CELJSKI TEDNIK CCUE, 2. JULIJA 195t Leto X., štev. 26 LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOT TRG 3 — POSTNI PREDAL 16 — TELEFON UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELKA 25-23 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-66» - IZHAJA OB PETKIH — LETNA NAROČ- NINA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA 125 DIN - POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN ROKOPISOV NE VRAČAMO Ob dnevu borca Letošnje praznovanje dneva borca ima ob proslavljanju 40. obletnice Zveze komunistov in SKOJ še poseben poudarek. Partija, ki je vodila delovno ljudstvo v dneh težkega ile- galnega dela, skozi zmagovito revolucijo in sedaj izpolnjuje naloge tretjega obdobja — iz- gradnjo socializma, upravičeno pričakuje od junakov borbe, da v bitki za srečnejšo bodočnost domovine še nadalje vztrajajo v prvih vrstah. Ob dnevu borca ne bomo samo oživeli spominov. Ta praznik ni samemu" sebi name- njen, temveč bomo ob tej pri- ložnosti še čvrsteje strnili svo- je vrste v boju za izpolnitev vseh nalog, ki nam jih postav- lja Zveza komunistov v svojem programu, ki jih od nas priča- kujejo vsi delovni ljudje, pred- vsem pa generacije, ki priha- jajo. Junaki v borbi — junaki pri delu. To naj bo vodilo vseh borcev osvobodilnega boja in ljudske revolucije. V takem vzdušju proslavimo 4. julij — dan borca! Četrti kongres Zveze komunistov Slovenije Pomemben delež delegatov Iz celjskega okraja IV. KONGRES ZKS JE ODOBRIL DELO CK ZKS V OBDOBJU MED III. IN IV. KONGRESOM. - RESOLUCIJA KONGRESA O BODOČEM DELU KOT PLOD DVODNEVNE RAZPRAVE V ŠTIRIH KOMISIJAH. - V RAZPRAVI SO SODELOVALI TUDI ŠTEVILNI DELEGATI IZ CELJSKEGA OKRAJA. - IZVOLJEN NOV CENTRALNI KOMITE. — ZA SEKRETARJA CK ZKS JE BIL PONOVNO IZBRAN TOV. MIHA MARINKO. Pretekli teden je končal delo IV. kongres Zveze komunistov Sloveni- je. Po prvi plenarni seji v torek dopoldne, na kateri je govoril tov. Miha Marinko, je popoldan in v sredo kongres nadaljeval delo v šti- rih komisijah. V četrtek pa so dele- gati na zaključnem plenarnem za- sedanju kongresa poslušali zaključ- ke vseh štirih komisij ter sprejeli končno resolucijo kongresa o bodo- čih nalogah slovenskih komunistov. V vseh komisijah, zlasti pa v ko- misiji za družbeno upravljanje, v komisiji za gospodarsko politiko in organizacijsko-politična vprašanja, je bila razprava zelo živahna. De- legati so zelo konstruktivno nasto- pali in njihovi pogledi na posamez- ne probleme in pojave so bili enot- ni. Skupno se je zvrstilo na govor- niških odrih 137 delegatov, med nji- mi lepo število delegatov iz celj- skega okraja. V organizacijsko-politični komisi- ji je govoril Stane Divjak iz Celja o negativnih pojavih pri partijskem delu v celjskem okraju, ki so vzrok, da se pošteni in delovni proizvajalci ter samoupravljalci v podjetjih ne vključujejo zadovoljivo v ZK. Po- samezne organizacije so redkokdaj iskale vzroke teh pojavov. Nekatere organizacije ZK so bile zaprte, nji- hov delokrog je bil majhen, novih članov pa so sprejemale zelo malo. Posebno stroga merila pa so imeli za sprejem mladine. Tovariš Divjak je omenil v tej zvezi primer v neki celjski tovarni, kjer je bilo stanje dolga leta nezadovoljivo, ker so opravljali vse funkcije v ZK, sindi- katu, delavskem svetu in upravnem odboru vsa leta po vojni eni in isti ljudje. Ko so po VII. kongresu na osnovi analize napravili spremembe, se ie stanje v tovarni zboljšalo in uspehi na vseh področjih so bili vedno bolj vidni. Cveto Pelko Iz Celja je govoril o delu organizacij Zveze komunistov v stanovanjskih skupnostih celjske občine, Ivan Kovač iz 2alca pa je poudaril, da nekatere partijske or- ganizacije preveč zanemarjajo pre- potrebno pomlajevanje osnovnih or- ganizacij in da je med članstvom premalo kmetovalcev. V komisiji za ideološka vprašanja je govoril Franček Knafelc iz Celja o reformi šolstva in o vlogi, ki jo imajo pri tem mladi komunisti. Go- voreč o izkušnjah dijaških osnovnih organizacij v Celju, je poudaril, da si mladi ljudje globoko in uteme- ljeno žele resnično sodobne šole in v njej resnično sodobnih predava- teljev. V komisiji za delavsko in družbe- no samoupravljanje je Milan Loštrk iz Celja razpravljal o problemih sa- mouprave socialnega zavarovanja. Med drugim je dejal, da so organi samouprave socialnega zavarovanja v Celju lani in letos izvedli ob pod- pori sindikatov dve akciji za prenos nekaterih poslov socialnega zavaro- vanja na gospodarske organizacije. Od 223 gospodarskih organizacij se jih je odzvalo le 8 in še od teh sta dejansko prevzeli to službo le 2 gospodarski organizaciji. Celo or- gani delavskega samoupravljanja so pod ,vplivom uslužbenskega aparata odklanjali to za zavarovance silno občutljivo službo. Franjo Pajek iz Mozirja je opo- zoril na nekatere slabosti, ki se po- javljajo v gospodarskih organizaci- jah, in na včasih neodgovorno delo komunistov v njih. Maks Ivanuša iz Slov. Konjic je govoril o vlogi družbenih organiza- cij in društev v razvoju komunal- nega sistema ter poudaril, da so uspehi odvisni predvsem od aktiv- nosti članov Zveze komunistov, ki naj bodo organizatorji in idejni usmerjevalci družbenega življenja. Opozoril je na to, da je še premalo konkretnega in individualnega dela. Prav društva in organizacije pa so oblika, prek katere lahko navežemo neposredne stike z državljani. Ivo Jamnikar iz Velenja je govo- ril o izkušnjah izobraževanja čla- nov organov delavskega upravlja- nja. Navedel je primer velenjskega rudnika, kjer so temu izobraževanju posvetili veliko pozornost, kar se zrcali tudi v temeljitejšem in zelo uspešnem delu organov upravljanja v rudniku. Stane Sotlar Iz Celja je obširno govoril o izkušnjah iz dela komuni- stov pri razvijanju socialistične de- mokracije v celjskem okraju. Pose- bej je govoril o delu občinskih ljud- skih odborov ter o odnosu okrajne- ga ljudskega odbora do njih ter (io organov družbenega upravljanja v zavodih, ustanovah in zbornicah. Poudaril je, da je ena izmed osred- njih nalog komunistov, ki delujejo v okrajnem ljudskem odboru, da krepe organe okrajnega ljudskega odbora od zbora proizvajalcev do svetov in komisij. Jože Jošt Iz Celja pa je razpravljal o problemih uprav- ljanja v manjših podjetjih. V komisiji za gospodarska vpra- šanja je Miran Cvenk iz Celja raz- pravljal o vlogi velikih socialistič- nih gospodarstev pri pospeševanju kmetijstva in socialistični preobraz- bi na vasi. Poudaril je predvsem potrebo po neposrednem vključeva- nju socialističnih posestev v proces socialistične preobrazbe vasi, za kar je vse več pogojev. Albina Germadnik Iz Celja je med drugim dejala, da se zavest delov- nega človeka iz dneva v dan krepi, ker se prenaša vedno več državljan- skih in socialističnih nalog na ko- lektive. Na ta način pa se v skupno delo vključuje vedno več ljudi. O tej rasti in krepitvi zavesti pričajo doseženi uspehi, ki so rezultat na- porov predvsem aktivnih članov ZK. Zato je treba delo socialističnih sil v podjetjih nenehno poglabljati in razširjati, posebno glede dviga- nja proizvodnje in delovnega učin- ka. Andrej Stegnar Iz Šoštanja se je dotaknil nekaterih napačnih pojmo- vanj v gospodarskem razvoju v za- ostalih krajih. Naglasil je, da mora biti Zveza komunistov tista, ki ka- že kakšne so hitrejše možnosti raz- voja v teh krajih. Ignac Korošec iz Štor pa je govoril o uspešni dejav- nosti komunistov v Storah. Franc Rupret iz Celja je razpravljal o neobhodnosti vsklajenega sodelo- vanja vseh činiteljev v komuni pri planiranju razvoja komune ter opo- zoril na vrsto osvojenih načel, ki zahtevajo podrobnejša proučevanja na terenu. FanI Jugovič Iz Celja je razprav- ljala o uspešni kooperaciji pri pro- izvodnji hmelja. Franc Lubej pa o problemih kmetijstva ter poudaril že dosežene uspehe. Dlje časa se je zadržal na odnosih med kmetom in zadrugo ter dejal, da so bile doslej kooperacije marsikdaj preveč kam- panjske. Na koncu kongresa so delegati ob viharnih aplavzih in vzklikih Titu in Zvezi komunistov izvolili nov centralni komite in revizijsko komi- sijo. V centralni komite, ki šteje 99 članov so bili iz celjskega okraja izvoljeni tov. Franc SImonIč, Stan- ko Divjak In Ivan Jamnikar. V re- vizijsko komisijo, ki šteje 26 članov, pa je bil iz celjskega okraja izvo- ljen tov. Andrej Stegnar. Nov Centralni komite ZKS se je takoj po kongresu sestal na prvi seji in konstituiral svoje organe. Za sekretarja CK ZKS pa je bil po- novno izbran tovariš Miha Marinko. Delegati med zasedanjem IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije. ZLET SVOBOD V CELJU PRELOŽEN NA 12. JULIJ Na predlog Glavnega odbora Zveze Svobod In prosvetnih društev Slovenije je tudi organizacijski odbor za Izvedbo repub- liškega zleta Svobod v Celju sprejel odločitev, da se velika kulturno-prosvetna In politična manifestacija na čast 40-letnlce ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ preloži od 5., na nedeljo, 12. julija 1959. Neglede na to odločitev, pa bodo ekatere prireditve v okviru veli- kega republiškega zleta vendarle pripravljene že v naslednjih dnevih. To v prvi vrsti velja za razstave. Tako bo najpomembnejša med nji- mi razstava »40 LET KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE« odprta že v petek, 3. julija ob 17, url v dvorani Narodnega doma v Celju. Naslednji dan, to je v soboto, 4. ju- lija, pa bo v prostorih tretje osnov- ne šole ob Vodnikovi ulici urejena likovna razstava amaterjev Slovenije. Na njej bodo svoja dela razstavljali amaterji slikarji in kiparji iz vseh predelov naše ožje domovine. Med njimi bo tudi nekaj otroških del. Poleg tega bodo isti dan odprte še razstave slikovnega In drugega do- kumentarnega gradiva o razvoju In delu Svobod ter o izobraževalni dejavnosti ilelavskih prosvetnih društev. Pro- stor za ti dve razstavi so odstopila nekatera celjska trgovska pdjetja v svojih izložbenih oknih. Vse te razstave bodo odprte še v dnevih velikega zleta ter tudi po njem. Kljub preložitvi pa priprave na letošnjo največjo proslavo na čast jubilejnega leta Zveze komunistov Jugoslavije v Celju potekajo z ne- zmanjšano vnemo. Prijave, ki jih vsak dan sprejema organizacijski odbor, kažejo da bo zlet Svobod ve- lika kulturna in politična manife- stacija delovnega ljudstva vse Slo- venije. Po dosedanjih prijavah lah- ko sodimo, da bo ta zlet združil okoli 30.000 članov Svobod In pro- svetnih društev, članov naših delov- nih kolektivov iz vseh koncev in krajev. Zato bo ta zlet tudi velika manifestacija ob jubilejnem letu Zveze komunistov Jugoslavije, do- kaz vodilne vloge Zveze komuni- stov v borbi za utrjevanje sociali- stične demokracije In boljših živ- ljenjskih ter delovnih pogojev. V okviru priprav na zlet Svobod 12. julija v Celju so bili te dni do- ločeni tudi posebni vlaki, ki bodo ožili udeležence iz celjskega pod- ročja. Tako bo prvi posebni vlak odpeljal v nedeljo, 12. julija iz Ve- lenja ob 6. uri zjutraj in prispel Celje ob 7,15 uri. Njegov povratek K Celja pa je določen za 17.30 uro. Drugi vlak bo odpeljal iz Šoštanja isti dan ob 6.30 uri m je v prvi vrsti amenjen za udeležence iz glavne- Ca mesta Šaleške doline ter ostalih krajev do Celja. Ta vlak se bo iz Celja vračal ob 18. uri. Tretji po- sebni vlak bo v nedeljo, 12. julija b 6. uri odpeljal iz Rogatca, iz Ce- lja nazaj pa ob 18. uri. Mimo poseb- nih vlakov se bodo udeleženci zleta pripeljali v Celje še z najrazličnej- šimi vozili. Razen razstav, ki bodo odprte že te dni, se bodo ostale zletne prire- ditve začele v soboto, 11. julija: Ta- ko so za 19.30 uro napovedani kon- certi godb na pihala: »France Pre- šeren« pred železniško postajo, god- ba Tovarne emajlirane posode pred upravnim poslopjem tovarne in god- ba štorske Svobode v Storah. Pol ure za tem, to je ob 20. url, pa se bo v celjskem gledališču začelo go- stovanje članov delavskega odra Svobode-center iz Trbovelj. Člani tega ansambla bodo uprizorili Kal- serjevo igro v treh dejanjih »Vojak Tanaka«. Na glavni zletni dan, to je v ne- deljo, 12. julija, pa se bodo glavne prireditve odvijale po naslednjem vrstnem redu: Po budnici in priho- du posebnih vlakov, se bodo udele- ženci zleta začeli ob 8.30 url zbirati na treh zbirališčih za glavno povor- ko. Tako se bodo na Glaziji zbrali vsi udeleženci iz mesta ter oni gost- je, ki bodo v Celje dospeli s poseb- nimi vlaki. Zbirališče pred upravnim poslopjem Tovarne emajlirane po- sode je namenjeno za industrijski predel mesta. Na Teharski cesti, pred Domom JLA, pa se bodo zdru- žili udeleženci iz Stor ter laškega predela. Vse tri kolone se bodo nato sešle na"Šlandrovem trgu, odkoder bo nato glavna povorka krenila po Ljubljanski cesti. Trgu V. kongresa, Prešernovi ulici do postaje, nato po Ulici 14. divizije in čez most v park do športnega prostora hokejsko dr- salnega kluba, kjer se bo ob 10.30 začelo veliko politično zborovanje. Po' govoru, ki ga bo imel pokrovi- telj zleta, član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komu- nistov Jugoslavije, Franc Leskošek- Luka, bodo nastopile še združene godbe na pihala ter združeni pevski zbori. Cas po političnem zborovanju in kulturnem nastopu pa je namenjen za ogled znamenitosti mesta Celja ter za izlete v bližnjo celjsko oko- lico. -mb ATLETI >KLADIVARJA« V FINALU Po rezultatih, ki so jih dosegle moške in ženske atletske vrste v prvem in drugem kolu ekip- nega tekmovanja, so se v finala državnega prvenstva uveljavila naslednja moštva: MOSKI: Par- tizan 68.790, Crvena zvezda 66.374, KLADIV AR 62.905, Ljub- ljana .61.225, Metalac (Osijek) 60.622 in Mladost (Zagreb) 60.401. 