa, mleka, masla itd. na kolhoznih tržiščih padla za 10-12 odst. takoj po objavi ukaza o znižanju cen. »Pravda« poziva sovjetske delavce naj po tem znižanju še z večjo vnemo delajo za izvedbo petletnega plana. «Izvestija» pišejo, da predstavlja znižanje cen zadnji korak v denarni reformi, ki se je začela decembra 1947. Znižanje cen industrijskih in kmetijskih proizvodov je 1. 1948 stalo državo 86 milijard rubljev. Tolikšna je bila korist potrošnikov. Sedanje znižanje cen bo stalo državo v tem letu 71 milijard rubljev, kar pojde v korist potrošnikov. List meni, da se dajo te zgube nadoknaditi edino s povečanjem proizvajalne sile delavcev in s povečanjem proizvodnje kakor tudi z znižanjem proizvodnih stroškov. ZSSR v svetovni trgovini POGAJANJA MED SZ IN ARGENTINO Po vesteh iiz Buenos Aireta so bila obnovljena trgovinska poga- janja med Sovjetsko zvezo ln Argentino. Sovjetska zveza bo dobavila Argentini 25-000 ton časopisnega papirja v zameno za 5.000 ton lanenega olja-ZSSR — INDIJA Predstavnik ministrstva za prehrano v Novem Delhiju je izja-skl zvezi. 5.000 ton jute, 5.000 ton vil, da bo Indija dobavila Sovjet-čaja in 1.000 ton ricinovega olja, in sicer v zameno za 81.000 ton sovjetskega žita. Poleg tega bo Indija uvozila iz Sovjetske zveze še 20.000 ton žita, ki ga bo plačala z denarjem. AMERIŠKI BOMBAŽ ZA ZSSR Nedavno je bila med ZDA in ZSSR v Moskvi sklenjena kupčija za dobavo 20.000 bal bombaža (v vrednosti 4 mil. dolarjev) Sovjetski zvezi. Kupčijo so v imenu ZDA zaključili predstavniki treh velikih ameriških tvrdk iz Filadelfije, Chicaga in Houstona. Pred nekaj meseci sta Američana Lush in Kauders prodala Sovjetski zvezi 50.000 bal brazilskega bombaža v vrednosti 8 milijonov dolarjev; tedaj niso ZDA dovoljevale izvoza ameriškega bombaža v ZSSR. Lush in Kauders sta v ZSSR kupila 3.000 ton bombažnih odpadkov in jih izvozila čez Murmansk. V letu 1948 sta .prodala ZSSR za 12 mil. dolarjev bombaža. Priznanie vloge „TrZašKega seimau Tržaška »La Prora« dvomi, ali bo sploh mogoče v sedaniih raz■“ merah organizirati letošnji »Tržaški sejem«. Glede prostorov je mnenja, da bi bili prikladni prostori na postaji Sv- Andreja. Tehnične ovire bi se končno že dale premagati, toda trgovinske sd mnogo težje. Sejem mora vneti svoje zaledje. Tu prihajajo v poštev Avstrija, Cehoslovaška, Madžarska in Jugoslavija (po mnenju lista seveda kot zadnja). Trst posreduje med temi državami, Italijo, Afriko in Azijo- Tržaški sejem mora biti odraz te trgovinske izmenjave. — Do tu vse v redu- To mnenje je naš list izrazili prav obt otvoritvi lanskega sejma, ko so Usti sorodni »Prori« samò rajali od veselja, ker je na sejmu prevladovala italijanska industrija. Na koncu list meče krivdo nò Čehoslovake, Jugoslovane in Madžare, češ da blago samo razstavljajo, ne sklepajo pa kupčij- Irt) še star refren: Urediti je treba! Podonavje in Srednjo Evropo pa! bo v Trstu vse dobro. V bistvu torej list vendar priznava, da razvoj- Trsta ni odvisen od gospodarskega razvoja v Italiji. Očitati državam v zdledju, da ne sklepajo kupčij, se pravi pred svojimi! čitalelji valiti krivdo na drugega. Resnica je ta, da prihaja v Trst delegacija za delegacijo iz zaledja (iz Cehoslovaške, Jugoslavije in, Madžarske)- V bistvu so bile doslej vse odbite, ker se njihove ponudbe niso strinjale z gospodarskimi koristi Ita’ije. * * * 800 milijonov Ur družbi »Azienda Carboni« bo nakazala italijanska vlada v smMu posebnega zakona, k,i ga je predložila poslanski zbornici- BARGARINA ALI MASLO Dr. E. Summerskill z oxfordske univerze je pred svojimi dijaki postavil trditev, da je margarino že tako dovršen posnetek masla, da ga noben dijak z zvezanim) očmi ne bo ločil od masla. Za stavo je zvedel neukrotljivi 92.-letni Bernard Shaw in brž napisal oxfordskemu profesorju kartico naslednje vsebine■ »Verjetno niti vi ne boste mogli rlazlikovati margarine od masla. Niti jaz. S tem hočete reči, da je margarina) tako dobra', da je ne moreš ločiti, od masla. Toda vprašanje se da postaviti tudi tako-le: maslo je tako slabo, da se ne do ločiti od-margarine. Petrolej bo cenejši Nazadovanje povpraševanja v ZDA in naraščanje proizvodnje na BI. vzhodu V zadnjem času je italijanska vlada določila nižje cene za mineralna olja in petrolejske izdelke sploh. Dne 10. marca je bil trg v Milanu po novem znižanju naslednji: bencin za avtomobile 115 lir liter na debelo, svetilni petrolej 100, nafta za motorje (ga-zolij) 78 in gorilno olje 21,50 lir liter. Cena etiličnega alkohola je bila 160—175. To so bile uradne cene, medtem ko se olja vseh vrst na prostem trgu prodajajo celo ceneje. Tako bencin po 105 lir, svetilni petrolej po 90 lir kg, nafta za motorje 68 in gorilno olje 19,15 lire. Bencin bi bil še cenejši, ko bi se ne bilo povečalo po-vpraševa po njem, ker nedostaje električnega toka. Tudi položaj na svetovnem petrolejskem trgu se je znatno zboljšal. Zlasti poročila iz Amerike govorijo o znižanju cen. Cene gorilnim mineralnim oljem so v ZDA padle za 90 stotink pri sodu (barrel), kar predstavlja okoli 30 odst. Dohodek čistilnic bo nazadoval za okoli 25 odst. Cene so potrebne delikatnejše priprave. V prvem polletju leta 1948 sei je proizvodnja mineralnih olj na vsem svetu povečala za 29 mil. ton, t. j. za 15% v primeri s proizvodnjo prvega polletja 1. 1947. Računaj o, da j e tudii v drugem polletju lanskega leta proizvodnja napredovala v istem razmerju, čeprav ni na razpolago še podrobnih podatkov. — V ZDA so samot v Jamskem letu odprli 9.000 novih petrolej skih izvorov. Pridobivanj e surovih mineralnih olj presega danes že za 75.000 sodov zmogljivost petrolejskih čistilnic na za-padrni polobli. Današnje zaloge mineralnih olj v ZDA so za 13 milijonov sodov, t. j. za 13% večje kakor v letu 1947. PETROLEJSKI VOD HAVHE—PARIZ Francoska vlada je predložila narodni skupščini zakonski načrt o ustanovitvi družbe, ki bi zgradila in izkoriščala petrolejski vod med znano luko Le Havre in Parizom. Gre za uresničenje stare- r «m. iAAlJ .A . mm m • • • # '44* SAVO.Ai KOVAtr 1 s. i e 6 1 e 1 | \ A r f N A ! / — A /m ms* fWO 1935 1940 194S1947 Med vzroki znižanja cen minenarlnim oljem se navaja tudi povečanje proizvodnje na Bližnjem vzhodu. Grafikon nam nazorno prikazuje razvoj proizvodnje v predvojnem in povojnem času v Iranu, Savdijevi Arabiji in nevtralnem pasu Kuvaitu ob Perzijskem zalivu. Koncesije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev so po večini v rokah Američanov in Angležev. Vrelci v Iranu dajejo dnevno danes že 500.000 sodov in v Savdijevi Arabiji 425.000 sodov (v l. 1951 bo proizvodnja dosegla že 700.000 sodov). Po proizvodnji nafte bo Savdijeva Arabija kmalu prišla na IV. mesto, in sicer za Sovjetsko zvezo, ki zavzema za ZDA in Venecuelo III. mesto. bencina niso toliko nazadovale kakor surovine, pač pa je petrolej mnogo cenejši. Tekmec gorilnim oljem je premog. Povečanje proizvodnje premoga je gotovo vplivalo tudi na cene mineralnih olj. Toda razlogi so še drugi. Čeprav so ameriške čistilnice zrnanj šale svojo proizvodnjo, proizvajajo še vedno 300.000-100.000 sodov več, kakor znaša povpraševanje. Američani so kct izvozniki naletili na močnejšo konkurenco v Evropi, kamor