2ENSK£: Olimpija 32.071, Crve- na zvezda 28.745, Mladost 28.404, KLADIV AR 28.249, Sloboda (Va- raždin) 25.938 in Vojvodina 25.839. Občinski plenum ZK in SZDL t Žalen Razvoj kmetijstva v Sovinjsid dolini JE SKUPNA NALOGA Pretekli teden je bil v Žalcu skupni plenum občinskega komi- teja ZK dn občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o perečih nalogah v kmetijstvu in o razvo- ju stanovanjskih skupnosti na tem območju. Karel Kač, ki je poročal o na- logah v zvezi s kmetijstvom, je poudaril, da trenutno pospešeni razvoj kmetijstva v Savinjski dolini ne more biti več zadeva zgolj zadrug in kmetovalcev, tem- več skupna naloga vseh prebi- valcev. Gotovo je namreč, da po- sebni pogoji na svetovnem tržišču terjajo od našega hmeljarja še boljši hmelj z manjšimi proiz- vodnimi stroški. Dobro pa vemo. da je ta velika naloga odvisna od mnogih čdniteljev. Največkrat od zavesti in prepričanosti v kori- stnost tega skupnega prizade- vanja. Na plenumu so podrobno govo- rili tudi o nadaljnjem razvoju stanovanjskih skupnosti na ob- močju žalske občine. V mnogih krajih, tudi manjših, se porajajo potrebe po ustanavljanju posa- meznih institucij stanovanjskih skupnosti. Vendar v prvem ob- dobju ne kaže, da bi v vseh krajih ustanavljali samostojne skupnosti. Tako so delegati bili mnenja, da bi v manjših krajih te naloge prevzeli krajevni od- bori. Največja ovira pri tem je seveda pomanjkanje sredstev. Se bolj zato, ker so pred časom odborniki sklenili, da se sredstva občinskega proračima namenjeria za stanovanjske skupnosti znižajo od milijon 500 tisoč na pol mili- jona dinarjev. PRVO IN TRETJE MESTO Pionirji društva Pratizan Celje- mesto so v Beogradu na zveznem zletu lepo uspeli. Plezalna ekipa je zasedli prvo mesto, rokometašl pa tretje. VREME V ČASU OD 3. DO 12. Vil. Okoli 3. julija In med 8. In 10. julijem padavine z ohladitvijo, osta- le dni lepo rreme. Rudarjem - naša čestitka Pred nami je 3. julij, praznik vseh naših rudarjev. Letošnji rudarski praznik sovpada z veliko 40-letnico boga- tega in revolucionarnega dela Komunistične partije Jugoslavije, oziroma Zveze komunistov. Prav zato dobiva rudarski praznik bolj slavnostno obeležje — obeležje velikih zmag, ki jih je naš delovni človek izbojeval pod vodstvom Komunistične partije, tako v borbi proti izkoriščevalcem, kot pozneje v ljudski revolu- ciji in nato pri graditvi novih družbenih odnosov. Letošnji praz- nik pa pomeni tudi spodbudo pri izpolnjevanju proizvodnih in ostalih nalog, ki jih je zlasti nakazal Program sedmega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, oziroma resolucija četrtega kon- gresa Zveze komunistov Slovenije. Pri izpolnjevanju teh nalog dosegajo naši rudarji zavidljive uspehe, ne samo pri večanju proizvodnje, pri večanju učinka, temveč prav tako pri ostalih akcijah. V tem vsekakor prednjačijo velenjski rudarji, ki gradijo sebi in svojim potomcem lepo, svetlo mesto. Ob prazniku naj velja vsem rudarjem naša iskrena čestitka. Srečno! Velenjski rudarji pri prostovoljnem delu. 2CELJSKI TEDNIK štev 26 2 julija OB DNEVU BORCA Skrb za vzgojo otrok padlih borcev naša prva in skupna naloga Kadarkoli govorimo o delu in na- logah organizacij Zveze borcev, mislimo, zlasti v zadnjih letih, na tisto pomembno odgovornost, ki jo je z njimi vred sprejela celotna na- ša družba, to je na skrb za živ- ljenjske in delovne pogoje bivših borcev in nadalje na skrb za vzgojo otrok padlih junakov. To je področ- je, ki zlasti v zadnjem obdobju če- dalje bolj zavzema aktivnost orga- nizacij Zveze borcev in ji daje pe- čat večje ali manjše delavnosti. Prav zato smo naš razgovor s se- kretarjem Občinskega odbora Zveze borcev v Celju, Rikom Presinger- jem usmerili na to področje. Kako so se organizacije ZB celj- ske občine znašle na tem delovnem področju? Ce velja splošna ocena, da so osnovne organizacije, zlasti pa višji odbori posvetili temu problemu naj- večjo skrb in pozornost, in da so bili doseženi zadovoljivi rezultati, moram vendarle povedati, da neka- tere organizacije jemljejo to nalogo preveč s formalne strani. V kolikor je materialno vprašanje teh otrok rešeno, pa ne moremo biti povsem zadovoljni s skrbjo, ki zadeva nji- hovo vzgojo. V večini primerov gre namreč za otroke- ki so v letih do- raščanja, zato potrebujejo več po- moči, več ljubezni... Mi pa včasih le ugotavljamo, da so nekateri od teh otrok nedisciplinirani, da se sla- bo učijo in podobno, nihče pa se ne vpraša, kje so vzroki za vse to. Za- to nas zlasti na tem področju čaka veliko dela. Tu bi se morali zdru- žiti prav vsi, ki smo po poklicni dolžnosti ali družbeni odgovornosti zainteresirani za vzgojo vseh naših otrok in tako tudi otrok padlih bor- cev. S skupnim delom bi lahko reši- li marsikatero nevšečnost, hkrati pa pomagali mlademu človeku, ki ni zrasel v družinskem okolju, da bi laže premagal težave, s katerimi se bori. Kateri so problemi, ki jih sreču- jete pri skrbi za člane? Menim, da bi morali tudi delo in življenjske pogoje naših članov, to je bivših borcev, obravnavati z ena- ko vnemo, kot rešujemo nekatera vprašanja čisto materialnega zna- čaja. Tu in tam imamo res izjeme, toda navzlic temu se mi zdi, da re- šujemo premalo vztrajno in odloč- no socialne in stanovanjske proble- me nekaterih naših članov, da še vedno premalo storimo za njihovo prekvalifikacijo in podobno. Zato več skrbi in več pomoči našemu ži- vemu človeku. In ostali problemi, morda tudi or- ganizacijskega značaja, .s katerimi se srečujete pri delu? V nekaterih naših organizacijah, zlasti v obrobnih predelih občine, delo. ni prav zaživelo. Se vedno je preveč formalizma in premalo no- tranje organizacijske povezave. V takih primerih se delo odborov osnovnih organizacij med člani ma- "lo čuti. Tudi na področju ustanav- ljanja aktivov Zveze borcev po to- varnah in ustanovah še nismo do- segli zaželenih uspehov. Kot rečeno, osnovni problem našega organiza- cijskega dela se kaže v premajhnem sodelovanju med odbori in člani. Le redke so organizacije, ki na članskih sestankih sprejemajo okvir- ne delovne programe za eno leto, ali določeno obdobje in znajo za njihovo . izpolnjevanje mobilizirati svoje člane. Res je, da morata biti predsednik in sekretar gonilna sila dela v vsaki organizaciji, toda če nimata stika s članstvom, so obi- čajno prizadevanja zaman. -mb Beseda voljenih organov Pri upravljanju sodeluje celoten j(olej(liv šele potem, ko sem prehodil Novo Velenje po dolgem in po čez, ko sem se ustavljal pred mo- gočnimi bloki in povpraševal pri posameznih skupinah, sem ga na- šel sredi gruče prostovoljcev-ru- darjev. Ravnali so zemljo in ure- jev^i okolje novih stanovanjskih blokov... To je bil predsednik delavske- ga sveta velenjskega rudnika lignita Jože Meh. Ko sem mu povedal, 2^kaj sem prišel, je bil takoj pripravljen na razgovor. Vsedla sva se na nabrežje re- gulirane Pake. »Delo našega delavskega sveta je na splošno zadovoljivo«, je za- čel tov. Meh odgovarjati na prvo vprašanje, — vendar opažamo, da nekaterim našim tovarišem manj- ka širše obzorje, večja razgle- danost, zlasti na področju druž- beno ekonomskega znanja ... Zato včasih gledajo na probleme, ki jih morajo reševati, bolj z ozkega stališča. Temu stanju smo napo- vedali oster boj. Zato prirejamo najrazličnejše tečaje, zato poši- ljamo člane delavskega sveta v teharsko šolo, nadalje v politično šolo v Ljubljano in podobno. Ra- zumljivo je, da v enem letu ne bomo dosegli zaželenega uspeha; to je proces, ki bo trajal dlje časa. Za nas je važno le to, da smo ga začeli in pognali v tek . .. Tovariš Meh mi je zatem pri- povedoval o delu, ki so ga člani delavskega sveta opravili ob spre- jemanju novega tarifnega pra- vilnika in o nalogah, ki jih ča- kajo zdaj, ko bodo v praksi uve- ljavili nagrajevanje jpo učinku. Kot merilo za to nagrajevanje jim bo služilo povprečje lanskega leta. Višina nagrade dela po u- činku pa rase progresivno s po- večano stopnjo učinka nad lan- skim povprečjem in se giblje od tisoč dinarjev pri 5% do 16.000 pri 40% povečanim učinkom nad lanskim povprečjem. »Problem sodelovanja celotnega kolektiva pri upravljanju rudni- ka, je bil tudi pri nas dolgo časa pereč,« je začel odgovarjati na naslednje vprašanje. '»Poskušali smo na več načinov, kako bi do- segli stik z vsemi člani koldc- tiva. Pred približno enim mese- cem smo se pa odločili, da za- upamo vsem odbornikom sindi- kalnih pododborov in vsem čla- nm delavskega sveta skupine od 10 do 20 tovarišev z določenega delovnega območja. Vsi ti skli- cujejo pred zasedanji delavskega sveta sestanke svojih skupin, na katerih temeljito razpravljajo-o dnevnem redu in vseh problemih. S temi sestanki manjših skupin dosegamo odlične uspehe, saj so se na njih rudarji laže in bolj po domače pogovarjajo o vseh pro- blemih in nalogah. Spričo takega načina dela, člani delavskega sveta na zasedanjih ne zastopajo več svojih osebnih teženj, temveč nastopajo le v imenu skupine, ki jim je zaupana. Do enakih skupinskih sestankov pride tudi po zasedanjih delavskega sveta, na katerih morajo sindikalni funkcionarji, oziroma člani de- lavskega sveta poročati o sklepih in ugotovitvah organa samo- upravljanja ...« Vsekakor je to oblika dela, ki jo kaže uveljaviti tudi drugod. M. Božič Jože Meh pri prostovoljnem delu (Obisk V Velenju) Ko smo čez prve ovire... V sklopu Stanovanjske uprave deluje na področju Celja več pral- nic, ki so s svojim uslužnostnim značajem takoj pridobile številne stalne stranke in so vse, kljub po- manjkljivostim, vedno prenapolnje- ne. Res, da so tu še nepravilnosti, toda, kje jih pa ni, na začetku, ko se uresničuje ideja, izkušenj pa še ni. Obiskali smo našo največjo pral- nico v Ključavničarski ulici. Ta je obenem tudi edina likalnica in kr- palnica v mestu. Tovarišica Martina Cvetko, tamkajšnja uslužbenka, nam je bila takoj na razpolago in njeno mnenje vam posredujemo. Najbolj si želi še en pralni stroj, ker bi sama zmogla prati pri obeh in bi se tako mogla držati 8-urnega delovnega časa. Sedanji pralni stroj opere 60 kilogramov na dan, vendar se je sicer slabo obnesel in izgleda navzlic komaj 8-mesečnemu »služ- bovanju« kot veteran iz trideset- letne vojne. Je izdelek mariborske Hidromontaže. — Tudi s sušenjem je še težko, ker moderne sušilnice nimajo. Toda na Zavodu za pospe- ševanje gospodinjstva obetajo kma- lu izboljšave. V krpalnici so nam povedali, da tudi tam nujno potre- bujejo ^e en stroj, po možnosti pri- rejen tudi za ometanje (entlanje), ker bi tako hitreje napredovali. Gospodinjam pa tole: pranje 6 kg perila, če same prinesete milo iri pralni prašek, stane 200 din. z li- kanjem 380 din. Za krpanje plačuje stranka od ure, in sicer 120 din. — Ce v krpalnici z delom niso preobre- menjeni izdelujejo tudi nove stvari, kot kopalke za otroke in drugo. O. Gospodinjski servis v Ključavničarski ulici je bil zgrajen z velikim blokom vred. Krog gospodinjstev, ki jim dela usluge v pralnici, likal- nici in krpalnici pa se je raztegnil po vsem mestu in še dalje. Naročil ne zmorejo več. Kdaj bomo imeli toliko servisov, da bomo zmogli potrebe? Petek. 26. junija ZVEZNI ZLET PAKTIZ.\.NA. V Beo- gradu se je zafel drugi zvezni zlet (-artizana. na katerem bo nastopilo nad 2T.OOO pripadnikov partizanskih in šport- nih organizacij iz vse države. Sobota. 27. junija EDV.ARD K.ARDELJ V TO.MOSi;. Pod- predse0. junija ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA je svoje delo nadaljevala na ločenih Kejah obeh zborov. Harriman pri Hruščevu. Stara po- znanstva iz časov zadnje vojne. Vzajemni komplimenti kakor takrat. Obljube in obeti, ne nazadnje ta, da bo prišlo še letos 15.000 ameri- ških turistov v SZ. Na moskovsko razstavo je povabljenih 130.000 go- stov. Atomski fizik Fuchs, ki so ga ' leta 1953 obsodili Angleži na 10 let ječe, ker je izdal atomske skrivnosti SZ, je bil izpuščen po petih letih zaradi lepega vedenja v zaporu. Skratka: nekaj je v zraku, kar diši po blagih sapicah, morebiti bodo le otajale v led okovano srce člove- štva, ki se že ves čas po vojni upo- gib I je pod orkanom hladne vojne. Kaže, da je Goebbelsov »baciU o komunistični nevarnosti vendarle dosegel svoje. Adenauerjeva propa- ganda zajema iz Goebbelsovega tro- bila »Das Relch«. V tem pogledu se ni nič spremenilo. Bevan ima prav, če ga obsoja kot osebno od- govornega za neuspeh ženevske konference. Vse, kar dela črna in- ternacionala, dela sub specie strahu pred socialnim napredkom. »Revo- lucija v Južni Ameriki? Komunistič- ne celice v južnoameriških državah čakajo na start. Potreben je Mar- shallov plan za Južno Ameriko, da jo ohranimo za svobodni svet. Za prvo silo je treba žrtvovati 12 mili- jard dolarjev ..tako se bere vsak dan v tem ali onem Adenauerjevem propagandnem sredstvu. Ali — ženevska konferenca se bo 13. julija nadaljevala. Zadnja izja- va Dullesovega namestnika vzbuja nekaj upanja. Samo aneksije Za- hodnega Berlina ZDA ne bodo mo- gle tolerirati, za časten in koristen sporazum pa so pripravljene. Devet ameriških guvernerjev potuje v SZ, da se sestane jo z ljudmi istega ni- voja v SZ. O sestanku na najvišjem nivoju se zdaj manj govori, vendar so v Angliji izjavili, da bi se ga Macmillan zelo rad udeležil, če bi zdaj pobuda prišla iz ZDA ali iz Francije, S Z in Anglija sta v tem pogledu v zadnjih mesecih že kar dosti naredili. Francija vodi v tem pogledu čud- no politiko. Rada bi izsilila iz po- ložaja spet nekaj za svoj v vojni izgubljeni prestiž. V ZDA jo radi opozarjajo na protislovje glede Al- žira. Na eni strani terja, da se z Alžirom ukvarja Atlantska zveza, hkrati pa rohni proti vsakomur, da je Alžir notranja zadeva, v katero se naj ne vtika. ZDA ne morejo dovoliti, da bi zaradi angažmana v Alžiru izgubile na ugledu v manj razvitih državah, ki obsojajo fran- • cosko politiko v Alžir u. In takih dr- žav je veliko. In še eno grenko je morala požreti Francija: V ZDA so jasno povedali, da formalno prizna- nje Francije kot tretje velesile ne bi pomenilo nič, dokler se Francija sama ne postavi na noge kot gospo- darska in politična velesila. To pa bo težko, zelo težko dosegla. Pre- tekli teden se je De Gaulle iz pre- stižnih razlogov mudil v Italiji, da obišče Gronchija in nqpega papeža. Z Gronchijem se je razgovarjal o skupnem tržišču in o nekaterih ne- soglasjih v Atlantski zvezi, vendar do bistvenih sklepov ni prišlo v no- benih od teh zadev. Da bi si prido- bil katoliške volivce, je z novim pa- pežem razpravljal o kompromisni rešitvi v šolskem vprašanju. Cerkev naj bi v Franciji dobila nekaj več pravic, če gre za 'katoliške province, če pa ne gre za take, naj bi se v šolskih zadevah še umaknila. V naši državi smo imeli zanimiv obisk iz Sudana. Tikal se je bolj kulturnih in prosvetnih krogov, bil pa je ohrabrujoč za vsakogar, ki tehta osvobodilna gibanja po svetu. Kot Maroko in Tunizija se je tudi muslimanski Sudan nedavno osamo- svojil. Sudan je ogromna država, trikrat večja od Francije, glavno bo- gastvo je bombaž. Ogromne naloge ima pred seboj in zato ni nič čudno, če je našel pot tudi do nas, kajti tudi mi jih imamo. Tudi mi smo šli preko meje naše države in to v ob- liki parlamentarnih delegacij. Po- memben je bil obisk naših vidnih politikov v Zahodni Nemčiji pri Ollenhauerju in v Londonu, še bolj zanimiva pa je turneja po državah Srednje in Južne Amerike. Naši po- litiki pod vodstvom dr. Jožeta Bri- leja, našega rojaka iz Dobjega pri Planini, bodo obiskali Mehiko, Ve- nezuelo, Honduras, Costarico, Ku- bo, Panamo, Eguador, Bolivijo in še druge države. Tu v Južni Ame- riki preboleva spet hudo krizo Ar- gentina. Predsednik vlade Frondizi je zmagal s pomočjo tistih sil, ki niso bile za njegov program, s ka- terim je hotel argentinsko gospodar- stvo ozdraviti. Armada ni pristala na politiko »stisnjenega pasu^ in postavila pred njega ultimat. Od- stopiti so morali vsi ministri razen ministra za vojno. Frondiziju oči- tajo zvezo s peronističnimi in ko- munističnimi elementi, z drugo be- sedo, tudi ta kriza je dokaz o ne- zadržnem procesu v gospodarskih socialnih in političnih zadevah Juž- ne Amerike. Večno se ta proces ne bo mogel reševati iz zagate v za- zato. V velikanskem procesu se zvija tudi Indija. V kratkem bo imela 480 milijonov prebivalcev. Brez na- predka v industriji in kmetijstvu ne bo zmogla rešiti vprašanja preskrbe in standarda. Proces pa ima svojo neizprosno politično stran, kajti Nehru bo moral spremeniti indijsko družbo, zastarele navade in forma- cije. obenem pa ohraniti osnovne ljudske svoboščine. Kot eno glavnih vprašanj je pred Indijo stopilo agrarno vprašanje, organizacija kmetijske proizvodnje, pač eno od najbolj kompleksnih vprašanj na planetu, a kaj šele v državi, kjer se prebivalstvo tako hitro množi. Tudi v deželi Gandhija, Tagoreja in Ne- hruja čas prav nič ne čaka. T. O Skrbne priprave na turistično sezono »Vse smo pripravili, samo lei>e- ga vremena noče biti...« To so besede, ki jih je te dni pogosto slišati v krajih Spodnje in Zgornje Savinjske, pa tudi Zadrečke doline. V Preboldu je že zdaj nastalo okoli plavalnega bazena prikupno naselje sedmih lepih in čistih vi^eekend hišic. Tu so po zaslugi delavnega turističnega društva in zlasti njegovega predsednika Toma Potočnika napravili velik korak naprej. Res je, da je to šele pirvi, vendair tudi prvi je potreben za nadaljnji razvoj. Le- tos so izdali prvi turistični pro- spekt, skromen, pa vendar lep. Enodnevni penzion v Preboldu pride na 530 dinarjev, od tega 180 dinarjev za ležišče v hišici, ostalo pa za hrano, ki jo nudijo krajevna gostišča. Prve prijave gostov že tudi imajo. V Mozirju se čuti novo živ- ljenje, ne samo okoli bazena, kjer so zrasle tri weekend hišice, tem- več prav tako v gostišču pri »Pošti«. Le-to zdaj dela pod okri- ljem gostinskega podjetja »Sa- vinja«, s sedežem v Nazarju. Ko že govorimo o Nazarju, naj še povemo, da so tu pred meseci ustanovili turistično društvo. Glavna pobomika zanj sta bila dr. Bitenc dn upravnik gostin- skga podjetja tov. A. Kokovnik. Društvo je zaživelo s polnimi pljuči. To se kaže v turistični propagandi, nadalje pri namera- vanem asfaltiranju ceste od mo- stu do Dobletine, pa tudi v pri- čakovanju prvih gostov. Kakor v Mozirju, znaša tudi v Nazarju penzion 550 do 600 dinarjev na dan. Pa še nekaj — gostilni v Nazarju in pri »Pošti« v Mozirju sta se založili s prvovrstnim sa- vinjskim želodcem, z močno iska- no specialiteto! Ko boste hodili mimo, se ustavite in ga zahte- vajte — ne bo vam žal. V Gornjem Gradu je vse v pričakovanju glavnega navala gostov. 2e zdaj imajo rezervira- nih in plačanih 2500 nočnin! Penzion znaša 550 dinarjev. Zra- ven 11 weekend hišic imajo precej postelj tudi pri zasebnikih. Toda, kot vse kaže, bo z odda- janjem privatnih sob letos križ. Pa ne samo v Gk)mjem gradu, tudi na Ljubnem in drugod so se potožili, da je pavšalna obdavči- tev previsoka. Zato ljudje ne kažejo zanimanja, da bi sprejeli goste. Velika večina domačinov, ki oddaja v sezoni postelje in sobe, se v tem času utesnL Zato ne morejo razumeti, da morajo to pripravljenost plačati z dav- kom. Zdi se, da je pavšalna ob- davčitev najhuje zadela Ljuben- čane, saj so tu edino zasebniki, ki se ukvarjajo s turizmom. Gostišč s prenočišči družbenega sektorja tu ni. Zato bi kazalo ta problem znova proučiti zdaj, ko je še čas. Ce bodo šli na Ljubnem v letošnji sezoni za korak nazaj, bo to v prihodnjih letih težko popraviti, tembolj, ker ti kraji naravnost kličejo po ureditvi manjših go- stišč s prenočišči. In 6e bo do realizacije te zamisli prišlo, bo težko nadoknaditi zamujeno, zla- sti pa popraviti slab vtis. »Rogovilc« v SolČavji 'ima že zdaj skoraj vse prostore zasedene za celo sezono. Prve goste priča- kujejo tudi v »Rinkii«, ki je pre- vzela še postelje v zadružnem domu in tako i>ovečala nočitvene kapacitete. Penzion znaša 650 di- narjev. Logarska dolina je že sprejela prve goste. Tudi letos bo tu pre- malo prostora. Ta dolina pa je prvega maja dobila novo posto- janko. To je dom planinskega društva Solčava v Logarskem kotu. Nekoč je bila tu karavla, zdaj pa je lep dom z osrotinai sobami ter 17 posteljami. Kdor išče miru — ga bo našel prav tu sredi gozdov. Enodnevni penzion znaša 550 dinarjev. Zaupno re- čeno — upravnik koče ima na zalogi zadostno količino okusnega želodca. Sicer pa bo ta postojan- ka odiprta vsako leto od 1. maja do žabjega oktobra. M. B. Motiv iz planinskega doma v Lo- garski dolini Ena izmed sedmih weekend hišic v Preboldu. Stev. 26. 2. julija — CELJSKI TEDNIK 3 S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Tudi letos huda ppopačnnsha stisha v PONEDELJEK SO ODBORNIKI OBEH ZBOROV OKRAJ- NEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE RAZPRAVLJALI O PRO- RAČUNSKIH DOHODKIH OKRAJA IN OBČIN, O RAZMERJU DOHODKOV IN IZDATKOV, NADALJE O PROBLEMIH GRADBENIŠTVA V CELJSKEM OKRAJU, O DELOVANJU ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA IN SE O NEKA- TERIH FORMALNO PRAVNIH ZADEVAH. POTREBNA JE šE OSTREJSA STEDNJA Načelnik oddelka za finance je podrobno analiziral proračunske do- hodke in izdatke v obdobju prvih petih mesecev. Priliv dohodkov je razmeroma zadovoljiv. Kljub temu pa stanje ni najboljše. Namreč, že na začetku leta je bilo jasno, da bodo zaradi prenagljenih odlokov o 4% občinskih prometnih davkih na maloprodajo, kar zaradi niveliranih cen ni bilo izvedljivo, nastali pre- cejšnji izpadi. Ta izpad-predvidoma znaša okoli 195 milijonov dinarjev. Istočasno pa bodo spričo posebnih pogojev nekateri drugi viri prora- čunskih dohodkov preseženi. Dejan- ski primanjkljaj okraja in občin bo tako znašal okoli 145 milijonov. Zavoljo tega so odborniki sprejeli priporočilo za še ostrejšo štednjo proračunske porabe. Vsega seveda ne bo moč prištediti. Tako celjski okraj stopa že petič zaporedoma v situacijo, da je prisiljen kriti redne proračunske izdatke s proračunsko rezervo, kar se potem občuti na ustreznem zmanjšanju proračunskih dohodkov v naslednjem letu. POSLOVNO ZDRUŽENJE ZA GRADBENIŠTVO Predsednik celjske občine Franc Rupret je podrobno poročal o pro- blemih gradbeništva v našem okra- ju. Poudaril je, da je smotrno, da okrajni plan natanko določi orga- nizacijske ukrepe, ki bi v kratkem času lahko bistveno izboljšali pogo- je dela in uspehe gradbeništva na našem območju. Obrazložil je tudi nujno potrebo po ustanovitvi po- slovnega združenja za gradbeni- štvo, ki bi zajelo investitorje, sta- novanjske zadruge, projektante, gradbeno industrijo, gradbeno pod- jetje in izvajalce zaključnih del na stavbah. Tu ne gre za združevanje pod- jetij v eno, temveč za koordinacijo dela, ki naj stremi v končni liniji za istim ciljem — pocenitvijo grad- benih storitev. Razumljivo je tudi, da tega ne bo mogoče storiti čez noč, pa tudi ne, če ne bomo gospo- darske organizacije te panoge okre- pili. Odborniki so v nadaljevanju odobrili pobudo poročevalca, da bi občinski ljudski odbori namenili 5 % stanovanjskih skladov za inve- sticije v gradbeništvu. ZA 2 MILIJONA DVOSOBNO STANOVANJE Zanimivi so tudi podatki, ki jih je prikazala komisija za reorgani- zacijo gradbeništva. Po teh bi z uresničitvijo načrta o tipiziranih gradnjah in sistematičnemu delu pri vrstnih gradnjah enosobno stano- vanje veljalo milijon 600 tisoč din, dvosobno pa največ 2 milijona 100 tisoč dinarjev. Pri tem je vštet tudi obvezni prispevek za ureditev vseh potrebnih komunalnih naprav. Ob veliki stanovanjski stiski v vseh krajih celjskega okraja bi to bila precejšnja pridobitev. Saj smo tre- nutno tako daleč, da strokovnjaki ob dosedanjem tempu izgradnje niti ne morejo izračunati, kdaj bo sta- novanjska kriza premagana. Cenej- ša stanovanja pa so prvi pogoj za večje število novih stanovanj. ZADRUŽNA GRADNJA Z MANJŠIMI VLOGAMI Živahna razprava je tudi poka- zala, da bo združenje lahko učinko- vito nastopalo zoper posamezne anomalije v gradbeništvu (zakasne- li načrti, spreminjanje detajlov med gradnjo, površna izdelava načrtov in drugih del in podobno). Govo- rili so tudi o potrebi pospeševanja zadružnih gradenj. Najučinkovitejši ukrep bi vsekakor bil znižanje osnovne vloge, ki bi jo morda zni- žali na 300 do 400 tisoč dinarjev. Ostanek bi potem graditelji odpla- čevali mesečno skozi daljše ob- dobje. Savinjsko nabrežje bo kmalu ure- jeno. Žal pa Celjani ne znajo ceniti lepo urejenih nasadov. Se predno je dokončano, je trava ob vodi že pohojena Končno rekonstrukcija šoštanjske usnjarne Letos šoštanjska usnjarna praznuje 70-letnico obstoja. To jubilejno leto je za njih toliko bolj pomembno, ker so hkrati uspeli dobiti potrebne kredite za rekonstrukcijo. Iz zveznega investicijskega fonda so dobili posojilo za preureditev oddel- ka za proizvodnjo kromovega usnja. Rekonstrukcija bo velja- la preko 110 milijonov din. Tudi pivovarna v Laškem je dobila potrebna sredstva za ureditev polnilnice. Rekon- strukcija pivovarne bo veljala 154 milijonov din. * Mestna ljubljanska hranilni- ca je odobrila Občinskemu ljudskemu odboru Šmarje po- sojilo za ureditev polnilnih na- prav mineralne vode v Rogaški Slatini (50 milijonov). HaiHESTO ZDO - STO MllUONOV Prvotni načrt za gradnjo obrata družbene prehrane v Gaberju je bil zelo velik in hkrati zahteven. Na- meravali so zgraditi menzo, v ka- teri bi se lahko hranilo okoli 1.500 abonentov. Gradnja takega obrata je bila preračunana na okoli 200 mi- lijonov din. Po novem konceptu pa bodo zgradili obrat z zmogljivostjo 650, po potrebi pa tudi tisoč obro- kov. Ta načrt ustreza potrebam, hkrati pa tudi finančnim pogojem, saj se bodo stroški gradnje zmanj- šali na okoli sto milijonov dinar- jev. Kot vse kaže bodo z gradnjo te menze začeli v septembru. »Mamica, tudi jaz bi bil rad lepo oblečen" Res je, da človeka ni moč soditi po obleki. Res pa je tudi, da so ljudje radi lepo oblečeni in da hočejo tudi svoje otroke imeti prikupno oblečene. To velja enako za one, ki otrokom lahko kupijo oblekce iz kamgarna, nylona in podobno, pa tudi za one, ki tega ne zmorejo. Istočasno pa je kruta resnica, da je v naših trgovinah otroška oblekca in perilo za malčke predrago. Od leve proti desni upravnik krojaške delavnice v Celju, šmarske krojaške delavnice, Helena Borovšak in Milica Zabovnik na posve- tovanju. To pa je osnovno vprašanje, ki ga morajo skupno rešiti industrija, obrt in trgovina. Zavod za napre- dek gospodinjstva v Celju je zato sklical skupni sestanek predstavni- kov teh gospodarskih panog iz celjskega okraja. Ugotovili so, da so precejšnje možnosti za povečanje obsega proizvodnje otroške konfek- cije in predvsem za znižanje cen oblačilom za naše najmlajše. Skle- nili so tudi sporazum o sodelova- nju, in sicer na načelu, da niti indu- strija, niti obrt in ne trgovina pri otroški konfekciji ne bodo iskali po- sebnih zaslužkov. Zavod za napre- dek gospodinjstva pa se je zavezal, da bo za izdelovanje preprostih in cenenih, a ličnih otroških oblačil pridobil gospodinje, ki sicer nimajo možnosti za zaposlitev, pa so vešče v šivanju otroških oblek. Iz- delovali bodo modele, ki jih bodo temeljito proučili. Vsi udeleženci posvetovanja so bili tudi mnenja, da morajo otroška oblačila biti predvsem praktična. Se nekaj podrobnosti iz razprave: HELENA BOROVŠAK: Problem otroške konfekcije je že več let predmet razprav na sestan- kih žena. Otroških oblačil ni dovolj, pa tudi silno draga so in za delovno ženo nedostopna. Zato bo treba naj- ti pot in način, da pride trgovina do cenenih in ličnih otroških oblačil in da s tem istočasno zadovoljimo željo preproste žene, da ji je otrok prikupno oblečen. Tu ni bistven nylon. Izdelovati moramo pred- vsem preproste oblekce za igro in druge dnevne priložnosti.« CVETO PELKO: »Menim, da je pripravljenost in- dustrije za sodelovanje pri uresni- čevanju te pobude Zavoda hvale- vredno, istočasno pa zelo dobra za- misel, da bi žene, ki sicer niso za- poslene, izdelovale otroške oblekce. Odbor, ki ste ga izvolili in ki bo uresničeval to zamisel, bo imel pre- cej težko organizacijsko nalogo. Pripominjam pa, da so stanovanj- ske skupnosti pri tem lahko velik pripomoček. Razumljivo je, da bo tako široko področje dela imelo ve- lik vpliv na raznovrstnost izdelkov otroške konfekcije, kar so naše žene doslej najbolj pogrešale. Seveda bo- do oblačila tako tudi neprimerno cenejša.« FRANC PLEVNIK: »Tovarna »Toper« je pripravljena pri tej pomembni nalogi pomagati. In sicer tako, da bo lahko prikro- jevalec Zavoda, ki bo po osvojenih modelih pripravljal blago za šiva- nje, z našimi stroji urezal posame- zne dele oblačil. Morda se bo poka- zala še kaka druga oblika sodelo- vanja. Gre namreč za to, da se do možne meje znižajo stroški izdelave otroških oblačil.« IVAN PEŠEC: »Ljudski magazin je že precej razvil prodajo konfekcijskega blaga. Uspeh smo dosegli le tam, kjer je ustrezala kvaliteta, izbira in cena. Zato je razmerje teh treh elemen- tov tudi v našem primeru bistveno. Zanimiv je primer iz Kranja, kjer je invalidsko podjetje s tekstilnimi ostanki, ki so bili za 40 odstotkov cenejši, izdelalo lične in poceni oblekce. To je možno tudi pri nas, saj je v celjskem okraju precej tek- stilnih tovarn.