prihajajo zdaj olja s Srednjega vzhoda v mnogo večjih količinah kakor poprej. V Evropi gradijo mnogo petrolejskih čistilnic. Gradnja gre hitrejše od rok, ker je v Evropi večje povpraševanje po gorilnih oljih kakor po bencinu in finejših oljih, za katerih čiščenje ga načrta francoskih petrolejskih družb. Dovažanje petroleja na raznih vrstah vozil je dražje kakor dovajanje petroleja po petrolejskem vodu. Zgraditev petrolejskega voda bo vplivala tudi na ceno petroleja na drobno. Strokovnjaki napovedujejo, da bo potrošnja petroleja in mineralnih olj sploh poskočila, medtem ko se bo potrošnja premoga znižala. Prav zato je treba modernizirati dovažanje mineralnih olj. Po novem vodu bi dovažali letno do 1,500.000 ton. Družba, ki bo gradila vod, t. j. »Societe des Tran-sports petroliers par pipe-lines« bo v rokah javnopravnih podjetij, države, občin itd., ki bodo podpisale 55 odst. delniške glavnice. Petrolejski vod bo dolg 200 km. „HLADNA VOJNA" - konjunktura ža ameriško letalsko industrijo »Hladna vojna« je rešila ameriško letalsko industrijo pred pravim polomom, ki ga je napovedoval položaj 1. 1947. Oboroževanje, ki se je začelo lansko leto je po poročilu ameriških listov ustvarilo za ameriško letalstvo industrijo in omogočilo zaključek z ugodno bilanco teh podjetij. Ta so lani prodala za 1 milijardo dolarjev izdelkov, medtem, ko je 1. 1947 vrednost prodanih izdelkov dosegla samo 48 milijonov. Prodaja potniških in prevoznih letal, ki se uporabljajo v trgovinske namene, je silno padla, medtem ko delajo podjetja za izvršitev naročil ameriške vlade s polno paro. Podjetja računajo, da bo uvozna konjunktura trajala najmanj dve leti in morda še več. Po njihovih računih bodo letos in prihodnje leto imela za najmanj dve milijardi dolarjev naročil letno. Konjunktura bo trajala, dokler ne menja vlada svoje dosedanje politike. — Lansko leto so letalska podjetja prejela naročilo samo za 170 prevoznih letal trgovinskega značaja. Letos bodo naročila padla na 135 takšnih letal. AMERIŠKA TELEFONSKA DRUŽBA V ITALIJI V Rimu je nedavno bila ustanovljena družba «International Automatic Elektric Saies Company» (mednarodna družba za prodajo avtomatičnih električnih na prav). Delniška glavnica znaša 5 milijonov lir. Lastnica družbe je «International Automatic Telephon Company Limited». Nova družba bo prodajala proizvode druge družbe na italijanskem trgu. U-stanovitev nove družbe je v zvezi z načrtom, da se z ameriško pomočjo obnovi in modernizira telefonska mreža v Italiji. uevna izmenjava med Severen in Južno Tirolsko V Rimu je bila te dni podpisana pogodba med italijansko in avstrijsko delegacijo glede krajevne izmenjave blaga med Severnim in Južnim Tirolom, ki je pod Italijo. Gre za prednostno (preferenčno) izmenjavo, ki ne bo vključena v redno trgovinsko pogodbo, ki se pripravlja med obema državama. Ta izmenjava je podobna krajevni trgovini med nekdanjo Julijsko Krajino, ki je bila priključena k Jugoslaviji, in Gorico pod Italijo. Izmenjava blaga bo dosegla skupno 1,5 milijarde lir. Južna Tirolska bo izvozila z e 533 milijonov raznega sadja (razen jabolk) in vina (23-35 tisoč hi). Severna Tirolska in Vorarlberg bosta izvažala žagani les (za 175 milijonov lir), magnezit (5. mil.), modro galico (45 mil.), tkanino »loden«, tirolske klobuke itd. (40 mil.). Tkanino »loden« bodo izmenjavali za italijanske volnene tkanine. Izmenjava knjig in listov bo dosegla 10 mil. lir. Poravnava se bo vršila v kliringu, in sicer po Italijanski banki in avstrijski »Nationalbank« po iz-premenljivem tečaju. Pogajanja so bila dokaj težavna. Z italijanske strani so vztrajali pri zahtevi, da bi Južna Tirolska uvažala samo debla in ne žaganega lesa, vendar Avstrijci niso popustili. Italijanskim delegatom se je zdela nespremljiva avstrijska zahteva, da se za poravnavo postavi razmerje 1:57. Kvečjemu bi bili pristali na razmerje 1:45. Proga Kumanovo — Sveti Nikola (Makedonija). Gradnja te proge se je pričela lansko leto. Doslej so zvrtali že 2 velika predora. Proga bo vezala dve najbogatejši makedonski pokrajini Ku-manovsko in Ovče polje. UREDITEV Ureditev železniškega prometa v Zagrebu. Mestni ljudski odbor v Zagrebu je sklenil, da bo temeljito preuredil železniški promet. Železnica ovira zdaj mestni razvoj proti jugu, zato se mesto razvija samo v smeri vzhod-za-pad. Progo bodo preložili. Na zahodu se bo cepila v dva kraka, ki se bosta izognila mestu severno in južno, na vzhodni strani pa se bosta spet združila. Za izpeljavo severnega kraka bodo morali zvrtati več predorov. Potem se bo usmeril predvsem potniški promet. Na severni strani mesta bodo zgradili moderno centralno potniško postajo. Tovorni promet bodo usmerili po južnem kraku, ki bo imel zvezo z zagrebškim rečnim pristaniščem. Promet na beograjskem železniškem križišču bo letos narastel po prevoženih tovorih za 30 odst. (800 vagonov) na dan zaradi velikih gradbenih del. Tako velikega prometa bi beograjski železniški vozel ne zmogel z dosedanjimi napravami. Zato bodo železniški vozel razširili. Zgradili bodo za 8 milijard dinarjev več raz-skladalnih mest na beograjski postaji. Razen tega nameravajo zgraditi še lokalno ranžirno postajo, da bi razbremenili zemunsko postajo. PREPROSTEJŠI PROCES FERMENTACIJE TOBAKA Kmalu po osvoboditvi so v Jugoslaviji strokovnjaki začeli izdelovati načrte za naprave, ki jih potrebuje tobačna industrija za pospešeno fermentacijo tobaka. Zagrebška tovarna »Ventilator« je prva začela izdelovati fermen-tacijske naprave po načrtih inž. Mahida Tekeredžiča. Naprave domačega izdelka so montirali Tuja mnenja o Trstu Nemški list o tržaških načrtih »Handelsblatt« (18- febr., Lhies-seldOrf) prinaša pregledna poročilo o gospodarskem položaju tržaške luke. Navajamo samo nekaj podatkov, ki bodo gotovo zanimali našo javnost. Prtiistaniške naprave, ki so bile med vojno poškodovane za 50%, so bile obnovljene in pristaniška zmogljivost je dosegla predvojno višino; ladjai s tovorom 10.000 ton se lahko raz'ožj ali naloži v teku enega dneva (z delovnim časom 8 ur). Počasneje ,gre z obnova tržaške mornarice. Leta 1940 je bilo v tržaškem pomorskem registru vpisanih za 710.000 br. t. ladij. Danes ima Trst samo 220-000 br. t ladjevja, toda- večina -teh ladij je vpisanih v italijanskih pristaniščih. »Tržaški Lloyd«, ki je pred vojno razpolagal s 75 ladjami (620.000 brt) ima danes 20 ladij (okoli 150.000 ton). List napačno poroča, da je Avstrijsko-iržaška plovna družba oktobra že postavila v promet dve tisočtonski ladji. Metil državami tržaškega zaledja našteva samo Avstrijo, Ceho-slovaško in Madžarsko-, to se pravil da ne omenja Jugoslavije. Prav taka poroča, tudi samo o prometu na pontebski progi (čez Trbiž in Videm), ne omenja pa prometa, na »južni že'eznici« niti n§ na bohinjski, čeprav se/promet na zadnji progi razvija po znižani direktni tarifi (na istih tarifnih osnovah kakor čez Trbiž) in čeprav edino ta proga direktno veže Trst z Južno Nemčijo. Pisec navaja, da, ni prišlo iz političnih razlogov do sporazuma med Trstom in Reko glede tranzitnega prometa, kakor ga imata, n. pr-Genova in Marseille. Propadel je poizkus, da bi iz Trsta, napravili važno križišče) za letalski promet. Načrt za zgraditev in financiranje proste industrijske luke v 2av-•ljah so pred Odborom OECE, v Parizu. Za industrijsko luko se zanima tuji kapital, predvsem a-meriški, dalje strojne in avtomobilske tovarne, avstrijska tovarna vžigalic »Solo «A. G., kakor tudi razna druga petrolejska, tekstilna in tobačna podjetja. Tržaški trgovci pripravljajo nar črte za preureditev b agovne borze. Trst naj bii postal evropsko pristanišče za bombaž, les, tobak Sn morda tudi za sadje, kakor so Amivers, London, Rotterdam za drugo blago. Tržaški sejem naj bi se izpremenil v stalno gospodarsko razstavo. zorij,- katerega razvoj je odvisen, od raznih neznank. Ta položaj se čuti povsod, posebno tam, kjer je Tržačan po pravici najbolj občutljiv: v pomorstvu. O velikem prometu v mestu mednarodnega pomena ni skoraj sledu. Promet iz Avstrije, ki prejema ameriško pomoč, čez Trst in s Cohoslovaško, ki uvaža bombaž in izvaža sladkor, ter proizvodnja tržaške industrije, zlasti petrolejskih čistilnic — vse to ne more dati Trstu živahnega življenja, kakor ga srečaš v Genovi ali se-vero-fevropskih pristaniščih■ Pisec omenja1 tudi načrte zai zgradbo industrijske luke in širokopotezno organizacijo tržaškega velesejma. Široko zasnovani velesejem bi bil dogodek, ki bi v jasnejši luči prikazal posredniško, vlogo Trsta med romanskim in slovanskim življenjem kakor neplodne politična prerekanja, ki SQ tržaškim trgovcem zoprna. «f* W'i'/fr* Trst meti Vzhodom in Zapadom »Der S.tandpunkt« (18 febr., Me-ran) se P od gornjim naslovom bani v svojem dopisu iz Trsta tudi z gospodarskim položajem-Življenj f, v mestu kaže na p rovi- Prejeli smo: »Sur le nationa-lisme et internationalisme«, govor, ki ga je imel maršal Tito na svečanem občnem zboru Sloven ske akademije znanosti in umetnosti. Prevod v. francoščini. Beograd 1948. Lojze Spacal, znani slovenski slikar v Trstu, je izdal v samozaložbi monografijo o svojem slikarskem delovanju v zadnjih 10 letih. Knjiga obsega 70 strani, na katerih je 30 reprodukcij. Uvodne misli je napisal Boris Pahor. Knjiga je izšla v 600 izvodih. Cena 500 lir, vezana 1000 lir. Naročila sprejema knjigarna Stoka (ul. Milano) ali sam založnik (ul. Coroneo št. l/V). »Mali stočar«, popularni poljo-privredni časopis za peradarstvo, sitno stočarstvo, št. december-ja nuar. Izd. Malostočarska zadruga v Zagrebu, Gunduličeva 26. Ta številka vsebuje tudi obširen seznam domače in tuje literature s tega področja. »Sveopči privredni list« (Zagreb, Cvjetna 29) prinaša v januarski številki naslednje članke: Medjudržavni klirinški sporazumi u kapitalizmu; Naša privred-na politika; Državni budžeti 1947 -1949; Razvoj zanatstva u novoj Jugoslaviji; Razvoj Splita kao pomorskog trgovačkog grada u prošlosti X danas.« »DIE KRISE DER DEUTSCHEN UND EUHOPAEISCHEN HOLZ-VERSORGUNG« (Kriza v preskrbi z lesom v Nemčiji in Evro'-pi). Pisec Walter Grottian. Izšlo v zbirki »Deutsches Institut fuer Wirtschafts vorschung. Založila Duncker & Humblot, Berlin. Brošura obsega 50 strani. Iz jugoslovanske obnov® Preureditev železniškega prometa v Zagrebu In Beograda že na tobačnih postajah v Sko-plju, Leskovcu, Tetovu in Prilepu. Nove določbe o dohodnini v Slovenili Glede plačevanja dohodnine je bila doslej v Sloveniji v veljavi uredba izdana maja 1947. Nagel razvoj velike večine gospodarskih panog v smeri socialističnega gospodarstva je narekoval tudi primerno prilagoditev določb o dohodnini. Te vsebuje nova uredba vlade LR Slovenije. Po novi uredbi je v Sloveniji pet oblik dohodnine: davek na dohodke delavcev, nameščencev in uslužbencev; davek na kmetijska gospodarstva; davek na dohodke zadrug in zadružnikov, davek na dohodke obrtniških gospodarstev in davek na dohodke drugih poklicev in premoženj. Uredba upošteva posebej obrtniška gospodarstva in zadruge. Družbene organizacije in njih podjetja so po novi redbi prosta dohodnine, medtem ko so jo doslej morala plačevati. Prav tako so proste davka državne ustanove, državna gospodarska podjetja, državni uradi in ljudske organizacije. Določbe o davku na dohodke kmetijskih gospodarstev vsebujejo večje izpremembe. Pri določanju davčnih stopenj je treba gledati na to, da je dohodek gospodarstev, ki uporabljajo tuje delovne moči bolj obdavčen kakor enak dohodek gospodarstev, ki delajo le s svojimi močmi, ugotavljanju dohodkov kmetlj skih gospodarstev je treba Pre vsem upoštevati, kako gospod3/" st va izpolnjujejo svoje dolžno^ do ljudske skupnosti. Pri m alil> in srednjih kmetih pa je tret1 skrbeti, da bodo obremenjeni si r-SM.: Mite 50 100 Zemljevid, ki smo ga posneli iz »New-York Herlad Tr prikazuje nevarno področje okoli Sueškega prekopa. Dne 9. 11 „ji/ so izraelske čete nenadno krenile v smeri proti Akabi, kjer ie — *=•--- -„girica posadka 1000 mož. Angleži so takoj |Z%9'; Akabi. ze pred meseci, ko so Izraelci P//_ Egipčane, so bili Angleži pripravljeni na akcijo, da zavaruje.)0 ški prekop. ,L Potrošnja živil v Trstu nazadnje Ostra Konhureitca med festvinarji presojanju gospodarskega *°!ožaja predstavlja potrošnja ži-V|1 občutljiv indeks, ker se v njem odraža kupna zmogljivost slrokih množic potrošnikov in ludi povprečni družbeni standard *rpbivalstva. Natančna in neposredna ugotovitev potrošnje živil 1® za naše področje vsekakor ježka in je možna le glede nekakih vrst blaga Prodajalci živil *a drobno zatrjujejo vsekakor, da le prodaja neracioniranih živil •dčutno nazadovala zlasti v ]a-®UarJu in februarju letošnjega eia. Po poizvedbah, ki smo jih 1ZVršili v trgovskih krogih, je Jdašal padec prodaje na koncu 'ebruarja 15-25 odst. v primerjali z obdobjem november-decem-®er 1948. Stvar se ne more razlasti le s sezonskim poslabšanjem ‘°njunkture in je zaradi tega ®rez dvoma v zvezi s splošnim ^slabšanjem tukajšnjega gospodarskega položaja. To je tembolj Značilno, ker se niso cene živ-lenjskih potrebščin dvignile v 2adnjih časih nad povpreko, ki s° jo beležili pred omenjenim Padcem prodaje na drobno. Me-!oòni stroški za živila se zdaj ®Okajo po uradnih cenitvah pri .•Pieni tržaški družini (2 odrasla j? dva otroka) nekaj nad 20.000 *r ali okrog 5.000 lir na osebo, .a podlagi teh podatkov, ki so zračunani na teoretični osnovi, ahko posredno ugotovimo vred-?