« LEON MLINARIC: »Tudi mi se bomo priključili. In sicer z obveznostjo, da bomo do- bavljali Zavodu ostanke iz vseh ju- goslovanskih tekstilnih tovarn. S tem bo izbira blaga precej pestrej- ša.« Razprava o problemih otroške konfekcije je potekala v vedrem vzdušju, z veliko pripravljenosti in volje, da pomagajo tudi oni ma- teri, ki ne zmore dragih oblačil za svojega otroka, pa bi ga vseeno rada lepo oblekla. Sklepi so bili spodbudni, sedaj jih bo treba še uresničiti. Franc Plevnik med razpravo DELOVNI KOLEKTIVI ZA KOMUNALNO UREDITEV Razveseljiva je ugotovitev, da so se v letošnjem letu tudi nekateri delovni kolektivi v Celju lotili ure- jevanja in gradnje določenih komu- nalnih naprav in objektov. Na račun takega sodelovanja in razumevanja bo zgrajen nov most čez Ložnico pri Joštovem mlinu, nadalje bosta urejeni Mariborska in Ipavčeva ce- sta in končno tudi Store dobivajo novo podobo. POPRAVEK V pretekli številki našega lista se nam je v članku »Mesarska podjetja v Celju se ne bodo zdru- žila« vrinila neljuba pomota. Čla- nek omenja slabo finančno stanje v podjetju Mesnine, pravilno pa bi se moralo glasiti »v podjetju Planina«. Prosimo kolektiv podjetja Mes- nine, da nam neljubo pomoto oprosti. PREPREČIMO PRAVOČAS- NO, DA NE BO PREPOZNO Nekaj pripomb na račun trgovine s češnjami Sezona češenj se bliža h kraju in zato se ne bi izplača- lo pisati o nekaterih anoma- lijah v trgovini s češnjami, saj ljudski pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Vendar hočemo ta primer osvetliti z namenom, da bi se kaj podobnega ne dogodilo v trgovini z ostalim sadjem in zgodnjo povrtnino, saj tako trgovanje, kot ga bomo opisa- li, meče slabo luč na odnose v trgovini, ki bi v današnji družbi morali sloneti predvsem na načelih socialistične morale. Preidimo kar k stvari. Zaradi spomladanske pozebe in neugodnega vremena so le- tos češnje slabše obrodile. Ra- zen tega je tudi dokaj velik izvoz, zato je na trgu letos če- šenj manj kot prejšnja leta. Celjski trg je zalagalo v glav- nem preskrbovalno podjetje Agropromet, ki je nabavljalo češnje od kmetijskih zadrug iz Slov. Primorja. Preskrba je bi- la dokaj neredna. Zelo nestalne in visoke pa so bile tudi cene, ki so se gibale od 80 do 100 din za kilogram, kljub temu. da so kmetijske zadruge odku- povale češnje po 20 din. Zakaj taka razlika v ceni? Odkupna cena ni stimulativna za proizvajalca, prodajna pa nedosegljiva za potrošnika. Po mnenju zastopnika pre- skrbovalnega podjetja v Celju so zaračunale kmetijske zadru- ge 30 din marže po kilogramu, kar znaša več kot je dobil za češnje proizvajalec. Zadruge so bile pogodbeno .vezane pri od- kupu češenj z izvoznim pod- jetjem, ki je zaračunalo še 20 din pri kilogramu. Tako je bil Agropromet v Celju v glavnem vezan za nakup češenj na iz- vozno podjetje. Le-to mu je od- stopilo le tiste količine, ki niso bile primerne za izvoz. Tako je odkupna cena češenj 20 din za- radi dvakrat visoko zaračunane marže poskočila kar na 70 din po kateri ceni je Agropromet plačeval češnje izvoznemu pod- jetju. O tej verižni trgovini je raz- pravljal na zadnji seji tudi Svet za blagovni promet in tr- žišče pri celjski občini in ob- sodil tako poslovanje v škodo proizvajalca in potrošnika. V tem primeru se ne da nič več urediti, ker se sezona če- šenj bliža h kraju. Vendar pa je Svet naročil Tajništvu za gospodarstvo, naj opozori Se- kretariat za blagovni promet LRS o tem nelojalnem primeru trgovanja, da bi pravočasno preprečili podobne anomalije in lov za pretiranimi dobički pri ostalih kmetijskih pridelkih in sadju, ki prihaja na naš trg. GIBANJE PREBIVALSTVA Na področju celjske občine se je lani rodilo otrok na 1000 prebivalcev, umrlo pa 6,? oseb na prav tolikšno šte- vilo državljanov. To pomeni, da je lani znašal naravni prirastek 9,8 oseb na iOOe prebivalcev, kar je za 6,1 osebo manj v primerjavi s 1950. letom. Umr- ljivost novorojenčkov je znašala 4,8%. Velenjski rudarji za svoj praznik Čeprav bodo središče novega mesta ob Paki na slavnosten na- čin odprli šele proti koncu avgu- sta, ko bodo pripravili tudi ve- liko razstavo komunalne dejav- nosti, se velenjski rudarji živahno pripravljajo na praznovanje 3. julija — rudarskega praznika. Tako bo na predvečer praznika, to je v četrtek 2. julija zvečer, v novem parku promenadni kon- cert domače godbe na pihala. Zraven tega bodo ta »večer zaku- rili še kresove. V petek zjutraj, na sam praznik, pa bodo organi- zirali povorko v središče Novega Velenja, kjer bo zborovanje, hkrati pa podelitev udarniških značk. Celoten spored bodo izpo- polnili še godba na pihala, reci- tatorji, pevci itd. Po proslavi do- ma bo odšla večja skupina ru- darjev z godbo v Topolšico, kjer bodo bolnikom pripravili koncert, bolne člane lastnega kolektiva in nekatere ostale pa obdarili. Naslednji dan, v soboto 4. ju- lija, bodo Dan borca počastili z otvoritvijo nove planinske posto- janke na Paškem Kozjaku. -mb Razstava vajencev Gojenci vajenske šole raznih strok v Žalcu so ob koncu šolskega leta, razen številnih prireditev pri- pravili tudi zelo uspelo razstavo svojih izdelkov. Razstavljali so va- 'jenci vseh strok od kovinarjev pa do krojačev. Komisija okrajne obrt- ne zbornice je nagradila 20 naj- boljših del. Veliko pozornost so vzbudili izdelki vajencev libojske Keramične industrije, zlasti pa sli- koviti motivi dekorativnega oddelka (na sliki). ZGODOVINA SLOVENSKIH RUDNIKOV Te dni je izšla v založbi »Nova proizvodnja« v Ljubljani knjiga Ivana Cešmige »Rudarstvo Slove- nije«. Delo opisuje vse obstoječe rudnike in tudi onei ki več ne obra- tujejo. Avtor posebej obravnava tudi vse rudnike v celjskem okraju, v nadaljevalnem delu pa še topil- nice, med njimi tudi celjsko Cin- karno. SKOZI NAŠA OČALA Prepoved za upravnika Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je v zadnjih letih že pet- krat obravnavalo in tudi kazno- valo Klavnico in mesnico Laško in upravnika Emila Perdiha. Lani so uslužbenci mesnice grobo kršili predpise o najvišjih cenah za živino. Živino so pre- plačevali, ker se jim je tak način zdel najlažji, da so lahko prehredli takratne težave pri nabavljanju živine za zakol. Trgovska morala, ki veže podjetja, da delajo v prid potrošnika jim ni bila pomembna. Se manj zmeda, ki so jo na trgu s svojim ravnanjem povzročili. Tedaj jih je senat Okrožnega go- spodarskega sodJišča obsodil na denarno kazen — podjetje s 70 tisoč dinarjev, upravnika Perdiha pa s 13 tisoč dinarji. Vendar je ponovni pregled in- špekcijskih organov pokazal, da kazen ni posebno zalega. Podjet- je in upravnik sta se znova znaš- la na zatožni klopi. Prisojena jima je znova denarna kazen — za podjetje 60 tisoč dinarjev, Perdihu pa 10 tisoč dinarjev. SočUšče je tudi ugotovilo, da je pobudnik za izigravanje in neupoštevanje predpisov uprav- nik Klavnice in mesnice Emil Perdih in da denarne kazni pri njem ne pomagajo. Doslej je bil že trikrat predkaznovan. Zato je sodišče izreklo oster zaščitni ukrep. Emilu Perdihu so prepo- vedali opravljanje vodilnega me- sta v tem podjetju za dobo enega leta. Sodišče upravičeno ni moglo upoštevati zagovorov podjetja in upravnika, ki sta vso krivdo ho- tela zvaliti na druge. Trdila sta, da zadruge niso sposobne odku- povati živino, da je morala mes- nica nastopati kot njihov poob- laščenec in pri kmetih odkupovati Bivi^no. Celo to, da so zadruge navijale cene. To je lahko vse res, pa vseeno ni vzroka za upraviče- rvost njihovega zavestnega dvi- ganja cen, ki so bile v korist potrošnikov dogovorjene. Zato je tudi neumestna njihova trditev, da so to počenjali v korist potroš- nikov. Razumljivo je tudi, da bi na trgu s kmetijskimi pridelki nastala prava zmeda, če bi sodišča dovoljevala na račun podobnih izgovorov kršitve pozitivnih pred- pisov oblastnih organov. Gotovo je namreč, da so se uslužbenci tega podjetja prav dobro zavedali, da so prekrški in neupoštevanje predpisov o mak- simalnih odkupnih cenah za živino kaznivi. Se manj jih seve- da opravičuje trenutno pomanj- kanje živine, ker je bil končni cilj dogovora o maksimalnih cenah prav ta, da se ob tem cene mesu ne dvignejo v nedogled. Nevšečno pa je dejstvo, da je šele sodišče ugotovilo, da Perdih s svojim načinom poslovanja ško- duje skupnim interesom in pri- zadevanjem za utrditev blagov- nega prometa in da ne ustreza na vodilnem mestu. To bi moral vendar ugotoviti občinski ljudski odbor, morda svet za blagovni promet in še politični forumi. Prav teh je naloga, da podpirajo vsa prizadevanja za utrditev cen potrošniškemu blagu na njiho- vem območju in stabilizacijo go- spodarske politike, ki jo ruiš družbeni sistem zasleduje. KULTURNI OBZORNIK SVOBODE Približal se je Zlet »Svobod* — še teden dni nas loči od velikega srečanja, ki bo z bogatim sporedom prikazalo delovanje Delavsko prosvetnih društev v Sloveniji. Velik zlet, ki je vključen v spominske svečanosti za štiridesetletnico Komunistične partije Jugoslavije in navezan na zgodovinski shod »Svobod«: leta 1935 v Celju, nam narekuje, da se spomnimo dogodkov, ki so kovali naša delavsko prosvetna društva, da pogledamo, kaj delajo naše »Svoboden; danes in se vprašamo, kakšne so naloge najširšega ljudsko prosvetnega delovanja. Iz »Vorwartsa« nastane »Naprej« leta 1919 na Zelenem travniku. NEKOČ Ko se je zlomila avstro-ogrska monarhija in je začela nastajati kraljevina Jugoslavija, so bili mno- gi, ki jim tovrsten družbeni red ni bil po godu. Zabeležiti moremo šte- vilne poskuse upora, a za nas naj- bolj zanimiv je skupek vznemirlji- vih dogodkov, ki so znani po raz- pravi v Celju, imenovani v takrat- nem tisku »Velenjski roparji«. To je bila prva revolucionarna skupina v celjski okolici, ki je potrgala ko- karde z avstrijskih vojaških čepic in si nanje ob strani prisila rdeča zna- menja— simbol socialistov in si pri- zadevala, da 'bi v duhu ruske revo- lucije tudi pri nas dosegla enakost. Ropali so bogate in delili med rev- ne. Toda skupina ni bila dovolj or- ganizirana, niti ni imela dovolj jas- ne in ustaljene vodilne ideje. Vse je bilo več ali manj vendarle pusto- lovščina. Toda ta in podobne pustolovščine so postajale vedno bolj resna za- deva. Ljudje so se družili v skupi- ne, ki so se vedno močneje oprije- male skupnih idej in načrtov v bo- ju proti zatiralcem. Sirila se je re- volucionarna miselnost, nastajala so društva, socialne organizacije, ved- no več je bilo ljudi, ki so demonstri- rali svojo pripadnost z rdečimi na- geljni, rdečimi kravatami, bradami in podobnim. V Celju je bil prvi organizator Ciril Bohm, ki je nosil košato bra- do in vsa druga znamenja revolu- cionarja — imenovali so ga eno- stavno »Celjski rdeči car«. Bohm je kasneje svojo dejavnost zavoljo preganjanja opustil, a za njim so prišli drugi. Zvrstila so se slavna imena, vrsta delavsko prosvetnih in sindikalnih voditeljev, ki mnogi iz- med njih še danes živijo in deluje- jo — med vsemi najbolj vidna oseb- nost, tovariš Franc Leskošek-Luka. Več o vsem tem boste brali' v brošuri, ki jo pripravlja Zveza de- lavsko prosvetnih društev »Svobo- da« Celje. Tu vam posredujemo samo nekaj utrinkov iz preteklo- sti. IZ »VORVVARTSA« NASTANE »NAPREJ« Leta 1919 se je na Zelenem trav- niku zbral pevski zbor »Vorwarts«, ki so ga tedaj preimenovali v pev- sko društvo »Naprej«. To prein'e- novanje je bil prvi uspeh. Kasneje so začeli med ustaljeni pevski pro gram vrivati vedno večje število re- volucionarnih pesmi, slovenske skladbe in prevode v slovenščino. Ta zbor je bil še majhen, a kmalu se je razrasel in postal PEVSKI ZBOR »SVOBODE« CELJE ki je leta 1930 pomenil že veliko množico napredno mislečih ljudi, zavzetih za slovensko pesem in se- stavljen večidel iz delavskih vrst, je bil hkrati glavna opora sindikal- nemu delovanju. Petje, igranje na odru, druge pri- reditve so bile samo okvir. Povsod so se borili za slovenski jezik in ljudsko miselnost, a časi so bili trdi. Vlada je nasprotovala vsemu na- prednemu in policija je bila vedno vsem za petami. Dejansko delo so bili štrajki, politična zborovanja, za- upniški tečaji, protidraginjski sho- di in podobna uporniška dejavnost, ki si je počasi utirala pot, se razra- ščala in postajala vedno bolj ljud- ska. TUDI ŠPORT JE IMEL POLITIČNO VSEBINO Ljudi je bilo treba pritegniti, oblast in policijo pa zaslepiti. Naši revolucionarji so si izmišljali vse vrste in oblike dela, da bi zbrali ljudi. Prirejali so celo nogometne tekme. Zanje je bilo menda v Celju že od nekdaj največje zanimanje. Posebno Slavko Slander, ki ga vi- dimo med igralci na sliki, je bil sila spreten organizator in zbiralec ljudi. Skoraj noben dogodek v ti- stih časih ni minil, ne da bi bil po- leg živahni in priljubljeni vodja šte- vilnih in uspelih akcij, posvetovanj in zborovanj. Prostrana je bila dejavnost »Svo- bode«. Borila se je z večjimi teža- vami kakor današnje. Bila je ognji- šče, ki so se okoli njega zbirali dob- ro misleči ljudje, v srcu verujoči v zmago pravic delovnega človeka. Iz nedolžnih pevskih zborov, igralskih družinic in športnih organizacij je nastajala miselno enotna in z ena- ko že jo navdihnjena množica, ki je terjala pravice za delavca, organizi- rala stavke — v Cinkarni, v tekstil- ni tovarni Bergmann, pekovsk« stavko in druge, prirejala shode in posvetovanja, zborovanja — česar vrh je Zlet »Svobod« leta 1935, ko se je v Celju zbralo več ko 15.000 ljudi na veliki demonstraciji v boju za človečanstvo in dostojno mesto delovnega človeka v družbi. Združevanje so vodili komunisti od vsega začetka. Prvi revolucio- narji, ki so vedeli, da je treba naj- prej ljudem pokazati pot, potem pa gredo vsi po njej, voditelji, ki so bili sami najtesneje združeni z de- lavstvom in trpljenjem in so vedeli, kaj teži našega človeka. To so bili začetki velikega boja, ki je hkrati z borbo proti okupatorju izbojeval prav tako pomembno zmago — zma- go nad zatiralci našega ljudstva. KAJ PA DELAJO »SVOBODE« DANES? Tudi danes je delo »Svobod« zelo prostrano. Pevski zbori, igralske družine, splošno izobraževalni krož- ki, športne sekcije in še vrsta dru- gih dejavnosti je pod okriljem »Svo- bode«. Tudi danes širi kulturno mi- sel med najširši delovni sloj, zasega vedno večje število članov in utrju- je miselnost napredka in komuniz- ma. NA POLZELI Tu imajo 216 članov v pevski, dramski in drugih sekcijah. Imajo