°st letne potrošnje živil, ki zna-Sa 15 do 20 milijard lir. To se v Ida vnem sklada tudi z ugotovitva-"d na tržnem in davčnem polju. Stari domači pridobitniki so v 6,11 pogledu zelo zaskrbljeni, predvsem zaradi dotoka pravih d improviziranih tujih trgovcev, * se priseljujejo na področje na ^kodo domačih ljudi. Največ krat pzpolagajo priseljenci vsaj na-'dezno z neomejenimi finančni- *ff sredstvi. ^i čuda, če se je iz navedenih azlogov pojavila med prodajai-1 živil ostra konkurenčna bor-*■ Površni opazovalci menijo, * bo dovedla konkurenca do fbžanja cen in prinesla koristi lrokim množicam potrošnikov, dano pa je, da je prekomerna robitev trgovine vzrok narašča-la in ne padanja cen, ker se r°dajalcu zniža promet, medtem n ostanejo režijski in drugi stro-j 1 Približno na isti višini. Po-. S tega privede konkurenca do l°čenja gospodarsko šibkejše-*a Pridobitnika, ki se po navadi ^dovoljuje s skromnim dohod-v korist večjega konkuren-> ki bo pozneje tem laže in zo-v svojo korist obvladal trži- ko Bra®anie konkurence je, kavah szn° obveščeni, predmet ži-Zart razpravljanja med pri-stimi trgovskimi krogi, zlasti , med jestviničarji. Pridobitni- se ------- - ^jšnji ko v mogli izogniti posledicam k^11 . renčne borbe in da jih ča-Tež e 'fok’a hudih preizkušenj. poštenih in treznih po-kZDltl ljudi pa je, da bi se vsa-,u trgovcu omogočili tržno ^tvovanje pod enakimi po-ttitv Z!asti Slede davčne obremeni e' m da bi se konkurenca vo-St6n.s Poštenimi sredstvi in po-metodami. He n°§a vprašanja male trgovi-b]e Z «vili so povsem slična progo- atiki splošnega tukajšnjega van'0(*arstva in nilh°va obravnava?9 v podrobnostih ga bi doti^ a Predaleč. Med ta vpraša-davv sPada predvsem izvajanje ka C.De Politike. Neglede na težjo ayčna bremena, ki naraščali^ stalnemu nazadovanju ialciaInega Prometa, se proizvaja °esto pritožujejo zaradi čud-kov .tnerila pri nalaganju dav-ln zaradi večkrat nesoraz- merne in krivične porazdelitve davščin med posamezna podjetja. Davčna reforma in poenostavljenje davčnega aparata in postopka sta. zaradi tega za to gospodarsko panogo prepotrebna. Pridobitniki brez izjeme se strinjajo s tem, da je celoten davčni sistem, kakršnega je ustvarila italijanska zakonodaja, velika ovira v tržnem poslovanju. Naraščanje splošnih stroškov, ki so v zvezi s postopno podražitvijo javnih uslug, prevoznin itd., kakor tudi nalaganje raznih drugih obvez, povzročata pridobitnikom dnevne skrbi. Pomanjkanje kreditov pa postavlja trgovca mnogokrat pred nerešljiva vprašanja finančnega značaja. Kriza, ki se v stopnjujoči meri pojavlja v vseh ostalih gospodarskih panogah, ni torej priza- nesla prodajalcem živilskih potrebščin in je le odsev splošnega gospodarskega položaja. Tega se ta obširna kategorija pridobitnikov dobro zaveda, zato pa razen redkih izjem, podpira gospodarsko politiko, ki teži po osamosvojitvi STO-ja in zavarovanjem pred kvarnim vplivom tujih koristi. PRIPOMBA. Za izračunan j e mesečnih stroškov smo vzeli za osnovo podatke. ki| jih je sestavili tržaški odjbor za življenjske stroške. Pripomniti je, da življenjski stroški izračunani po omenjenem odboru ne ustrezajo stvarnim potrebam norma'nega življenjskega! standarda tukajšnjega prebivalstva, ki so mnogo večje; tako porabi 4-čIanska družina mnogo več kakor 20.000 liir za nabavo živil- IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE ! ______________________ ■______ „Komekon" in Trst V tržaškem listu »L’Emancipazione« (5. marca) je napisal g. Mognol komentar o pomenu ustanovitve »Komekona«, komiteja za gospodarsko pomoč evropskim državam, h kateremu so pristopile Sovjetska zveza, Poljska, Ce-hoslovaška, Romunija in Madžarska. Pod senzacionalnim naslovom »Tudi Trst prizadet od novega sovjetskega načrta« najdeš samo ugotovitev, da bo ustanovitev tega obširnega gospodarskega kompleksa silno vplivala na razvoj premeta v bodočnosti; avtor ne navaja stvarnih podatkov v podkrepitev svoje trditve, da bo Trst prizadet. »Zemljepis je postavil Trst na mejo med dvema svetovoma, med dvema gospodarstvoma, piše g. Mognol, da ta dva sveta ne bosta nekega dne našla načina za mirno sožitje. NAPAD NA SLOVENSKE STROKOVNE SOLE Glasilo tržaških republikancev »L’Emancipazione« je v vrsti svojih člankov proti slovenskemu šolstvu prišlo v svoji zadnji številki (12.III) končno do slovenskih srednjih in strokovnih šol. Vse kaže, da se ljudje okrog tega lista niti ne zavedajo, kako daleč so se spozabili, ko v bistvu branijo ideje in metode, ki so dovedle Italijo do zadnje katastrofe. V svoji zagrizenosti ne privoščijo Slovencem niti šol v materinem jeziku! Kako močno so se oddaljili od svojega učitelja G. Mazzinija in njegovih pogledov na italijansko-slovanske odnose! Prav v isti številki poveličuje prof. V. Furlani Mazzinija ob 75-Ietnici njegove smrti. »TRŽAŠKI SEJEM« Gospodarski list »24 Ore« navaja v dopisu iz Trsta, da je naloga Trsta v tem, da mora biti stikališče med srednjo Evropo in Podonavjem ter severno Afriko in južno Ameriko. V Trst teži trgovina iz Avstrije, Cehoslo-vaške, Bavarske in deloma iz Madžarske, Jugoslavije in Svice. Dopisnik pravi, da je treba braniti koristi Trsta z modro tarifno politiko, ki bi olajšala carine in promet, dalje z ojačanjem njegove mornarice in z ohranitvijo »Tržaškega velesejma.« IZDAJANJE TRGOVINSKIH DOVOLILNIC Conski odbor je sprejel rekurze vlseh trgovcev, katerim so občinske oblasti odbi,ie prošnjo za nove trgovske dovolilnice. Na tiskovni konferenci predsedstva co-ne je načelnik tiskovnega urada izjavil, da bodo odsi'ej pri izdajanju dovolilnic postopali žeto) širokogrudno, da bi s tem omogočili svobodno konkurenco, ki na; bi doved’a do znižanja tržnih cen. PRED POVIŠANJEM NAJEMNINE ZVU pripravlja povišanje najemnin, ki naj bi od 15. maja znašalo 30 odst. za zasebna stanovanja, 50 odst. za poklicne 'urade in obrtniške prostore, 60 odst. za poslovne prostore (trgovinske); mnogo občutnejše bi bilo povišanje najemnin za javne lokale. * Občinski svet je imenoval komisijo, ki bo proučevala osnutek statuta za konzorcij industrijskega pristanišča. * 3. t. m. se je sestal odbor ERP za Trst, ki je preučil prošnje za uvoz surovin v okviru ERP. KRIZA NA ITALIJANSKIH BORZAH Delnice in obveznice velikih italijanskih industrijskih podjetij so v zadnjem času zelo padle, kar je izzvalo hudo krizo na italijanskih borzah. Industrijski tisk napada vlado in krščansko-demokratične liste, kakor »II Popolo«, češ, da se za krizo ne brigajo. »H Popolo« celo svetuje vlagateljem, naj ne vlagajo denarja v industrijske papirje, »ker je položaj industrije še neznanka«; denar naj rajši vložijo v papirje s stalnim donosom (državne namreč). NOVE OLAJŠAVE ZA „ZAČASNI UVOZ IN IZVOZ Prizadevanje, da se povečajo možnosti za delo in zaposlitev italijanske delovne sile, prihaja do izraza tudi v zakonu z dne 24. XI.1948. št. 144. Razširjene so možnosti takega uvoza in izvoza in poenostavljen je postopek za zadevna dovoljenja. V času pomanjkanja surovin je v tem znatna pomoč industriji. V zadnjem času je vlada raztegnila te olajšave na razne vrste surovin. UVOZ ŽELEZARSKIH IZDELKOV V ITALIJO BREZ LICENCE Po najnovejši odredbi italijanske vlade niso več potrebne ministrske licence za uvoz surovih in dokončnih železarskih izdelkov s šterlinskega področja. Z ukrepom so italijanski industrijci zadovoljni, v kolikor gre za uvoz surovih izdelkov, nasprotujejo pa olajšanju uvoza dokončnih izdelkov. Vestni Slovenskega gospodarskega združenja SEDEŽ : TRST ULICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08 Občini zbor SGZ Obveščamo člane, da bo redni občni zbor SGZ v Trstu dne 3. aprila. O dnevnem redu, uri in kraju zborovanja bodo člani pravočasno obveščeni v listih. Članom priporočamo polnoštevilno udeležbo. OPOZORILO Opozarjamo lastnike javnih lokalov, da vložijo prošnjo za zasedbo občinskega prostora, ki jim je morda potreben. Dovoljenje velja namreč le za leto, v katerem je bilo to izdano. Proš-šnje na kolekovanem papirju (lir 24) se vlagajo na mestni policiji (Ufficio polizia urbana -oddelek V, bivša prefektura soba 93). Kdo je v posesti lanskega dovoljenja naj ga priloži k prošnji. Za ureditev zadeve se člani lahko obrnejo na urad