tudi lastno glasbeno šolo, sodeluje- jo s klubom ljudske tehnike in ljud- sko univerzo, prirejajo koncerte, igre, predavanja, skrbijo za progra- me pri vseh kulturnih in političnih prireditvah, hodijo na skupne izlete in širijo svojo dejavnost iz leta v leto. Pred dnevi je imela produkcijo glasbena šola in učenci so pokaza- li lepe uspehe. Vodi jih požrtvovalni Vinko Rizmal, ki je tudi pevovodja ženskega pevskega zbora. Moški pevski zbor pa vodi Milan Gerželj. Vili Vibihal je lani uspešno pri- pravil igro »Kam iz zadreg«, Ivan Palir pa »Jezusove apostole«. Zdaj pa pripravlja »Via malo«. V pogo- voru s predsednikom Brankom San- detom in tajnico Jožico Skorjančevo smo zvedeli, da bodo poleg Doma zgradili še knjižnico, ki bo v mno- gem pripomogla k splošnemu izo- braževanju članstva. V PREBOLDU Srečali smo se s člani »Svobode«, ki so nam povedali, da je njihovih 230 članov vključenih v izobraže- valni, godbeni, dramski, pevski, ša- hovski, kegljaški in lutkovi]i sekci- ji. V sedanji dvorani se precej sti- skajo, a ko bo za krajevni praznik zgrajena dvorana kmetijske zadru- ge, bo lažje. Tudi knjižnica se bo mogla malo prezračiti, saj danes komaj kje hranijo vseh tri tisoč zvezkov. Dramsko sekcijo vodi Lojze Fric, ki je od leta 1945 do danes zrežiral že 123 iger, ki so jih uprizorili vse- ga 313-krat. Njegovo zadnje delo je bila Pehta, zdaj pa pripravlja še Svejka. Med posebne uspehe zad- njega časa moremo prišteti pred- stave »Via mala«, »Po tuji krivdi«, »Življenje zmaguje« in »Zločin«. Tudi druge sekcije ne zaostaja- jo. Vsi člani so prizadevni in sku šajo z najbolj skromnimi sredstvi doseči čim večje uspehe. Ljudje so z delom »Svobode« zadovoljni in vse kaže, da bo kmalu dosegla še vse večjo priljubljenost. V LIBOJAH Medtem ko se Preboldu in na Polzeli ne morejo pohvaliti s pred- vojno tradicijo, pa je libojska »Svo- boda« še iz leta 1929. Danes je več ko dve sto članov v pevski, tambu- raški, dramski, smučarski, šahovski in kegljaški sekciji. Vse so razme- roma enako delavne, le dramska je zadnji dve leti malo zaostala. Po- sebno tradicijo ima smučarska sek- cija, ki prireja smuške tekme s Smo- horja Y Liboje že od leta 1933. Te tekme so odpadle samo v letih med vojno in lani, ker ni bilo snega . Letos bo libojska »Svoboda« po- častila spominske dneve 30. junija, na dan, ko bo prispela v Liboje tr- boveljska mladina na svojem parti- zanskem pohodu. Tega dne bo v Li- bojah veliko slavje, ki bodo na njem sodelovale vse sekcije liboj- ske »Svobode«. Vse te »Svobode« in tudi vse druge iz celjskega okraja, se bodo udeležile s članstvom in pritegnile še vse drugo delovno ljudstvo na Zlet »Svobod« v Celje, dne 12. j«- lija. Vse kaže, da bo letošnja sve- čanost znova potrdila navdušenje in polet iz predvojnih dni. Ob spomi- nih na nekdanjost in s potrdilo« sedanjega dela bodo »Svobode« do- kazale, da delavski razred nikoli i« pred ničemer ne klone, da se zaveda svoje dolžnosti in da nikoli ne I« razočaral. Pevski zbor »Svobode« Celje leta 1930. Nogometna tekma »Svobode« leta 1930. Med igralci je tudi Slavko Slander. in danes PA NALOGE? Nič boljšega nam ne ostane, ka- kor če preberemo del govora, ki ga je pripravil tovariš Bori« Ziherl za četrti kongres Zveze komunistov Slovenije: V sistemu našega izvenšolskega izobraževanja in nasploh kulturne- ga dviganja delovnih množic so ogromnega pomena množične kul- turno-prosvetne ustanove in društ- va. V naši republiki imamo veliko število takih društev in ustanov, ki neprestano naraščajo in pridobiva- jo na pomenu. Tu imamo predvsem Zvezo Svobod in ljudsko-prosvetnih društev, ki nanjo pada večji del ustrezne dejavnosti, v isti smeri pa se poleg opravljanja svojih poseb- nih nalog udejstvujejo tudi naši sindikati, mladinske, ženske in za- družne organizacije, Zveza borcev, telesno-vzgojna društva itd. Dnev- no časopisje in periodični tisk gre dandanes med ljudi v dosti večjih nakladah kakor kdaj koli prej, prav tako je široko razširjena mreža ra- dijskih naročnikov, uvaja se televi- zijska mreža itd. Skratka, zagotov- ljene so že v precejšnji meri vse glavne materialne in organizacijske predpostavke za zares sodobno in zares množično socialistično kultur- no akcijo. Kar zadeva »Svobodo« in društva, vključena v okvir njene zveze, naj bi po zamisli, ki je privedla do nje- ne povojne obnovitve, postala glav- no torišče množičnega kulturnega udejstvovanja, po svoji mnogostran ski usmerjenosti ustrezajoča potre- bam in zanimanju sodobnega člove- ka, občana socialistične skupnosti V ta namen naj bi se njena društva razvijala v celovite kulturno-pro- svetne organizme s prosvetnimi do- movi, klubi, knjižnicami, kino-dvo- ranami, amaterskimi umetniškimi družinami, šahovskimi krožki, šport- nimi odseki itd. Tako bi se lahko uveljavila kot eden od pomembnih činiteljev v sistemu našega izven- šolskega izobraževanja, dalje, kot glavni organizator kulturne dejav- nosti širokih delovnih množic in kot pospeševalec njihove kulturne po- bude, in končno kot — če smemo ta- ko reči — šola kulturne zabave in razvedrila. Ob njihovih uspehih bi kopnele plitve in dostikrat močno defektne oblike zabave, rojene v vzdušju ljudske zaostalosti reakcio- narne miselnosti in komercialnih ra- čunov, značilnih za kulturno poli- tiko sodobne buržoazije. Ta zamisel se danes že marsikje uresničuje, dejavnost mnogih »Svo- bod« in ljudsko-prosvetnih društev se približuje njenemu uresničenju. O tem nam pričajo uspehi na posa- meznih področjih njihovega dela, ki jih lahko ugotovimo ob vsako- letnih festivalih, napredek v razvi- janju glasbene kulture, nastopi amaterskih igralskih družin, ki nam neredko odkrijejo nove in vse po- zornosti vredne talente. O tem nam priča razmah delavskih oziroma ljudskih univerz, ki so se ponekod že pričele spreminjati v široke tri- bune za obravnavanje aktualnih družbenih vprašanj. Na prireditvah delavskih in drugih ljudsko-pro- svetnih društev zmerom redkeje na- letimo na cenene osladnosti in na idejne rekvizite iz ropotarnice pred- vojnega hejslovanstva in klerikal- nega mračnjaštva. K delu so pri- tegnjeni številni kadri predavate- ljev, pevovodij, dirigentov, režiser- jev in dramaturgov, predvsem w. vrst naših prosvetnih delavcev. Ob nedvomnih uspehih in napred- ku našega Ijudsko-prosvetnega dek pa kajpak to delo ni brez pomanj- kljivosti, ki se je z njimi treba bo- riti in jih odstranjevati. Tu gre predvsem za obseg dejav- nosti, ki je pri marsikaterih društvih še sila ozko začrtan in omejen na organizacijo pevskega zbora ali dramatičnega krožka; temu primer- no pa je tudi število članstva na- sploh zelo skromno, zlasti pa v tako ozko zasnovanih ljudsko-prosvetnih društvih skoraj povsem manjk« mladine. Ni mogoče reči, da je v taka društva prodrla zavest o sred- stvih in ciljih socialistične kulturne politike. Mnoge delavske oziroma ljudske univerze še niso našle svo- jega pravega namena in se omeju- jejo na prirejanje ozko strokovnih tečajev, medtem ko podcenjujejo ši- roko seznanjanje delovnih ljudi z aktualnimi ekonomskimi, političninii in kulturnimi problemi. Močno sni« v zaostanku z ljudskimi knjižnica- mi, ki bi v naših pogojih morafe biti najvažnejše posredovalke dobre knjige širokim plastem bralcev iz vrst delovnih ljudi. Razvoj ljudskih knjižnic v okviru »Svobod« in dru- gih ljudsko-prosvetnih društey_ b« moral postati stalna skrb pristc^nih činiteljev, predvsem pa komunistov. Vso skrb komunistov in posebej ko- munistov iz vrst kulturnih delavceT zaslužita tudi Prešernova družba in revija »Svobodna pota«, ki sta bili pred leti ustanovljeni z izrec- nim namenom, naj služita množični socialistični kulturno-prosvetni ak- ciji, vendar pa doslej v marsičem še nista izpolnili pričakovanj. Naši napori morajo biti tudi v prihodnje usmerjeni h kar najtesnej- šemu povezovanju naših visokokva- lificiranih znanstvenih kadrov in vseh zares pomembnih umetniških ustvarjalcev z delom in cilji mno- žičnih kulturno-prosvetnih ustanov in društev. Hkrati pa se moramo s vso odločnostjo upreti vsakemu po- izkusu, da bi »Svobode« posamezna njihova društva, odseki in publika- cije kakorkoli služili izživljanju ne- zdravih umetniških in drugih am- bicij, katerih nosilci dostikrat ni- majo nobene zveze niti s cilji socia- listične kulturne politike niti s so- cializmom. Prav te cilje pa morajo imeti zmerom pred očmi komunisti, pose- bej še komunisti, ki delajo v ustrea- nih organih družbenega upravlja- nja, v vodstvih kulturno-prosvetnih društev in ustanov, kakor tudi ko- munisti, ki samostojno ustvarjajo na različnih področjih kulturnega življenja. 2enski pevski zbor DPD »Svoboda« Polzela. »Via mala« v Preboldu. »Velika puiiidnja« v Orizah leta 1958. V predstavi, ki jo je režiral Lojze Fric, so sodelovali člani šestnajstih delavskih prosvetnih društev. Gradivo za to stran je zbral in ur*- dil Herbert Savodnik. stev. 26. 2. julija — CEUSKl TEDNIK 5 IZ KMETUSTVA Zanimive štsviiice NAJVEČJI PROIZVODNI USPEH HMELJARSTVU ... Največji proizvodni nspehi so bili ^osežni v hmeljarstvu tako pri pove- |«njn povriin, kakor tudi pri izbolj- ^njn kvalitetnega pridelka. Lani je bilo hmeljem 2.480 hektarjev njivskih tovršin, proizvedeno je bilo 2.44? toa melja prve in druge kakovosti. Pro- icvodnja je lani bila za ii,5% višja kot leta 1956 in za 8% višja kot leta 1957. UPORABA UMETNIH GNOJIL .. . Kmetovalci vedno bolj uporabljaj* moderna agrotehnična sredstva za pro- tevodnjo. Lani je bilo porabljenih nad tl.OOO ton umetnih gnojil, od tega nad f.300 ton v kooperaciji. Porast uporabe umetnih gnojil je bil v zadnjih treh letih takle. Na hektar «'ne površine je prišlo leta 1956 200 kg metnih gnojil, leta 195? 289 kg, leta 1959 fs že 310 kg. Porast uporabe gnojil na eelotne obdelovalne površine je I>ilo red tremi leti porabljenih 82, pred- Unskim 124, lani pa 136 kg. HEHANIZACIJA JE SRCE NAPREDKA PROIZVODNJE . . . Kmetijske zadruge so v preteklem letu dobile veliko število traktorjev s ripadajočimi priključki. Leta 1957 je kilo v okraju po zadrugah in na druž- benih posestvih 161 traktorjev. Lani jih je bilo že 434. Traktorskih priključkov T zadrugah in na družbenih posestvih je bilo predlanskim še 847, lani pa že g.405. Traktorji so opravili 45.000 efek- Avnih ur, na en traktor odpade 787 ur. KAKO UMNO GOSPODARIMO ... Lani je na hektar površine bilo porabljenih 136 kg umetnih gnojil in 681 ton semen visoke kvalitete od žit, preko krompirja do dete- lje in trave. IN KONČNO O DENARJU . . . Plan dohodkov za vse zadruge v gospodarskem načrtu je predvi- deval i685 milijonov in 42.000 di- narjev dohodkov. Doseženo je bilo 681 milijonov in 970.000 din dohod- ka. Od doseženega dohodka so ustvarile zadruge 348 milijonov in 847.000 dinarjev čistega dohodka, ki bo porazdeljen za osebne do- hodke in zadružne sklade. A deficiti? Revizijska služba je pregledala 107 enot (zadrug), ne- katere, kot vidimo, tudi večkrat. Ugotovila je primanjkljaje v 50 enotah v skupnem znesku 10 mi- lijonov in 448.000 dinarjev ško- de. Največji primanjkljaj je t trgovini, nato pri odkupu lesa, ostalo pa tudi v glavnem pri ne- kmetijskih dejavnostih. IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Pri rekorderjih kmetijske dirke Na lanskem občnem zboru Okrajne zadružne zveze Celje je bil sprejet sklep o razpisu tekmovanja med kmetijskimi zadru- gami in poslovnimi zvezami. Tekmovanje je vsebovalo kot tek- movalne točke vse poglavitne ključne naloge zadrug in poslovnih zvez v preteklem letu. Izid tekmovanja je bil presenetljiv. Med 71 tekmovalkami se je šest kmetijskih zadrug močno približalo idealnemu številu možnih točk (240) s tem, da so dosegle nad 200 točk. Med vsemi zadrugami pa je bila najboljša KZ Prebold, ki je dosegla 227 točk. Med nje se je pretekli teden napotil naš so- delavec: KOOPERACIJSKI TRAVI TRAKTOR SAM NI KOS... 2e v »Filijalki« sem jih slišal na račun kooperacije. Neka zadružnica se je pritoževala, češ, trava je zara- di »štupe« zrasla tako visoko in gosto, da nimajo kje trositi in su- šiti. Moj »vodič«, šef strojnega odseka Drago Rak, me pelje čez travnike. Kakor da valovi žito... To sicer ni kaj prida če travi orumeni kras- je, toda vreme je krivo, da se je košnja tako. zavlekla. Trava visoka, da seže čez pas odraslemu možu. — Poglej! mi pravi Rak — tu sploh ni treba mejnikov. Tale njiva tu je v kooperaciji v travništvu, ona tam pa ni. Kakor bi z ravnilom naredil črto. Tu gosta in visoka trava, tam niz- ka, da se vidijo krtine vmes. Traktorist Stane Hribernik je rav- no kosil na travniku predsednika zadružnega sveta Franca Potočnika. Gospodar je upehan stopal za trak- torjem in z grabljami pulil travo izpod nožev, da bi se kosilnici ne zataknilo. Red pri redi, polna kot snopje. Niti ped pokošenih tal ni bilo videti. — Kako boste sušili? sem pobaral predsednika. — Domov jo bomo zvozili in raz- trosili, če bo dež pa obesili v ko- zolec! Potem je tovariš Potočnik pripo- vedoval naprej: Lani je na tem trav- niku dobil dva voza sena. Letos ga bo najmanj za šest voz. Potočnik ima 2 hektarja in 70 arov travni- kov. Nekaj je zamočvirjenih. Čaka na regulacijo Bolske. Brez hmelja ima 4 hektarje in 70 arov obdelo- valne zemlje. In koliko živine? Pet krav, telico in konja. Letos bo imel najmanj 8 goved. Kam bi sicer s krmo? RUMENO IN ZELENO ZLATO — NJEGOV PONOS Predsednik upravnega odbora Martin Vedenik je bil prvi zadruž- nik, ki je imel žičnico v tem koncu Savinjske doline. Po žicah se mu kot goščava vzpenja štiriletni hmelj. Tik ob hmeljišču pa valovi Italijan- ka. Ce se je meni obraz razlezel od zadovoljstva, kako se ne bi njemu, ob pogledu na pšenico, ki bo v enem tednu godna za žetev. — To bo škrabljalo v kombanju! Pričakujem, da bo dala vsaj 40 do 45 stotov na hektar. Rad bi vedel kaj imajo v glavi tisti, ki ne uvi- dijo prednosti kooperacije. Od daleč hodijo gledat njivo, božajo klasje, štejejo zrnje v napetih klasih in prikimujejo. Nekateri kažejo dolge obraze. 2e vedo zakaj. Za kozolcem mi je pokazal »pa- tent« za obiranje. Na nogah postav- ljena dolga hmeljevka z rogovila- mi iz železa. Nanje raztegnejo osmukano panogo. Obiranje je lažje in gre hitro od rok.., BREZ TRAKTORJA SI NE VEDO VEC POMAGATI... Tovariš Rak (poznamo ga s trak- torskih tekmovanj) se je izkazal kot požtrvovalen »vodič«. Tu sva si ogledala krompir na zadružnih par- celah, tam spet razbohotelo hibrid- no koruzo. Konzervativnost je dala Savinjski dolini slovo. Mlada žena v kratkih hlačah in izrezani majici je poganjala konjsko vprego po ce- sti, da se je kadilo za njo. Na trav- nikih so ženske obračale seno na- ravnost pražnje opravljene. Sredi vasi dokončujejo zadružni dom, ki bi tudi mestu ne delal sramote. Po poljih ropočejo traktorji... Traktorji. Kako je s temi trak- torji? — Zadnje dni je kot v norišnici. Naj bo petek ali svetek, vsak dan smo z dvanajstimi traktorji zunaj od svita do mraka. Ta bi rad, da mu obsipljemo krompir, oni še ni obsipal hmelja, temu se mudi s koš- njo, drugemu spet za kaj drugega. Mi pa smo dolžni vse postoriti. Po- godba je pogodba in zdajle čutimo tiste »špice« o katerih je bilo lani govora. Recimo jutri: Navsezgodaj bo vseh dvanajst traktorjev napre- glo škropilnice in v hmelj. Prosto- voljci pri gradnji ceste bližnjice do kopališča nas tudi vsak dan priča- kujejo ... Toda zmogli bomo. Mo- ramo. Najhuje je to, da hočejo imeti vsi najboljše traktoriste ... Tako je tudi res. Traktoristi dela- jo od jutra do noči. Tudi nedelje so delavniki. Delavnik, ki je podvo- jen. Dnevni delovni čas je 10 ur. Toda kam bi prišli, če bi se držali samo predpisanega delovnega časa. Zadružniki v preboldski zadrugi ve- do zakaj ima kovač klešča. Traktor sem, traktor tja. Kmetijstvo se spre- minja v tovarno pod vedrim nebom. Tovarno, kjer sta človek in stroj ne- pogrešljivo povezana. Toliko sem slišal od treh izmed štiri sto zadružnikov. Tudi drugi bi mi ne povedali česa drugega. 2.200 hektarjev obdelovalne zemlje je v rokah umnih gospodarjev. Za- nje ne bo prehudo, če bodo nekega dne rekli: — Ce smo se pritolkli do teh uspehov, zakaj jih ne bi podvojili! c. k. Predsednik zadružnega sveta KZ Prebold Franc Potočnik Šef strojnega parka pri KZ Pre^ bold Drago Rak Ziato klasje dozoreva v kratkem bodo zapeli srpi in zahrumeli kombajni. Pšenica upogiba težko zlato klasje. Visok pridelek bodo imeli zlasti tisti zadružniki, ki so sejali Italijanko v kooperaciji z zadrugami. Poglejmo si klasje, ki se upogiba od teže na njivi predsednika uprav- nega odbora KZ Prebold Martina Vedenika. Po štirideset in več zr« v klasu, klas pa pri klasu na gosto kot prsti na roki... Knjige na kmeči(i polici KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA 1960 Kmečka knjižna zbirka, ki jo je prej izd,ajala založba >Kmečka knjigac v Ljubljani, bo izšla letos (za leto 1960) v založbi Oddelka za tisk in propagando Glavne zadružne zveze v Ljubljani. T zbirki bodo letos naslednje knjige: kmečki koledar za leto 1960 s pestro in zanimivo vsebino; znani roman srb- skega pisatelja Branka Cosiča »Daleč je soncec (v prevodu Marjana Javor- nika), ki je preveden že v več tujih jezikov; poljudno in razumljivo pisani referat Edvarda Kardelja »Problemi so- cialistične politike na vasi« ter kme- tijski strokovni knjižici »Reja krav molznic« (ing. Erik Eiselt) in »Pri- delovanje krme na njivah« (ing. J. Fe- rovšek ter ing. J. Sile). Vseh teh pet knjig bo imelo več kakor 800 strani. Naročnina znaša 450 din in jo spreje- majo poverjeniki pri kmetijskih za- drugah. Zbirka izide konec novembra letos t nakladi okrog 30.000 izvodov. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA Kar se mnogo naročnikov kmecjke knjižne zbirke iz prejšnjih let zanima, kaj je z nadaljevanjem Zgodovine slo- venskega naroda, ki jo piše dr. Bogo Grafenauer in so že izšli trije zvezki pri Kmečki knjigi, obvešča Oddelek za tisk in propagando pri Glavni za- družni zvezi LRS vse, ki jih to zanima, da izide 4 zvezek Zgodovine v knjižni zbirki prihodnje leto in zatem bodo izhajali v tej zbirki redno tudi ostali zvezki do zaključka (predvidenih j« skupno osem zvezkov). PORAST BLAGOVNEGA PROMETA V prvih petih mesecih letošnjega leta se je blagovni promet v trgovi- ni v celjski občini povečal za 10% v primerjavi z istim razdobjem lan- skega leta. Promet v trgovini n« drobno je bil za 21% večji, v trgo- vini na debelo pa za 3%. Pregled tega porasta kaže, da se je močno povečal promet s tehničnim in tek- stilnim blagom. KRAJEVNI PRAZNIK V LOCAH S spominom na prihod Šercerjeve bri- gade pred petnajstimi leti slavijo Loče svoj Krajevni praznik. Letos je bila svečanost združena s štirideseto oblet- nico ustanovitve Zveze komunistov Ju- goslavije, zato je bil spored še pose- bej veličasten. Med drugim so se po- klonili spominu šestdesetih padlih bor- cev, položili vence na spomenike in k spominskim ploščam in v svetlih spo- minih obudili veličastno zmagoslavje nekdanjih dni. Julij bo deževen NAJPRIMERNEJŠI MESEC ZA DOPUSTE BO AVGUST. - TAKO PREDVIDEVATA NAŠA ZNANA METEOROLOGA ANTE OBULJEN IN BORIS KOLJCICKI. Od vseh letnih časov naše ljudi »ajbolj zanima, kakšno bo poletje. K.ajti od vremena v poletnih mese- cih je v glavnem odvisno, kakšna ho žetev in letni oddih. Meteorolog Koljčicki meni, da bo v juliju dosti dežja, ki ga bodo spremljale nevihte ter ponekod tudi toča. Med deževjem bodo seveda tudi dnevi s kratkotrajno vročino. Po njegovi prognozi bo v juliju skoraj vsak teden padal dež, in to po nekaj dni zaporedoma. Predvsem je pričakovati deževje okoli 7., 12., 20. in 30. julija. V juliju predvideva Koljčicki tudi vroče dneve, ko bo temperatura narasla do 36 stopinj. Stabilnejše vreme predvideva Koljčicki šele konec julija in v za- četku avgusta. Takrat bodo najbolj vroči dnevi v letošnjem poletju. V 4rugi polovici avgusta pa bo zopet prišlo do ohladitve s pogostejšimi padavinanli. Po njegovi prognozi bo pravo poletje od 25. julija do 15. avgusta. Najtoplejši dnevi s tem- peraturo okoli 37 stopinj pa bodo med 10. in 15. avgustom. . Na splošno bo letošnje poletje za kmetijstvo veliko bolj ugodno kot v prešnjih letih. To velja še posebej za žitorodne predele, saj bo vreme flgodno za to kulturo, če izvzame- mo seveda krajevne nevihte in točo, ki lahko prizadene kakšen kraj. Ljudem, ki odhajajo na letni od- 4ih, svetuje Koljčicki v juliju južni Jadran, ker bo v severnem dosti iežja. Konec julija vse do 20. sep- tembra pa bo lepo vreme na vsem Jadranu. Podobno prognozo daje tudi pro- fesor Ante Obuljen. V juliju je po njegovem pričakovati dva izrazita vdora hladnih atlantskih zračnih gmot, in to okoli 8. in 22. julija. Ti vdori bodo povzročili kratkotraj- no poslabšanje vremena z močnimi krajevnimi plohami in ohladitvami. V avgustu pa predvideva le krajše poslabšanje vremena v sredini me- seca. Sicer tudi Obuljen predvideva, da bo skoraj ves avgust suh, vroč in sončen. Tudi september bo po njegovem izrazito suh in topel. Prav tako Obuljen meni, da bodo naj- toplejši poletni dnevi konec julija in v začetku avgusta ter da bo naj- več lepih in sončnih dni na Jadranu, ne v juliju, temveč t avgustu in septembru. S. S. Zbor gssHcev vRGgail(i)latini KRIŽANKA ZA KRATEK ČAS Vodoravno: 1. Delavsko združenje; 8. Zelo svetla zvezda; 9. Ploskovna mera; 10. Sladek izloček listov; 12. Reka v osrednji Rusiji; 13. Brez vida; 15. Pri- imek in ime (krat.) znanega slovenske- ga prevajalca grških klasikov; 16. Sha- kespearov junak, (fon.); 17. Prelaz v Julijskih Alpah; 18. Pripadnik starega naroda v Srednji Ameriki; 20. Znak za silicij; 21. Ime enega glavnih junakov romana »Mladi levi«; 22. Glasbeni in- štrument. Navpično: 1. Bivališče menihov; 2. Odisejeva domovina; 3. Zolajev roman (tudi gostilna v Celju); 4. Tuja pred- pona; 5. Kemični simbol prvine; 6. Ad acta; 7, Mesto v Sev. Afriki; 11. Znano letovišče in jezero; 13. Stičišče; 14. Tuje žensko ime; 17. Egipčanska boginja, 19. Soglasnik in samoglasnik. REŠITEV »SKRITE KRIZANKEc l.Salaj, Zidani most; 2. Ivan, oaza, Adam, h; 3. saj, strani, atek; 4. tr, sir, Kelt, Igor; 5. e, Ivkov, vira, Ane; 6. Mami, VOS ropi, ta; 7. sala, lov, Petrol; 8. ak, neto, cenik, KZ; 10. dam, NR CG, DIT. ori; 11. Ines, omotsn, flor; 12. Mudja Kidin, sigma. a) sistem, vadim; b) Avar, as, kaan; c) Laj, imam, med; d) an, svilen, SJ; e) j, sik, Aden a; f) otrov, otrok; g) ZAR, vol, očmi; h) Izak, som, god; i) Danev, vic, ti; j) a, Ilir, Sedan; k) na, trop, NIN; 1) Ida, apetit, s; m) Mati, itak, FI; n.) Onega, RM, OLG; •.) S, Kont«, Krom; p.) Th, realizira. CREPPE NvLON DOKOLE>l KH MOŠKE P O L O TOVARNA NOGAVICIN DnliAl.) DROBNE KONFEKCIJE I UlZBia ŽENA DOM DRUŽINA Otrok med počitnicami Ko so se zaprla šolska vrata, smo se tijdi me oddahnile, češ, konec je skrbi in domačih nalog. Toda včasih nas že kar v za- četku počitnic prešine misel, ko- liko več miru je bilo med šolskim letom. Sedaj ni nad otrokom več- no priganjajočih dolžnosti, ki jih nalaga šola. Ti dnevi lahko iz- oblikujejo vse otrokovo bistvo^ zato takoj v začetku poskušajo za- držati prehud izbruh tempera- menta in zadržane živahnosti. Predvsem naložimo otroku tudi v času počitnic neko delo, ki ga mora izvrševati prav tako redno kot svoje naloge med letom. In ne odstopajmo od te svoje zahte- ve za nobeno ceno! Budimo v njem smisel za sodelovanje pri delu in ga prosimo, da nam pri čem pomaga. Ce bomo to storile na pravilen način, bo otroku to dražje kot divjanje s sovrstniki. Čutil se bo počaščenega, ker mu zaupamo svoje delo in nam bo z veseljem »pomagal«. Enkrat tedensko zahtevajmo, da pospravi vse svoje stvari, tako igrače, obleko in obutev. Poskusimo dopovedovati naše- mu šolarčku, da mu bo drugo Leto lažje v šoli, če bo poleti še enkrat predelal računstvo, ko se je z njim toliko namučil. Pa bo imel tako med šolskim letom več časa za igro. Seveda pa otroka ne smemo odtegniti igri s sovrstniki. Družba otrok iste starosti je zanj pač najprimernejša. Takšno ravnanje bi vzbudilo v otroku občutek manjvrednosti, če ne bi mogel početi istega kot njegovi vrstni- ki. Naši ukrepi' naj dosežejo le, da otrok ne bo zgubil vsega ob- čutka dolžnosti in, da bo rad ostal kdaj tudi doma. Jeseni, ko se bo začelo novo šolsko leto, pa ga ne bo tako težko krotiti. V Ljubljani je Društvo prija- teljev mladine lani organiziral« enodnevne skupinske izlete pod vodstvom vzgojiteljev na kopa- lišče na Soro in drugam. Matere so bile navdušene, ker so se otroci navžili sonca, navzlic temu, da so bili njihovi domači zaposleni in, ker so ti izleti s ciljem »med za- bavo učiti« nadvse uspeli. Morda bi se to obneslo tudi pri nas. O. Da bo dom res dom Saj si ga želite, ko se vračate trudni od dela k svoji družini. Ne recite, da nimate doma, ker stanujete v neprimernih prosto- rih. So ljudje, ki nimajo doma v palačah ker v njih ni nič domač- nosti in ker preprosto ne čutijo tistega, kar bi morali ko pre- stopijo njih prag. Kaj je tisto, kar naredi dom v pravem pomenu besede? V prvi vrsti red in snaga. Toda o tem se je že dovolj pisalo in govorilo. Potrudimo se in postavimo na mizo šopek cvetic. Ni potrebno, da izdamo zanje celo premoženje in da se nam tam bohoti cela vrtnarija — ne, često so lepše in prijaznejše marjetice, zlatice in druge poljske cvetke, ki smo jih nabrale na sprehodu. Ne natlačimo v vazo toliko cvetja, da to ne more dihati in izgubi vso veljavo! Menjajmo vodo cvetju vsaj enkrat na dan ter obrežimo peci je. Tako se nam delj ohrani, zlasti če damo v vazo majhen košček premoga. To nam tudi omogoča lepšo razporediter cvetja. Pogrnimo mizo s prtičem, če ni nova, ali pa naredimo majhen podstavek za pod vazo. Ne zanemarjajmo se doma! Ni luksuz obleka za dom, ker s tem čuvamo druge, toda, naj ta obleka ne nosi sledov dela preteklih dni. Bodimo doma počesani! Predpas- nik naj bo čist in zlikan. S tem ne bo dosti dela. Uspeli pa ne bo izostal. O. K t udi cvetje s polja In domačega vrta daje stanovanju domačnost. Ce priznate ali ne, tudi jed bolje tekne, če je na mizi skromen šopek rož... ZAPOMNITE SI... Mehko kuhanih jajc ne jejmo s srebrno žličko; ta počrni. Pri tem uporabljajmo žlice iz plasti- čne mase ali nikljaste. Jajce, ki nam je ostalo četudi samo rumenjak, polijemo z ne- kolko mleka ali vode. Se ne osuši. Pokvarjeno jajce nam je padlo v jed ... primešamo jedi noževo konico stolčenega galuna. Rešile bomo kosilo! Star kruh osvežimo, če ga da- mo v lonec in vse skupaj posta- vimo v lonec s svežo vodo ter ga tako pustimo, dokler se voda ne ohladi. Tak kruh je svež, nima pa okusa po zažganem. Zmes polovice glicerina in po- lovice ^iritus shaponatus vtrimo po umivanju v kožo. Roke bodo mehke in negovane kljub delu. IZ CELJA IN ZALEDJA Revolucionarna pot Pred šestdesetimi leti se je na Ostrožnem rodil v delavski dru- žini, ki j? štela enajst otrok, Jaka Vodopivec, ki je že v zgod- njih letih začutil težave življenja, najprej v avstro-ogrski monar- hiji, kasneje pa v kraljevini Ju- goslaviji. Že mlad se je začel boriti v delavskih vrstah proti krivicam in zatiranju delavstva, sodeloval je v štrajkih,. jih sam organiziral, pisal v napredne liste in se za- vzemal za pravice zapostavljenih. Zategadelj pa je moral sam več- krat brez kruha prijemati za najbolj težka dela, saj je moral po očetovi smrti vzdrževati vso družino. Revolucionarna pot ga je vodila- iz težave v težavo, a kljub temu je vedno znova tvegal junaška dejanja. Oh delavskem zletu leta 1935 je n. pr. izobesil rdečo zastavo na Starem gradu, četudi je bil Grad zaseden s policijo. Pa še in še, vse do vojne. Potem je hotel »rešiti Jugo- slavijo«, kakor so ga zmerjali petokolonaši, a je razočaran spo- znal, da je stara jugoslovanska vojska padla še prej, ko se je postavila na noge. Komaj se je vrnil v Celje, že so ga domači izdajalci spravili v roke okupa- torju, ki ga je strpal v celjske za- pore. Mučna je bila pot skozi Mari- bor in v izseljeništvo v Srbijo, a kljub temu je tolažil sotrpine: »Vse bomo potrpeli, saj ne more biti hujše, kakor je bilo v Ivan- jici!