SGZ. Zakonske določbe Z ukazom 48/1949 je ZVU raztegnila na angloameriško področje STO-ja italijanske zakonske določbe o davkih na državne koncesije, ki so predvidene v razpredilnici A ukaza št. 409. S tem je med drugim povišan davek za otvoritev obratov in javnih lokalov ter na avtomobilske dovolilnice, in sicer za 50 do 100 odst. * Z ukazom 48/1949 se dovoljuje začasni uvoz volne in drugih vlaken za predelavo v končne izdelke. Minimalna dovoljena uvozna količina je za vsakega prosilca 100 kg. Rok za predelavo zapade z 28. aprila. * Ukaz št. 42 znižuje davek na poslovni promet (IGE) na vino na 9 odst. počenši z 11. marcem. Davek se plača enkrat za vselej istočasno s trošarino. Ukaz št. 46 dovoljuje uvoz valjanega železa za izdelovanje žebljev namenjenih izvozu. Dovoljenje velja do 13. maja 1949. Mezdne pogodbe Najmanjše plače nameščencev slaščičarn pri gostinskih obratih, ki niso člani Sindikalnih organizacij. Razsodišče za minimalne mezde je odobrilo naslednje mezde za nameščence navedene v naslovu, ki veljajo od 1. januarja 1949: vodja delavnice 87 lir na uro; prvi slaščičar, (sposoben za vsako delo v stroki 78.30.— lir; drugi slaščičar (strokovni delavec) 67.20.— lir; pomožni slaščičar (strokovno neizvežban 54.40 lir na uro. Vajencem gre za prvo leto 30 odst., za drugo 45 odst., za tretje pa 60 odst. plače, ki pripada pomožnemu slaščičarju. Za uradniško osebje, ki je dodeljeno slaščičarjem, je določenih 16.653 lir mesečno za obrato-vodjo, 9535 lir za blagajničarko, ter 12.054 lir, za prodajalko. Pomožni prodajalki pripada 2.016 lir tedensko, strežnemu osobju pa 2,015 lir tedensko. Vajencu, ki je nameščen v priključenih slaščičarskih oddelkih, pripada 30 odst. 50 odst. ter 75 odst. odnosno za prvo drugo in tretje leto, izračunanih na plačo, ki gre pomožni prodajalki. Delovnik znaša 8 ur dnevno in 48 ur tedensko. Nadurno delo se plača za prvi dve uri s 25 odst. pribitkom na osnovno plačo, za nadaljnje tri ure 50 odst. ter za vse nadaljnje ure s 75 odst, pribit- kom. Delo ob praznikih se plača s 50 odst. pribitkom. Za nadurno delo se plačilo za 1 uro izračuna tako, da se mesečna plača deli z 200 in tedenska plača z 48. Za božič prejmejo vsi delojemalci božično nagrado, ki znaša 1 mesečno plačo za uradniško osebje in 200 ur plače za ostalo osebje, vštevši vedno izredno doklado (contingenza). Ce se delovno razmerje prične ali konča v teku leta, se plača toliko dvanajstin božične nagrade, kolikor mesecev je bil v službi, pri čemer se ulomki nad 15 dni štejejo za cele mesece. Navedene plače so začetne. Nameščencem z uradniško kvalifikacijo se prizna službena doba pri podjetju, ki so jo že dosegli I. 1.1949 in tista, ki jo bodo dosegli v bodoče s 5 odst. poviški, računanimi od plače; pravica na te poviške dozori v začetku 4., 7., II. , 13. in 15. leta službe. Pojasnila in nasveti VPIS SORODNIKOV V BOLNIŠKO BLAGAJNO Mnogi delodajalci si niso na jasnem, ali je potrebno prijaviti bolniški blagajni sorodnike, ki delajo v njihovih obratih. Prizadetim pojasnjujemo, da je vpis sorodnika delojemalca po zakonu obvezen, vendar se predpisi za ta vpis razlikujejo od splošnih določb, ki veljajo za ostale delojemalce. Maksimalna plača, na katero se morajo računati odstotki za socialno zavarovalnino in za bolniško blagajno znaša lir 5700.— mesečno, medtem, ko je ta vsota za ostale zavarovane znatno večja. Na omenjeno vsoto mora -delodajalec plačevati vse prispevke, razen onih, ki so predvideni za družinske doklade (assegni famigiiari) in za brezposelnost.. Urad za socialno zavarovanje ne izplačuje sorodnikom, ki živijo v družini delodajalca nikak-šnih družinskih doklad. Na obrazcu V 4 mora biti označeno, da je delojemalec sorodnik delodajalca (sin, brat), itd.). Omenjeni predpisi pa vsekakor ne veljajo, če ima sorodnik lastno družino: v tem primeru mora delodajalec plačevati za sorodnika običajne prispevke. * - PROMETNI DAVEK NA MESO Na vprašanje nekaterih mesarjev pojasnjujemo, da morajo prodajalne mesa pričenši s 1. januarjem 1949. plačevati prometni davek (I.G.E.) na podlagi pavšalnega dogovora z davčnim uradom. Prometni davek na meso znaša 2 odst., na perutnino pa 3 odst. Rok za prijavo lanske prodaje, ki bo služila za odmero letošnjega davka, je 31. marec. Pripominjamo, da ni prometni davek plačan skupno s carino ob uvozu mesa in perutnine. * KNJIGA ZA PRODAJO NA KREDIT Na vprašanje, ali mora prodajalec, ki prodaja blago na kredit, voditi uradno knjigo kredita odgovarjamo: Knjige ni potrebno voditi. Knjiga kolekovana na kol-kovnem uradu je potrebna le v primeru, da se hoče prodajalec zavarovati za plačilo kredita pri morebitnem sodnem postopku. UVOZ MODRE GALICE IZ JUGOSLAVIJE Italijanska vlada je pristala na to, da tržaške tvrdke lahko uvozijo iz Jugoslavije ali iz cone »B« Svobodnega tržaškega ozemlja določeno količino modre gali- ce. Protivrednost se bo obračunala v računu za obmejni promet. Prošnje za uvozna dovoljenja naj tvrdke vložijo na običajen način pri trgovinskem oddelku ZVU v Trstu. • TARIFNE DOLOČBE ZA ŽELEZNIŠKI PROMET TRST - CEHOSLOVASKA S 1. marcem 1949 so jugoslovanske, avstrijske, madžarske in češkoslovaške železnice dovolile tranzit blaga med Trstom in Ce-hoslovaško in obratno na osnovi določb mednarodnega železniškega dogovora 23. nov. 1933. Dovoljene so vse oblike pošiljk. Na tržaškem ozemlju se bodo uporabljale tarife, ki so v veljavi na italijanskih železnicah. Pripomniti je, da po omenjenem dogovoru plačuje pošiljatelj prevoznino le na progah države, iz katere se blago pošilja, medtem ko mora vso ostalo prevoznino plačati prejemnik. Izjemoma pa je za pošiljke v Cehoslovaško in iz nje zdaj določeno, da bo za blago, ki se pošilja iz Trsta na Cehoslovaško plačal prevoznino v celoti prejemnik, za blago, ki prihaja iz Cehoslovaške pa pošiljatelj. * Tržaški L!oydi je odprl svojo) pomorsko agencijo v Gradcu. (Anmenstràisse: 10). Agencijo bodd uporabi j ale obenem tudi plovne družbe »Italia«, »Adriatica« to »Tirrenia«. V TRSTU LAHKO KUPIŠ „GOSPODARSTVO" v naslednjih razprodajalnicah: Parovel E. Verdijev trg; Magazin L. Sonninov drevored; Recchia S. Ul. dellTstitutto; Russo M. contr. del Corso; Checco N. Trg Belvedere; Papagna D. Pokriti trg' Ribezzo A. Sv. Ivan (pri cerkvi); K rosei j R. Barkovlje (papirnica); Bulian Barkovlje Ul. Peraroio; Marega Salita Gretta (trafika); Vivoda Rojan (trafika); Gozzi Rojan (kiosk); Silvestri Cesta na Reko (kiosk); Pertot Barkovlje (pri cerkvi, Merlak Skedenj (pri cerkvi); Germani Ul. Carducci (kiosk); Prosen Sv. Ivan (Škamperle); Saf Gl. kolodvor (trafika); Seguito Sv. Jakob (pri cerkvi trafika) Zanor C. Ul. Roma (papirnica)) štev. 26; Žerjal S. Ul. Battisti; Parterini V. Trg Dalmacije (pri openskem tramvaju) De Rosa M. Ul. Roma 3 Razza L. Ul. Mazzini (pri Banki, Anzuini G. Trg Libertà (kiosk); Tauzer G. Ul. Giulia (papirnica); Perini E. Ul. Giulia (nasproti tramv. remize); Baldo G. Rojan (pri cerkvi — kiosk); De Noia G. Trg. Libertà (pred Centralspedom); Molarorai G. Largo Pastorieci kiosk); Sciarrone Trg Skorklje (kiosk); Chieppa V. Trg Giuliani (kiosk); Demeo R. Trg Venezia (kiosk); Klun G. Trg Perugino (kiosk); Ferreri M. Ul. Pietà (kiosk); Sellistri