« — V Ivanjici je bil namreč interniran z obtožnico: komunist! V Srbiji je bil v vasi Baka blizu Gornjega Milanovca — sko- raj v žrelu Mihajlovičevih četni- kov. Našel je zvezo s partizani, pomagal vaščanom in nazad- nje bolehen odšel v parti- zane. Po osvobojenju je prišel v beograjsko bolnišnico, od tod pa nazaj v Celje, kjer je delal naj- prej kot okrožni tajnik celjskih sindikatov, potem je bil še na drugih delovnih mestih in nazad- nje je bil revizor v Železarni Store, kjer je bil upokojen. Za zaključek le: vse, kar je danes dobrega, je tudi plod nje- govih zaslug, zato se mu moremo samo pokloniti in zahvaliti pa želeti — še obilo zadovoljstva! Jaka Vodopivec Svečanost in slovo Teharska mladina je pred dne- vi priredila svečanost v počasti- tev 40-letnice Komunistične par- tije Jugoslavije, sodelovala pa so tudi razna društva in organiza- cije. Teharski šolarji so nastopili z lepim sporedom in v šoli je bila odprta razstava ročnih del. Med drugim je k lepemu uspehu pri- pomogel tudi upravitelj šole tov. Polde Smeh, ki se letos poslavlja od dolgoletnega šolskega dela. Polde Smeh je prišel leta 1921 za učitelja v novo ustanovljeno šolo k Sv. Emi pri Pristavi, kas- neje je šoloval in upraviteljeval v Šmarju, St. Vidu pri Planini in nazadnje na Teharju, kamor je prišel leta 1950. Ves čas šolo- vanja pa je sodeloval tudi v iz- venšolskem delu, predvsem kot igralec in režiser. Tudi na Te- harju, v Skofji vasi, Zagradu, Slivnici in Ponikvi ga pozlnajo ljudje, saj se je povsod predstavil pred kratkim s svojo oseminde- vetdeseto igro. »Mladi lahkoži- vec«. Mlado in staro ga je ljubilo povsod, kjer je sodeloval, zato je bilo tudi slovo prisrčno in marsikomu se je na skrivaj utr- nila solza. Tovariš Smeh pa pra- vi: »Se dve igri hočem pripraviti, da jih bo sto, potem bo pa res konec!« Pionir Franci Zapušek poje parti- zanske pesmi. Na levi pri odru je Polde Smeh v času od 20. do 27. junija je bilo v Celju rojenih 25 dečkov in 34 deklic. Poročili so se: Zdravko Tacer, pomožm delavec iz Pristave in Bernardika Žlof, poljska delavka iz Gubnega. Ciril 2bogar, avto- mehanik iz Lendave in Milena Jamšek, učiteljica iz Murske Sobote. Ivan Tušek, vrtnar in Marija Jevšinek, nameščenka, oba iz Celja. Ferdinand Poličnik, mizar iz Sp. Pobrežja in Julijana Es, polje- delka izš Mozirja. Alojz Tašner, dela- vec in Rozalija Brečko, čistilka, oba iz Celja. Umrli: Avgust Šket, rudar iz Celja, star 70 let.Bojan Hren, otrok iz Stranic, star 1 dan. Franc Seitl, invalidski upokoje- nec iz Celja, star 94 let. Katarina Dokler, gospodinja iz Celja, stara 73 let. Rozalija Drofenik iz Megojnic, stara 49 let. Ludvik Bučar, železničar v po- koju, star 72 let. Pri prometni nesreči na Mariborski cesti si je poškodoval glavo Franc Bo- žič iz Celja. Pri nesreči poo tehničnem po- uku terja tudi prostore in orodje, a s tem so naše šole bolj slabo oskrbljene. Tudi telesne vzgoje ni mogoče v celjski občini razširiti, ker ni dovolj telovadnic. Da bi rešili vprašanje, so začeli graditi telovadišča pri I. osnovni šoli v Celju, v Vojniku in Strmcu. Na gradnjo telovadišč bo treba mi- sliti tudi drugod. leskoSkova ali leskovSkova ulica? Menda se nismo zmotili? Saj je v Gaberju ulica imenovana po tovarišu Luki, kajne? Da, po- tem pa bo treba popraviti napis. Jasno je, da se tovariš Luka piše Leskošek, torej tudi »Lesko- škova ulica«, ne pa »Leskovško- va«. Celjani sprašujejo, kako dol- go ho tovariš Luka ostal v Celju brez svoje ulice, medtem ko imajo svojo ulico številni celjski Le- skovški? k. v. Naše šole šolsko leto je končano. Na sliki vi- dimo L osnovno šolo v Celju — prihodnjič bomo pisali več o uspe- hih šolske mladine v celjskem okraju. Dom Ljudske tehnike v Mozirju Pred dnevi so se sestali pred- stavnikf Ljudske tehnike, sekcije šoferjev, občinskga ljudskega odbora Mozirje in političnih fo- rumov. Sestanka, ki ga je skli- calo društvo ljudske tehnike iz Mozirja, da bi poživilo delo na področju, se je udeležil tudi za- stopnik okrajnega odbora Ljudske tehnike iz Celja, tovariš Goren- jak. Na posvetovanju so sklenili, da bodo začeli takoj pripravljati gradnjo »Doma ljudske tehnike«, kjer bodo dobile sekcije svoje prostore, delavnice in pisarne. Nadalje nameravajo ustanoviti društvi Ljudske tehnike še v Na- zarju in Gornjem Gradu, ker do- sedanji društvi v Mozirju in Ljubnem ne zmoreta več vsega področja. Da bi omejUi število prometnih nesreč, bodo v prihodnjih dneh priredili več predavanj o cestno- prometnih predpisih za vse ko- ristnike cest. S. P. Žalostno, toda resnično... Primerilo se je na Trgovski vajenski šoli v Celju. Ena izmed predavateljic je nagovorila učence, ki so bili pred izpiti: »Zdaj, ko ste pred izpiti, pa se le poprimite! Saj ne boste šli vsi na Kozjansko!* Nekam čudno zveni takšen nagovor. Na videz niti ni tako škodeželjen kakor v resnici. Posebej, če pomislimo, da je izrekel te besede intelektualec in vzgojitelj, ki bi moral širiti idejo enako- pravnosti in človečanstva, pa se namesto tega roga lepemu delu slovenskega življa, ki so ga v nekdanjih časih zapostavljali, a je zdaj na poti k napredku. Taki kraji, kakor je Kozjansko, bi bili potrebni vsestranske pomoči, nihče pa nima pravice, da se iz ljudi, ki so ves čas živeli bedno, norčuje! Ceiiahi tednih v vsako hišo stev 26 2 julija — CEUSKl TEDNIK 7 ŠPORT Odlični rezultati na atletskem stadionu v soboto in nedeljo smo imeli v Celju znova kvaliteten in zanimiv atletski program. Drugo kolo zvez- ne lige za moške in ženske je po- trdilo izredno formo celjskih tek- movalcev, ki so brez težav osvojili prvo mesto s 31.457 točkami pred Mladostjo z 29.569 in Dinamom z 28.877 točke. Premoč domačih tek- movalcev se je pokazala tudi v osvajanju prvih mest, saj so atleti Kladivarja osvojili prav toliko naj- višjih naslovov, kot tekmovalci obeh zagrebških moštev skupaj. Ta- ko je Kladivarju pripadalo deset. Mladosti sedem in Dinamu tri prva mesta. Med posamezniki so se na prva mesta uveljavili Lorger, Lešek, -Cajhen, Naraks, Kopitar, Peterka in Kolnik. Lep rezultat — nekaj tudi na račun pobega pri startu — je dosegel Lešek v teku na 100 me- trov, saj je dosegel isti čas kot Lor- ger in to 10,7 sek. Skoda, da je Le- šek pri skoku ob palici obstal »le« pri 4,25 m. Kot kaže, mu domače skakališče in okolje ne ustrezata preveč. Težko pričakovani dvoboj v teku na 200 metrov med Lorgerjem in Zagrebčanom Snajderjem se je končal z zmago domačina za pri- bližno en meter. Odličen rezultat je Lorger zabeležil še v teku na 110 metrov čez zapreke — 14,2 sek. Posebno priznanje zaslužijo tudi mlajši tekmovalci, ki so tokrat iz- popolnili prvo garnituro. Naraks je bil vztrajen borec, prav tako Hed- žet, Primožič, Golner in zlasti še Krumpak. Čeprav so mu v teku na 3.000 metrov čez zapreke že pošle moči, je vztrajal do konca. Po- membno okrepitev je prinesel tudi Pečnik. Bolj presenetljiv kot uspeh mo- ških je bil plasman ženske ekipe, ki se je uvrstila na prvo mesto s 14.516 točkami pred Mladostjo (14.124) in varaždinsko Slobodo s 13.043 toč- kami. Ze ta uspeh kaže, da bi bila tudi ženska ekipa sposobna v fina- lu večjih podvigov, če bi le imela v svoji vrsti vsaj eno ali dve boljši metalki. Močna izenačenost vseh treh ekip se kaže tudi v naslednji primerjavi. Medtem, ko so članice Kladivarja osvojile štiri prva, eno drugo in 4 tretja mesta, so tekmo- valke Mladosti zasedle tri prva, pet drugih in tri tretja mesta, atletinje Slobode pa tri prva, štiri druga in tri tretja mesta. Med posameznica- mi je bila znova najboljša Olga Sikovec, ki je v teku na 200 metrov izenačila državni rekord v času či- stih 25 sekund. Poleg nje se je na spisek zmagovalk uvrstila še Ančka Slamnikova in to v teku na 800 me- trov. Sicer pa bi znova morali po- hvaliti tako Ocvirkovo, kot Skorni- kovo, Caterjevo, kot mlajše: Gašpa- rutovo, Cedejevo, Silanovo, Krofli- čevo, Urbajsovo, Padarjevo, Coka- novo itd. Streljanje Lep uspeh celjskih strelcev Prej.šnjo nedeljo je bilo v Ljubljani zaključeno republLško prvenstvo v stre- ljanju. Tekmovanja se je udeležila tudi močna ekipa strelcev iz C:elja, ki se je v posameznih disciplinah uveljavila na naslednja mesta: Vojaška pištola: V ekipnem ocenje- vaiiju je Celje zasedlo drugo mesto s 1807 kropi, od posaineznikov >|>a Mejav- .šek četrto s 475 krogi. V olimpijskem matchu z malokalibr- sko puško se je ženska ekipa Celja plasirala na 3. mesto s 1125, moška pa na drugo s 1329 krogi. Od posamezni- kov je bil naboljši Tržan na tretjem mestu. Olimpijska pištola: 3. Mejavšek 51> krogov. Vojaška pištola po Caracas: 3. Celje 235-2038. Od posameznikov pa Mejav- šek drugo mesto s 60-542. V hitrem streljanju i. vojaško puško je Tržan zasedel prvo mesto med po- samezniki s 10-7? krogi. V s^treljanju /. vojaško i)uško je eki- pa Celja zavzela tretje, v streljanju z malokalibrsko pa drugo mesto. EN POH.\Z ?»EPTUNA Peretekli teden so plavalci Neptuna gostovali še v Ljubljani. Razumljivo je, da tudi takrat — enako kot proti Tri- glavu niso mojfli računati na zmajso. Ljubljana je zmagala z rezultatom 93:47. V plavalnem delu so celjski plavalci dosegli nekaj dobrih rezultatov. Dani Vrhovšek je z rezultatom 1:23,0 zasedel v disciplini 100 m hrbtno prvo mesto. Peter Srebotnik (1:28,9) in Mati? šušter- šič (1:29.2) pa drugo iu tretje luesto na 100 m prsno. IM m prosto je Valter Vo- šinek preplaval v času 1:12,5. VVaterpolo srečanje se je končalo z rezultatom 14:fc v korist Ljubljančanov. POK.\LNE TEKME V Celju: CELJE : Celje-JLA 9:2 (4:1) V Storah: JEDINSTVO (Rog. Slatina) : KOVINAR (:4 Nedeliske atletske sličice LESEK PREKLINJA Menda je že pravilo, da Roman Lešek v Celju pred domačimi ljubitelji atle- tike ne more preskočiti višine, ki jo sicer na rafcnih gostovanjih. Verjemite, to ga že pošteno jezi — v nedeljo pa je celo hndo preklinjal. IZGUBLJENA PALICA IN MORDA ZMAGA Zadnja toč:ka sporeda 4X400 ni je; bila razburljiva. Favoriti so bili tekači Di- nama. naši fantje pa nevarni tekmeci. Zraven so še pred štartom obljubili, da bodo tekli z vsemi močmi. Vendar se je namera ponesrečila. Naraks je tik pred predajo izgubil palico. Na koncu smo še videli, da bi Celjani zmagali, če ne bi bilo te smole. ZADNJI SKOK PILIHA S palico je v nedeljo skakal tudi mladi atlet Kladivarja Branko Pil'h. Nesrečni slučaj je hotel, da je že pri višini 3,30 nerodno padel in si poško- doval nogo. Sotekmovalci so ga nesli v slačilnico. Na stadionu pa ni bilo no- benega zdravnika, čeprav je prireditelj obvestlil športno ambulanto o tekmo- vanju in prosil za dežurnega zdravnika. Prepeljali so ga v bolnišnico. Pozneje smo zvedeli, da Pilihova poškodba ni posebno huda in da bo že letos lahko skakal. TEK, KI SMO GA NESTRPNO PRIČAKOVALI Tek 200 m moški, ki bi naj odločil o primatu — Lorger ali Zagrebčan Šnajder — je bil prava poslastica za gle- dalce. V Zagrebu so že ves teden pred tekmovanjem napovedovali novi državni rekord. V Sisku je Šnajder namreč te- kel 21,7, kar je le desetinko slabše ml rekorda. Računal je, da bo v Celju l.orger »vlekel«. Naš Stane pa je Snaj- derja pošteno »zašiU. DRAVA : RUDAR 4:2 (2:2) Čeprav so Velenjčani že v 19. minuti prvega polčasa vodili z dvema goloma, so pozneje popustili in dovolili domači enajstorici ptujske Drave, da je rezultat izenačila že v prvem polčasu, v drugem pa je zabila dva gola in tako dosegla pomembno zmago v kvalifikacijskem turnirju za vstop v slovensko consko ligo Na lestvici vodi ljubljanska Ilirija s petimi točkami, sled,ijo: Tržič, Nova Gorica in Rudar (Velenje) po tri točke, Drava 2 toi\ki. Lorger in Šnajder po razburljivem teku. Franc Naraks je zmagal v teku na 800 m, naslednji dan pa v štafeti izgubil palico. — Zadnji skok.Branka Piiiha. KOMISIJA ZA RAZPIS ŠTIPENDIJ PRI Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 4 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI 5 ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI (višji letniki) 3 ŠTIPENDIJE ZA ŠOLANJE NA DVELETNI ADMINISTRATIVNI SOLI Rok za vlaganje prošenj je do 7. julija 1959 RAZPISNA KOMISIJA PRI Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 2 USLUŽBENCA Z NAZIVOM PRISTAV lil. VRSTE ZA PRI- ZNANJE INVALIDNIN 1 RACUNOVODJO lil. VRSTE ZA LIKVIDACIJO POKOJNIN 1 RACUNOVODJO III. VRSTE ZA LIKVIDACIJO INVALIDNIN 1 STROJEPISKO l/B RAZREDA 1 USLUŽBENCA Z NAZIVOM PRISTAV III. VRSTE ZA DELOVNO MESTO REFERENTA ZA IZDAJO ODLOČB OTROŠKIH DODATKOV 1 KONTROLORJA BOLNIKOV Z NIŽJO ŠOLSKO IZOBRAZBO 1 USLUŽBENCA Z NAZIVOM PRISTAV lil. VRSTE ZA DELOVNO MESTO REFERENTA ZA DAJATVE PRI PODRUŽNICI ZSZ V ŽALCU Rok za vlaganje prošenj je do 7. julija 1959 KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ ZLATARNE CELJE razpisuje 2 mesti vajencev zlatarske stroke Pogoj: dovršena osemletka. Prošnje pošljite do 15. julija 1959. UPRAVA ZA CESTE LRS TEHNIČNA SEKCIJA V CELJU sprejme v stalno zaposlitev 2 kvalificirana ozir. visokokvalif. tesarja ki imata prakso pri gradnji mostov, odranju in opaženju. Interesenti za to delovno mesto naj vložijo pismene prošnje, kolkovane z državnim kolkom za 30 din na naslov: Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje, Lava 42. Pri tem morajo navesti svojo kvalifikacijo (opravljene izpite) in dosedanja služ- bovanja, slednje z navedbo razdobij in svojstev zaposlitev. RAZPIS ^Na osnovi določil temeljnega zakona o štipendijah razpisuje Komisija za kadre in štipendije pri delavskemu svetu Železarne Štore naslednje štipendije: 1 ZA METALURŠKI ODSEK TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE ^ 3 ZA STROJNI ODSEK TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE 1 ZA ELEKTRO ODSEK TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE 2 ZA EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO 2 ZA INDUSTRIJSKO SOLO KEMIJSKE STROKE V RUŠAH 2 ZA ADMINISTRATIVNO ŠOLO (DVOLETNO) Štipendije bodo podeljene v višini, predvideni z zakonitimi predpisi. — Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisane prošnje do 25. julija t. 1. personalnemu oddelku Železarne Store v Storah. Prošnji je priložiti: kratek življenjepis, šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju otro- škega dodatka. Prednost pri enakih pogojih imajo otroci članov kolektiva Železarne Store ter otroci padlih borcev NOV. OBJAVE IN OGLASI RAZPIS Razpisna komisija pri Okrožnem sodi- šču v Celju razpisuje za Okrožno sodišče v Celju 1 MESTO STROJEPISKE Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali njej ustrezna šolska izobrazba. Kandi- dati, ki se bodo prijavili, pa doslej ni- majo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din in življe- njepisom je vložiti najkasneje do 15. julija 1999 pri predscdništvu Okrožiiega sodišča v Celju. Opr. št. Su 2fe5-V 58-51 Celje, dne 30. 6. 