I. Drev. XX. septembra (nasproti »Nazionale«); Molaroni Kiosk pred kavarno Fabris; Cauchic G. Ul. S. Marco (kiosk); De Lorenco F. pred cerkvijo Sv. Antona Novega Cennone R. Ponte Rosso (kiosk); Morpurgo U. Drev. XX. septembra prvi kiosk); Pavesi I. papirnica nasproti Ljudskega vrta; Paoli P. Ul. Roma štev. 26; Scoria I. Stadion (kiosk). Pri tržaških urarjih Pomanjkanje urarskega [naraščaja 6rsri'h,ed0vali smo pri ffžaških ^rstv ° socia,nih razmerah v tfgu Vu m o položaju na samem kt u’ ter nabrali nekaj poda.kov, •je. e®ne-i° zanimati naše citate- strok1Vil0 vajencev v urarski 6re(1 Je danes, v primerjavi s "•žito °^n° dobo’ razmeroma zelo je v ’ Vzrokov za takšno stanje žei0 C in tudi njihova narava je taka raz|ična. Urarska obrt kot lajo’ Zatlteva od ljudi, ki jo izva-*>r®ci?nI)ledvsem Potrpežljivosti, te °stl> dober vid, dobre živ-*>e*en ar Je še najvažnejše, lju-čloVelr ° tesa dela. Prvi hip bi rejo n da ti pogoji ne mo- te ^Odstavljati v posebne ovi-dovoji lzbiri tesa poklica. Toda •ho Je’ da se samo za hip ozre-1ine Pojmovanje današnje m!a-0 Va»n Sd bomo tak°J prepričali tojev °sti zgoraj omenjenih po- Tempo današnjega življenja je, kakor po vseh vojnah, zelo hiter. Vse hiti, da bi na kakršen koli način nadomestilo v strahu, lakoti in pomanjkanjih vseh vrst izgubljena leta. Pri urarstvu mora učenec več let ostati le kot vajenec. Mladina pa si rajši izbira poklice, pri katerih ji ni treba toliko pripravljanja in ji je prej zagotovljen zaslužek. Sploh je danes težko najti mladeniča, ki bi bil pripravljen ves dan sedeti pri mizi in opravljati delo, ki se v današnji hrupni dobi zdi tako dolgočasno. Toda ovire ne obstajajo samo s strani vajencev temveč tudi s strani urarjev samih. Pred vojno je vsaka urarska delavnica imela nekoliko že izučenih delavcev in nekoliko vajencev. Danes imajo pa ti obrati samo še po enega ali dva stalna uslužbenca in po večini nobenega vajenca. Delodajalci namreč morajo plačevati za svoje učence visoko zavarovalnino, tako da raje dajejo dela (raznovrstna popravila ur) izučenim urarskim pomočnikom, ki delajo doma. Na ta način se izognejo velikim pristojbinam. Pred vojno je plača urarskega nameščenca znašala 140-160 lir na teden. Za ta denar si lahko kupil skoraj dve srednjevredni uri. (Zapestna ura srednje kakovosti s 15 rubini je stala 80-100 lir). Danes njihova plača znaša 7-8.000 lir tedensko. Za ta denar lahko kupiš samo eno uro srednje kakovosti. Čiščenje ure je pred vojno sta- lo 10-15 lir, danes pa 700-800 lir. Nekoč si za 15 lir dobil 3 kg mesa, danes za 890 lir, pa samo 1 kg. V zimskih mesecih je vladala v urarstvu velika kriza. Gre v prvi vrsti za sezonski zastoj v razpečevanju. V februarju je že nastopilo zboljšanje, ki se bo še stopnjevalo v spomladanskih mesecih. Kakor smo že v prejšnjih sestavkih poudarjali obvladujejo tržaški trg švicarske ure. Radi jih kupujejo celo ameriški vojaki, čeprav jim je dana možnost, da si nabavijo izvirne ameriške ure. V Italiji izdelujejo budilke in stenske ure, ki po svoji kakovosti ne dosežejo švicarskih. Italijanski vzorci so zastareli v primerjavi s švicarskimi; poleg tega tudi uporabljeni material, ki je domačega izvora, ni več na višini, kakor je bil nemški, ki so ga prej uvažali v Italijo. Povprečno so italijanske ure dražje kakor švicarske, kljub carini. Vse kaže, da se bodo na tukajšnjem trgu vpeljale tudi madžarske budilke, češkoslovaške ure se še niso pojavile v Trstu, čeprav so si vtrle pot že v druge države. Splošno, urarji ne pričakujejo nazadovanja cen, ker se cene ur ravnajo po valutnem razmerju med liro in švicarskim frankom; lira namreč še vedno kaže težnjo k padanju, medtem ko je švicarski frank čvrst. IZVOZ ČEŠKOSLOVAŠKIH UR Po osvoboditvi se je proizvodnja ur na Cehoslovaškem razvila v mnogo obetajočo izvozno panogo. Do 1. 1945 so na Cehoslovaškem bile samo tri manjše tovarne ur in še te s staro Strojno opremo, v kateri so montirali najrazličnejše vrste ur iz delov, ki so prihajali iz Nemčije. Delavnice so bile v 'Sudetih in lastniki so bili Nemci. Po osvoboditvi so bile tovarne nacionalizirane in s tem postavljeni temelji za moderno urarsko ndustrijo. Nova industrija je nabavila stroje v inozemstvu. Od I. 1947 izdeluje podjetje »Chronotechna« v mestu Sterneberku na Moravskem budilke in stenske ure serijsko. Cehoslovaška je pričela izvažati ure lansko leto. Lokalna tržna kronika ne beleži V' teku zadnjih dveh tednov znatnih novosti■ Posli se razvijar jo z veliko previdnostjo- Tržna) poročila govorijo nasplošno a večji ponudbi napram zmanjšanemu povpraševanju, tako v trgo-vini na debelo kakor v trgovini na drobno. Cene industrijskih, proizvodov so ostale neizpreme-njene. Na področju trga z živili so cene sezonskih proizvodov' v porastu, medtem ko se cene ostalih4 kmetijskih pridelkov gibajo okrog starih kvotacij- Trgovci upajo na) donosnejše posle v pomladi in računajo na tržno oživitev, ki se običajno pojavlja v spojnem obdobju starega in novega pridelka1 in ki bi končno utegnilo spraviti sedanji tržni položaj iz mrtve točke. * ŽITARICE Cene pšenice lin koruze so stalne ali v zmernem nazadovanju. V nekaterih bližnjih proizvodnih! središčih se je podražil oves. Ponudba vseh žitaric pa'je vsekakor v primerjavi s februarjem nekoliko nazadovala- Na bližnjih tržiščih Benečije so se cene žitaric sukale okrog naslednjih kvotacij: Pšenica I 9-100—9.300, II 9.000 do 9.100, III 8.800-8.900; oves 4.600 do 4-800; rž 6.600—6.900; ječmeni 5.400—5.600; koruza 6.000—6.100, bela koruza 5-900—6.000. Riž kvo-tira na mestu proizvodnje (Vercelli): običajni 9-200—9.600, srednji 11.200—11.800, -boljši 14.500 do 15.500. najboljši 15.500-16.500. ŽIVINA Ponudba živine je na bližnjih, tržiščih zelo živahna, zlasti za teleta in prašiče. Opazovalci menijo, da so (zaenkrat cene živine dosegle najniižje točke letošnje sezone v pričakovanju boljše spomladanske konjunkure. V razvitih živinorejskih področjih osrednje: Italije isld zadnje kvotacije naslednje: voli 270—320; krave I 260 dq 320, II 190-250, III 140—190; teleta 420—480. Prašiči do 150 kg lir 320—340, nad 150 k,g lir 340—360* prašički lir 380—400; kokoši 650 tilo 700; gosi 400; zajci 240—250. VINO Z italijanskih tržišč vina poročajo o slabih pioisliih. Cene šib-kiH v*n so zopet nazadovale, slabša tendenca cen se opaža tudi pri finejših vinih kljub trenutni boljši konijukturi, na nekaterih tržiščih. Verona: vrsta »Verona« lir 500 do 550 za stop. hi; soave 550—600; Bardolino 560___ 610. Firence: običajna vina 9—10 stop. lir 4—5.000 za hi, 10—11 stop 5-6.00Q, 11-12 stop 6.000—7.500, nad 12 stop. -lir 7.500—8.500, fina vina 11—12 stop. lir 7 500—8.500, 12—13 stop. Ur 8.500—10.000, 13 do 14 stop. 10-11.000 lir. OLIVNO OLJE Na mestu proizvodnje je bilo v zadnjih dveh tednih sklenjenih le malo poslov. Kupci pričakujejo nadaljnji padec cen olivnega olja, vendar prodajalci upajo, da bodo vzdržali vsaj na dosedanjih cenah. V južni Italiji nudijo olivno olje »extra« po lir 640-680 za kg, fino 600-630, dobro lir 585.590, običajno 540-555. MLEČNI IZDELKI Na trgu sira ni beležiti nobenih izprememb; v nazadovanju so cene masla: Parma: maslo pri proizvajalcu lir 830-850, pri grosistu 880-900. Parmezan 1. 1947 lir 1.200-1.230 za kg, sveži lir 840-870. Maslo prodajajo v Rovigu po 1.000-1040 lir za kg, v Vicenzi po lir 840 v Lombardiji po 900-950 lir, v Trstu po 1.050-1.100 lir za kg. RAZNA ŽIVILA V TRSTU Bosanske češplje lir 255-270 za kg na debelo, suhe smokve lir 140; bela moka 105-110, koruzna moka 72-82: testenine 140-150; orehi »Sorrento« 340; holandski kakao lir 900; marmelada 220-250; marelična marmelada 280-360; kava Brazil običajna 660-710, kava Santos extra 900-920. KEMIČNI PROIZVODI Škrob v prahu tir 165 za kg, koruzni škrob 170, aceton 300, bencol kristaliziran 99 odst 220, solitrna kislina (42 Bé lir 65, žveplena kislina (66 Bé) lir 28; amoniak (26 Bé) lir 40; glicerina lir 500, naftalin lir 160, vazelin 330, kavstična soda lir 65; soda solvay lir 30, lojevec v prahu lir 62. Cene veljajo za blago v tržaškem prostem pristanišču. f LES Na lokalnem lesnem tržišču se je pojavila boljša konjunktura, cene zlasti trdega lesa so v zmernem napredovanju. Navajamo cenik, ki je veljal 10. marca v videmski pokrajini, ki je za lesno tržišče zelo občutljivo področje. Cene veljajo za kupčije, ki znašajo vsaj 1 vagon blaga: Mehki les: tramovi u. Trst (4-6 m) lir 9-10.000 za kub. m, isto nad 7 m 11.500-13.000; konične deske od 20-60 mm debeline, nad 16 cm širine in 4 m dolžine, smre-kovina in jelovina I 28-310.000, II A 22.500-24.000, II B 19-20.000, III 14.500-15.000; mecesen I 34- 36.000, II A 27-29.000, II B 23- 25.000, III 14.500-15.500. žagana bukovina »monte« nad 2 m dolžine lir 17-19.000 za kubični meter. PROMET Z LESOM V FEBRUARJU Med mesecem februarjem je prispelo v Trst 19.821 ton lesa, od tega 12.148 iz Avstrije, 6.376 iz Jugoslavije ostalo pa s Tržaškega ozemlja ter iz Cehoslova-ške. V istem obdobju so odposlali iz Trsta 15.172 ton lesa, od tega največ v Palestino (5.340 t.), nadalje v Grčijo (4.941), v Turčijo (3.120), v Egipt (1.141) ter v Italijo (630 t.). — Na koncu meseca je bilo v zalogi v tukajšnjem pristanišču 83.290 ton lesa, to je skoraj 60.000 ton več kakor na koncu januarja. Največ lesa leži na pomolih starega pristanišča (okrog 60.000 ton). * * * Na evropskih tržiščih lesa se v zadnjih časih v občutni meri odražajo naraščajoče potrebe nemškega trga. Medtem, ko je bila Nemčija še v 1, 1947 največji evropski izvoznik lesa, je v 1. 1948 prešla na tretje mesto, in sicer po Švedski in Finski. Zdaj računajo, da bo Nemčija še v teku tega leta pričela uvažati velike količine lesa. Vse kaže, da bo morala odslej evropskim potrebam po lesu zadostiti povečana proizvodnja v Jugoslaviji, Ceho-slovaški, Avstriji in Finski. Znatno bo narastla verjetno tudi poljska proizvodnja, čim bodo Poljaki prejeli naročene stroje iz Velike Britanije. Na mednarodnem Iv Na mednarodnih tržiščih prevladuje v sedanjem obdobju precejšnja negotovost glede bodočega razvoja trgovine. Pri cenah glavnih proizvodov .svetovne važnosti ni bilo v zadnjih dveh tednih opaziti velikih .sprememb. Žitarice, zlasti pa pšenica in koruza so na ameriškem tržišču zopet nekoliko nazadovale v ceni. Cene maščob so ostale v glavnem neizpreme-njene. Po vesteh iz ameriških uradnih virov je znašal v 1- 1948 svetovni izvoz maščob 20,96 milj ona ton, 20,83 v 1. 1947 ter 17,83 milijona t. v 1. 1946. Sladkor se je nekoliko podražil. Na ameriškem trgu od 4 na 4,15 i stotink dol. za funt fob., ker je Kuba znižala letošnji izvorni kontingent iod 800,na 600 tisoč ton.) Med značilnimi potezami tržnega razvoja v zadnjem obdobju je nepričakovana pocenitev .svinca, kii je na ameriškem trgu zgubil 2 stotinki dolarja pri funtu in priše' na ceno ki jo ie imel pred 1- novembrom danskega lieta. To je prva pocenitev na trgu neželeznih kovin v zadnjih dveh letih, če pri tem ne upoštevamo živega srebra. Tendenca! krepkih cen se nadaljuje1 jprii voltali ter |P|rji| jiutji, vendiar kaže, da se tudii na tem področju: nudijo kupcem ugodne perspektive. Najboljše vrste!avstralske volne kvotiraj o visoko, opaža pa se večja ponudba, medtem ko postajajo kupci previdnejši. PONUDBE CEHOSLOVASKE IN POLJSKE ŽELEZNE PLOČEVINE. Poljska in Cehoslova-ška ponujata na južnoameriških tržiščih železno pločevino, po ceni, ki je 10-20 odst nižja od britanskih in belgijskih ponudb. NENADEN PADEC CENE KAKAVA Na svetovnih tržiščih so cene kakava nepričakovano padle. Se v jeseni so namreč pričakovali, da bo letošnja proizvodnja kakava znašala okrog 600.000 ton, medtem ko so zadnje cenitve ugotovile, da bo ta proizvodnja za nad 100.000 ton večja. Mnogo več kakava, kot so predvidevali, bodo pridelali v Zapadni angleški Afriki (lani 283 tisoč, letos 387 tisoč ton), pa tudi na Zlati obali so nasadi, čeprav so bili napadeni po raznih boleznih, nepričakovano dobro obrodili. Vsekakor računajo, da bo zelo težko razprodati 700.000 ton razpoložlji vega kakaovega zrnja, zlasti, ker se dežele, ki uvažajo kakao borijo s težkimi vprašanji valutnega značaja. Opisani položaj se odraža v znatni pocenitvi kakava na svetovnih tržiščih. Tako je n. pr. v New Yorku cena kakava padla od 40 stotink dolarja za funt na koncu novembra, na 17 stotink na koncu februarja. V zadnjih tednih je cena kakava zopet nekoliko poskočila in znaša danes od 18-19 stotink dolarja. Veletrgovci, ki so nakopičili velike množine kakava, so zelo zaskrbljeni, kako prodati vse zaloge, ki so jih nakupili po viso- kih cenah. Mednarodni trgovski krogi menijo, da je velika razpoložljivost kakava vse kakor le začasni pojav in da se ne bo podobna konjunktura v prihodnjih letih ponovila. Cin na svetovnem trgu Med letom 1948 je znašala svetovna proizvodnja cina 159.000 t. v primerjavi s 125.000 t. v 1. 1947. Potrošnja se je povzpela od 136.000 t. v 1. 1947 na 138.000 t. v 1. 1948. Značilno je, da je proizvodnja pločevine, kjer uporabljajo velike količine cina, padla od 4,45 milijona v 1. 1947 na 4,14 milijona t. v 1. 1948. Cena te kovine se na ameriškem tržišču giblje že mnogo časa okrog 103 stotink dolarja za funt. Zaradi velike razpoložljivosti bo verjetno cena cinka ostala v glavnem neizpremenjena. Cin je tipična »kolonialna« kovina. Velika Britanija ima v rokah delnice največjih svetovnih rudnikov cina. Za primerjavo bomo navedli v predvojno proizvodnjo cina v posameznih deželah v ti- sočih ton: L.1937 L. 1939 Brit. Malaja 78,8 56,4 Indonezija 40,8 31,2 Bolivija 25,5 27,6 Siam 16,5 16,8 Kitajska J 1,3 10,8 Liberija 11.0 10,8 Belg. Kongo 8,2 9,6 Burma 4,7 6,0 Argentina 1,4 1,7 Japonska 2,3 1,5 Avstralija 3,7 3,6 Indokina 1,6 1,6 Portugalska 1,1 2,0 0,8 V. Britanija 1,5 Svet. proizvodnja 209,1 183,7 Za preučevanje svetovnega, tržišča cina nameravajo sklicati, imednarodino konferenco, ki naj hi se vršila po vzorcu: mednarodne konference za žito- V ta, namen, ;so povabili že 14 držav, da v teku februarja izrazijo svoja mnenja. Kakor rečeno je cena, cina za zdaj stalna. V drugi polovici 1. 1948 so se cene cina na angleškem tržišču znižale za 5-6% v primerjavi z naj viši o doseženo točko (572 funtov in 10 šil. za tono). Napovedana konferenca bi mora'a preučiti možnosti olajšav pri dobavi in razdeljevanju te važne kovine. Krepke cene cina se dieloma opravičujejo z velikimi nakupi kovine s strani ZDA, ki so n. pr- v prvih šestili letih lanskega leta nakopičile 20.000 ton cina za »strateške potrebe«. poceniteT * "časopisnega PAPIRJA V ZDA. V zadnjem času je cena časopisnega papirja na ameriškem tržišču znatno nazadovala. V New Yorku stane tona papirja 120-130 dolarjev. Lansko leto se je cena gibala okrog 225 dolarjev za tono. Izdaja: Založba »Gospodarstva« Odgovarja: Dr Oblak Stanislav Tiska »Zadružna tiskarna« v Trstu Avtobusna podjelle F. CANARIJA Trst, ulica Moreri 7 - tel, 7109 Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3 - tel, 5125 ODHOD IZ TRSTA Novi grad 6.30 (ob delavnikih), 8.00 (ob nedeljah). Reka 7.00. Ljubljana-Postojna 7.00. Portorož 12.30, 19.45. Buje 6.30, 16.30. Koper 63.0, 12.30, 16.30, 19.45. PRIHOD V TRST Novi grad 19.30 (ob delavnikih), 19.15 (ob nedeljah). Reka 18.00. Ljubljana-Postojna 18.30. Portorož 9.00, 9.30, 11.00, 18.45, 19.00. Buje 9.30, 11.00. Koper 9.00, 9.30, 11.00, 11.30, 18.45, 19.00, 19.30. Proga Koper—Sežana Odhod iz Kopra ob 8.10 in ob 12.30, Prihod v Koper ob 12.00 in ob 17.30, Proga Sežana—Koper Odhod iz Sežane ob 8.00 in ob 14.00. Prihod v Sežano ob 10.30 in ob 17.00. AVTOBUSNE ZVEZE Z ISTRSKIM PODROČJEM PODJETJE »ADRIA« Proga Trst-Koper: Iz Trsta ob 12 in 18; iz Kopra ob 7 in 15,30. PODJETJE »INT« Proga Trst-Buje-Novli grad: Iz Trsta ob 6,30 in ob 17, iz Novega grada ob 9,10 in 19,40. Proga Trst-Dekani: Iz Trsta ob 5 in 11,15; iz Dekanov ob 5,55 in ob 12,10. POMORSKE ZVEZE TRST - KOPER Odh. iz Trsta Odh. iz Kopra ob 6.40 ob 5.45 „ 10.15 6.30 „ 11.20 7.30 12.05 8.45 „ 15.00 12.15 17.00 13.15 17.40 13.45 „ 18.20 „ 17-15 NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW YORK 18/2 25/2 4/3 12/3 Bombaž (stot. dol. za funt) .... . 33.45 33.60 33.90 33.41 Volna (stot. dol. za funt) ..163.— 160.— 160,— 160,— Juta (stot. dol. za funt) .. 17.20 16.50 17.25 17.20 Baker (stot. dol. za funt) .. 23.50 23.50 23.50 23.50 Cin (stot. dol. za funt). ..103.— 103.- 103,— 103.— Aluminij (stot. dol. za funt) .... .. 17,— 17,— 17,— 17,— CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) .... ..225.50 220.50 227.75 226.75 Koruza (stot. dol. za bušel) . 132.50 134.375 139..50 138.50 Goved-voli (stot. dol. za 100 f.) .. 34.— 33,— 31.25 31.50 Kava Sanios (stot. dol. za funt) — 26.375 26.375 26.375 Surovo železo (dol. za tono) ... ... 48.50 48.50 48.50 48.50 Živo srebro (dol. za steki. 76 f.). .. 89 50 89.— 89.- 89.— O 2^ VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 4. III. 17. III. Min. Maks. 4. III. 17. III. Min. Maks. Funt šterling 9.450 8.900 8.900 9-450 Napoleon , 7.450 7.100 7.100 7.500 i I >N 1; 2.880 2-870 2.840 2.900 Dolar | 675 655 650 680 bp osne zavatrov. 9.000 8.780 8.780 9.000 Francoski frank 160 162 158 165 Assicuratrice 1.120 1.010 1.010 1.120 Švicarski frank 171 166 165 172 Riun. Adr. Sic. , 2.475 2.370 2.370 2.475 Funt št. papir 2.000 2.010 1.980 2.010 Jerol'imič 2.250 2.300 2.200 2.300 Avstrijski šiling 24 23 23 25 »Istra-Tr-t« 640 620 620 640 Zlato 1.120 1.050 1.050 1 120 »Lošinj« 6.500 6.500 6.500 6.500 Martinolič 1.700 1.700 1.700 1.700 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 BANKOVCI V ZURICHU Tripkovič 1 7 850 7.850 7.850 7.850 dne 15. marca 1949 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 ZDA 3,97 Belgija 8,15 Tržaški tram. 580 580 580 580 Ang ija 12,60 Ho'andska 92— Temi 590 590 580 600 Francija 0,98 Švedska 73— ILVA 322 326 308 326 Italija 0,59 Izrael 16,60 Zdr. j ad. led jedel. 275 280 256 280 Avstrija 13,—| , Španija 10,40 Ampelea 300 300 300 300 Cehoslovaška 0,85i Argentina 43,50 Arrigoni 320 320 320 320 Naše mere izražene v angloameriških PADEC CENE JAJCEM NA ŠVICARSKEM TRGU Jajčji trg v Svici je v zadnjem času doživel pravo senzacijo, ko so namreč cene zaradi domače nadprodukcije nenadoma padle. Do 27. februarja so se v zalogah švicarskih zadrug in veletrgovcev nabrali okoli 4 milijoni jajc. Po mnenju švicarskih strokovnjakov je takšna množina jajc prevelika za švicarski trg in švicarsko prebivalstvo. Sami potrošniki ne kažejo več posebnega nagnjenja za jajca. Zato gredo prodajalci s cenami navzdol. Kmetje ponujajo jajca po 22 do 23 vinarjev (Rap-pen), odkar je strokovni odsek paritetične komisije, v kateri so zastopani tudi sami proizvajalci, znižal ceno za 5 vinarjev. Dne 2. marca je bila cena v potroši»1 določena na 25—26 vinarjev. Xe' letrgovci so sklenili, da ne bod° uvažali jajc iz inozemstva kler se trg ne razbremeni. Ze Pr' prvem znižanju so švicarske z3‘ druge zgubile okoli 30.000 fra(1’ kov, zadnje znižanje pa, jih h” stalo okrog 100.000 frankov. Ura” na je bila cena določena za »a kup na kmetih na 20,75 vinari3' BRODNIKE Krista! iz Trsta za Grčijo f Egipt 100 šilingov; za Turčijo šilingov,, za Palestino 180 šili" gov; trdi les za Turčijo 40 šil- z3 kub. m za Grčijo .in Egipt 35 91 jingov, za Palestino 70 šil; les z3 Veliko Britanijo 35 šilingov z3 kub. m; tkanine za Palestino 1* .šil. za Grčijo in Egipt 70 šiling«^ ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRISTM0 PASTERIZIRAMO MLER0 S 3% MAŠČ0RE Trst - Ulica Ginnastica 1 /lil SOC. AN. FABBRICA^ ACCUMULATORI - MILAM C. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN Baterija vseli prednosti R.B. D. a. T.A. m. v.gin' KOVINSKI USMERJEVALCI WESTUSGHOBSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA Z« AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN3 TELEFON 54-20 TEST, UL. FABIO SEVERO 5 POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIJ A-EXPRESS TRST - ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRST TELEFON 29-243 FRANJO RUPENA & C» d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST - VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina AvtoprevozniŠtvO Metrske Angloameriške Angloameriške Metrske Dolžinske 1 m 39,37 inches 1 indi (palec) 0,0254 m 1 km 3,208 feet 1 foot (palec) 0,3048 m 1,0936 yard 1 yard (jard) 0,9144 m 0,62137 miles 1 mile (milja) 1,60934 km | Po vršinske 1 m3 J 10,76366 sq. feet 1 sq. foot (kv. če v.) 0,0929 m* ( 1,19596 sq. yard 1 sq. yard (kv. jard) 0,83613 m* 1 ha 2,4711 acres 1 acre (aker) 0.40468 ha 1 km2 0,3861 sq. mile 1 sq. mile (kv. milja) 2,5899 km* Prostorninske 1,76 imp. pint 1 imp. pint. (pint) 6,5682 1 0,88 imp. quart. 1 imp. quart (kvart)J 1,1365 1 1 1 0,22 imp. gallon 1 imp. gallon (galon) 4,546 1 y 1,057 US quart 1 US quart (am kvari) 0,94641 1 0,264 US gallon 1 US gallon (am.gai.) 3,785 1 21,9975 imp. gallons 1 imp. gallon (angl.g.) 0,64546 hi 26,4171 US gallons 1 US gallon 0,037.54 hi 2,7479 imp. bushels 1 imp. bushel (angl.b.) 0 36368 hi 2,8377 US bushels 1 US bushel (ang.bus.) 0,35239 hi , 35,3138 cub. feets 1 Cub. foot (kub. čev.) 0,0283179 m 1,3794 cub. yards 1 Cub. yard (kub.jard) 0,764559 m Utežne 32,1507 Tioy ounces 1 Troy ounce (unča) 0,0311 kg 1 kg 35,2734 oz avoirdup, 1 oz unča avoirdupois 0,02835 kg 2,2046 lb 1 Ib (funt) 0,4530 kg 220,46 lb avoirdup. n o 1 4 1,968 cwt 1 cwth(undred weight) X tona 1,10231 short ton ' 1 short ton (krat. t.) 0,90718 t 0,98421 long ton 1 long ton (dol. t.) 1,01605 t P r i p. 1 morska milja =r 1,60934 km, 1 zemljepisna 1,852 km ; 1 bušel pšenice tehta 27,2 kg, 1 b. koruze 25,4 kg ; 1 b. ovsa 14,5 ker; 1 b. rži 25,4 kg; 1 b. ječmena 21,7 ke. _J