1959. RAZPLSNA KOMISIJA ZDRAVSTVENA POSTAJA VOJNIK razpisuje mesto stalnega knjigovodje Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 15. VIL 1959. INVENTURA PRI PODJETJU ZELEZNINAR V CELJU Polletna inventura pri trg. podjetju »Železninar« Celje, Stanetova ulica bo od 29. junija do 3. julija 1959, ne pa do 3. avgusta, kot je bilo objavljeno v zadnji številki našega lista. Uprava Celjskega teduika C^elje Dne 4. in 5. julija 1959 vozijo avto- busi po nedeljskem voznem redu. Avtobusna proga Cel je—Bistrica ob Sotli obratuje redno kot ob delavnikih. Dne 5. julija bodo vozili avtobusi po- leg rednih nedeljskih voženj še iz končnih postaj po naslednjem voznem redu: Iz Podsrede ob 12.30 Iz Planine ob 15.10 Iz Bistrice ob Sotli ob 12.45 Iz Loke pri 2usmu ob 12.00 Avtobusi se bodo vračali na zgoraj navedene končne postaje iz Celja po normalnem voznem redu ob 17.00. .Avtobusni promet Celje ObvMČamo vse cenjene odjemalce vode in plina na območju celjske ob- čine, da velja nova tarifa za vodo in plin ter procent kanalske pristojbine od 1. 6. 1959. dalje. Nove cene so odo- brene z odlokom Občinskega ljudskega odbora, Celje z dne 12. 6. 1959. Za preprečitev oteškočenega inkasa prosimo, da upoštevate ta odlok ter dajete inkasantom tudi druge podatke, ki jih bodo potrebovali za odločitev pavšala ali cene vode po posameznih tarifah. Podpisano podjetje bo nato izdalo vsakemu odjemalcu pismeno zadolžitev o ceni porabljene vode, plina oziroma kanalski pristojbini. Plinarna-vodovod Celje Z A H V A L A \ sem. ki so mi ob mojem rojstnem dnevu — 60-letnici čestitali osebno ali pismeno, se tem potom prav iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam za sprejete čestitke, denarna in praktična darila, kakor tudi za vso pozornost, ki so jo izkazala društva in organizacije na pri- reditvi. Tako .sekretariatu Železarne Store, ZB Celje in Štore, sindikalni po- družnici .Store, Stanovanjski skupnosti ter vsem ostalim. Jaka Vodopivec SPREJMP]M mizarskega pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši. Gleščič Evgen, Skofja vas pri Celju. SPREJMEM mizarskega vajenca. Cepin Anton, Celje, Dobrava 8. UPRAVNI ODBOR KLAVNICE Rogaška Slatina razpisuje mesto finančnega knjigovodje. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilnikii. KOMERCIAHSTKA-korespondentka za domače jezike in nemščino, finančna knjigovodkinja ter verzirana v vseh ostalih pisarniških poslih želi 4-urno zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod šifro »September«. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za 4—5 ur v dopoldanskem času. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. LEPO SOBO brano in nagrado nudim upokojenki . za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu, ali j^prejmem :iamo- ^tojno gucipodinj.sko pomočnico. Srdič, Cefje, Dobrova 23. MLAD ZDRAVNIK išče opremljeno sobo 7.a b mesecev. Ponudbe na upravo lista pod šifro >TAKOJ<. DVA INTELIGENTA iščeta sobo š po- sebnim vhodom in souporabo kopal- nice. Ponudbe na upravo lista pod »Do 6000«. Z.\MENJAM dvostanovanjsko hišo v Sa- vinjski dolini za enostanovanjsko, lahko nedodelano. Doplačilo ugodno. Naslov v upravi lista. V nedeljo. 5. julija bo v Začretu pri Celju, prostovoljna prodaja stanovanj- ske hiše z zelenjadnim vrtom 700 m'. Prodaja se bo vršila pri stanovanski hiši v Začretu št. 20 z pričetkom ob 9. uri. Ogled hiše bo lahko od 3. v.sak dan od 15. ure dalje. Stanovanje je takoj vseljivo. Z A H V A L A Ob nenadomestljivi izgubi moje drage žene VIKI COKL se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala pa uslužbencem podjetja »Mesnine« Celje, nadalje pevcem iz Poljčan in vsem, ki so nas tolažili v teh žalostnih dneh. Žalujoči mož Rudi, hčerka Viki- c« in ostalo sorodstvo KINO UNION Od 3. do 6. Vil. »Pevec Tom StilU, angleški film Od 7. do 10. Vil. »Noč nad Parizom«, francoski film KINO METROPOL Od 2. do 4. VII. »Veliko stoletje«, jugoslovanski film Od 5. do 8. VII. »Komunist«, ruski film Od 9. do 13. VII. »Zvezda potuje na jug«, jugoslovansko-češki film LETNI KINO Od 3. do 6. VII. »Lov špijonov«, ame- riški film Od 7. do 9. VII. »Mož iz Colorada«. ameriiki barvni film TOČILNO MIZO in črpalko za pivo prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM visoko brejo kravo. Jerneje Franc, Grajska va-s, Gomilsko. HRASTOVO SPALNICO dobro ohra- njeno prodam. Vidic Franc, Celje, Medlog 5. POHIŠTVO (spalnico, jedilnico in ku- hinjo) — tudi, posamezno prodam. Ogled popoldne od 15.—16. ure v Celju, Jenkova ulica 20. KOŠNJO poceni prodam. Naslov v upravi lista. OBVEŠČAMO POSLOVNE ZVEZE IN KMETIJSKE ZADRUGE, DA ODKUPUJEMO PO DOLOČENIH CENAH VSE VRSTE ŽITARIC, IN TO: PŠENICA 36 din za kilogram RŽ 33 din za kilogram KORUZA 31 din za kilogram JEČMEN 31 din za kilogram OVES 31 din za kilogram GORNJE CENE SO MIŠLJENE ZA BLAGO PO KVALITETI JUS fco. ZADRUGA ALI NAKLADALNA ŽELEZN POSTAJA. Veležitar, Celje ZANIMIVOSTI Pračlovek v naših krajih Celjski Mestni muzej hrani v prvi razstavni dvorani pred- mete, ki jih je izdelala človeška roka pred približno 50.000 leti. To ao razni predmeti iz kosti in kamenja, ki so tedanjemu človeku služili za orožje in orodje. Ti predmeti so bili najdeni v Potočki zijalki pod Olševo, v Spehovki pri Velenju, v Mornovi zijalki pri Šoštanju in v Njivicah pri Radečah. Ti predmeti arheologu po- vedo veliko več. kot si zmore predstavljati povprečen obiskovalec. Razgibajmo malce svojo domišljijo in se preselimo za 50.000 let nazaj k človeku, ki je takrat naseljeval naše kraje. Človek, katerega predmete naj- demo v muzeju je dokaj mlajši od Neandertalca. Mlajši je tudi od Kra- pinskega človeka. Spada v obdobje aurignaciena (po jamskem najdbi- šču v Aurignacu v Franciji) v zad- nji izmed štirih ledenih dob. Kultura kamnite »industrije« je bila takrat na vrhuncu, pojavljajo pa se že prvi izdelki iz kosti, razne igle, šila in strelice. Takratni človek je bil popoln no- mad-Iovec. Naseljeval je področje vse od Južne Anglije do Južne Ru- sije. Selil se je iz kraja v kraj za divjadjo, ki je bila vir njegovega življenjskega obstanka. Prebival je v jamah kot takratni jamski med- ved, uporabljal je ogenj in živel v krdelih. Kakšen je bil? Od današnjega človeka se ni mnogo razlikoval. Bil je enake velikosti, enake rasti, le da je bil bolj poraščen. Vremenske raz- mere so bile za spoznanje hladnejše zato se je oblačil v topla krzna ubi- tih živali. Boj za obstanek je te pri- mitivne ljudi prisilil, da so se zdru- ževali v krdela, ker bi drugače ne bili kos divjim zverem, katere so lovili. Pri lovu so uporabljali kam- nite sekire, kopja in gorjače. Ubite živali so razkosali in odrli s kamni- timi sekirami, katere so znali tako dobro naostriti, da so se z njimi mogli tudi briti. Celjski muzej ima tudi neko po- sebnost — prototip sedanje šivanke. To je priostrena votla kost, v ka- tero je ta prednik krojačev mogel vdevati nit, ki je običajno bila tanko črevo. Take igle iz te dobe nima no- beden drug muzej. Znanstveniki to raso imenujejo Kromanjonci. Bili so že spretni iz- delovalci orožja in orodja. Izdelovali so svedra, ostre konice za strelice, nože, šila, sekire, kopja itd. Izdelo- vali so tudi posodo iz kamenja. Svoje mrtve so že pokopavali in so verjetno imeli razne obrede. Z njimi se začne razvijati umetnost. V za- četku so delali rezbarije v kamenju, pozneje so začeli slikati z rastlin- skimi barvami na stene votlin in končno so začeli izdelovati fudi skulpture. Najpogosteje so upodabljali žen- sko telo, ki je predstavljalo kult plodnosti. Kromanjonci so torej najstarejši prebivalci našega področja. Sicer to ni pribito, kajti bližina Krapine go- vori v prid še starejšim rasam. Toda med najdbišči, ki so doslej znana, ni nobenega, ki bi posegel v starej- šo dobo. In kako je s temi davnimi pred- niki? So ostali? Na to vprašanje je težko odgo- voriti. Znanstveniki predvidevajo, da je Kromanjonec predhodnik da- našnjih človeških ras v Aziji in Evropi. Ko stopite v prvo muzejsko dvorano, vas iz kota pozdravi grozljiva postava Neandertalca. Plastiko je izdelal akad. kipar Vojsk, stenske slikarije pa ponazorila akad. slikarka Darinka Lorenčakova, Sledov za Neandertalci v naših krajih sicer niso zasledili. Človek, ki je pred 50.000 leti živel po votlinah v naših krajih, je bil bolj podoben današnjemu človeku. Kratke in zanimive FRANCOZI RINEJO NAPREJ Posebna zanimivost te razstave je francoski paviljon. Francozi se hočejo tudi na tem področju vriniti med tri velike. Za reklamo imena njihovih novih letal zvenijo kot ime- na parfumov (Griffon, Mirage in podobno). VSEMIRSKO LETALO X-15 Privlačnost letošnje letalske raz- stave v Parizu je še ameriška med- planetarna ladja X-15. Razstavljeni model je v naravni velikosti in bolj podoben podmornici kot letalu. Iskren junak Včasih storimo odločno de- janje iz dolžnosti, včasih slu- čajno. včasih pa čisto nehote. Toda vselej radi pozabimo te okolnosti in si pustimo laskati — za junaštvo. Ladjo premetujejo valovi. Neka ženska je naslonjena na ograjo, kamor jo je prikovala morska bolezen. Nenadoma pa ladjo nagne močan val. osla- bela potnica izgubi ravnotežje in zdrkne naravnost čez ograjo v razpenjeno morje ... Trenutek za tem šine tik ob njej v valove človek. Zgrabi žensko in jo drži nad valovi tako dolgo, da so ju rešili z rešilnim čolnom. Zvečer je kapitan ladje pri- redil majhno svečanost v la- dijskem baru. Rešitelj, nič hu- dega sluteč, se je prikazal zadnji. — Rešitelj naj ima govor? — so vpili ljudje, že rahlo oka- jeni. Sedemdesetletni rešitelj pa je nerodno vstal in končal svojo govoranco s stavkom, s kate- rim jo je začel: — Rad bi vedel samo to, kdo me je sunil v vodo? Možak jih je imel sedemde- set. Saj ne bi vedel kaj početi s hvaležnostjo rešenega dekle- ta... Zvestoba do groba ali nezvesta LIZIKA Elizabeth Taylor, na kratko Liz, ali po naše Lizika, je zajadrala v četrti zakonski pristan. Prva dva je zapustila sama, tretjega pa ji je razdejala letalska nesreča, pri ka- teri je izgubil življenje njen tretji mož Mike Todd. Ta tretji zakon so v Ameriki obešali na velik zvon in trdili, da je zakon med Liz in Tod- dom najidealnejši med filmskimi zvezdniki. Enak vtis so odnesli tudi udeleženci s Toddovega pogreba, kjer se je Lizika topila v solzah in trdila, da na svetu ni moža, ki bi ji zamenjal umrlega. Lepa vdova je postala že simbol posmrtne zvesto- be, toda... Toda nenadoma, po nekaj škaa- dalčkih »prijateljskega« značaja, ]« Lizika- odločno prečrtala zgodbe idealni ljubezni do soproga iz trei- jega zakona. Svoje odnose do rado- darnega Todda, ki ji je kupoval avtomobile, ob vsakem ščipu (dvo- umno) nov diamant in celo letala, je prekrstila v občutke hčerke di očeta, sedanjega moža pa je pro- glasila za izpolnitev svojih sanj. Kaj naj rečemo o nezvestobi »naj- dražje« Lizike tega sveta? Lepa Lizika zna kljub četrtemu zakonu biti kar privlačno sramežljiva. Odložil je slušalko... Nemogoče! To ne more biti res! Vstal je, segel po klobuku, ga spet odložil in znova sedel. Nekdo ga hoče potegniti. Grdo šalo si hoče privoščiti v žnjim... Da bi ga žena va- i . rala? Saj sta vendar nepresta- no skupaj. Ves popoldan, vso noč. ob nedeljah, na izletih, v kinu, v gledališču, povsod. Vedno v dvoje. Kdaj bi ga to- rej varala? Neslana šala! Saj nima prilike. Ali pa jo ima? Nemirno je čečkal po papir- ju... Zjutraj gresta skupaj v službo. Ona dela skrajšani čas. Opoldan gre domov in kuha. Vsak dan kuha in ob dveh je kosilo na mizi. In kakšno ko- silo. V tem je nedosegljiva... A tisti? Kdaj bi hodil skru- ^ njevati čistost njegovega og- njišča? ~ Kdaj? Saj je ženi čas od- merjen kot vojaku v vojašnici? Od dvanajstih do dveh? Dve uri? V tem času ona kuha. Takih kosil druge ne pripravijo v dveh urah? Nemogoče! Neslana šala ... Ura je dve. Konec službe. Vzel si je klobuk in pomirjeno požvižgaval na poti domov. A doma? Pogrnjena miza, sveže rože v vazi, iz krožnikov se kadi od rahlih žličnikov na ju- hi... Ona cvetoča in razgretih lic. O. tepec, skoraj bi bih ver- jel! Zvečer po kinu sedi doma v naslanjaču. Vzame cigareto in jo hoče prižgati. Nima vžiga- lic. Ona se kopa v kopalnici. Rekla je. da je bil zanjo utrud- ljiv dan. Brska po predalih — vžigalic ni. Seže v žep ženi- nega predpasnika. Nič. Samo ključek. Saj res! Morda so vži- galice v zaklenjeni kuhinjski komodi? Ključek zaškrta. vrata se od- prejo ... Nič. Vžigalic ni. Pač pa se na polici sveti lonec »Econom*. Nikoli prej ga ni videl. Sploh ni vedel, da ga žena ima. Ko ji ga je hotel ku- piti. je dejala, da ga noče. V takem loncu je najtrša go- vedina kuhana v četrt ure ... Potem je morda le res? Jutri bo ob dvanajstih pogle- dal domov, je sklenil. Jure Krašovec krivde Cesta, lepa cesta... (Prvi zametki celjskega rekreacijskega področja) Začelo se je pred štirimi leti. Storski železarji so se takrat odlo- čili, da speljejo od železarne na Svetino boljšo, širšo cesto, takšno, da bodo po njej mogli voziti tudi avtomobili. Ustanovili so režijski odbor in mu postavili za predsed- nika inž. Lavriča. ^a vsem tem pa je stal direktor železarskega kolek- tiva Andrej Svetek. In še danes sta oba tovariša na čelu organizacijske- ga in idejnega vodstva pri tej grad- nji. Se danes, morda bolj kot kdaj- koli prej, živita s to cesto, sprem- ljata njeno gradnjo in komaj čaka- ta, da bo zgrajena vsaj do Svetine. Kolektiv štorske železarne zdaj ni eč osamljen pri tej gradnji. Spri- čo eksploatacije in nege gozdov, so svoj delež priložili tudi gozdarji. Drugi del sredstev pa je namenil občinski ljudski odbor v Celju. Tako se gradi okoli 6,6 km dolga gozdna in turistična cesta od Stor na Sve- tino, ki zaradi zavzetosti investitor- jev in izvajalcev spada med najce- nejša tovrstna dela. Doslej so zgradili že okoli 5,4 km ceste, od tega samo letos približno 1,2 km; prav toliko pa je še manjka do konca. Medtem, ko se bo en njen krak končal v sami vasi, bo drugi speljan pod počitniškim domom že- lezarne in od tod naprej... Da, na- prej do Celjske koče in se nazadnje spojil s cesto iz Celja na Celjsko kočo. Tako bomo dobili v nekaj le- tih krožno cesto, ki bo celjsko me- sto in železarske Store močno pri- bližala lepemu planinskemu zaledju. To bo gozdna in turistična cesta, zato tudi avtomobilska. Dela pri gradnji ceste uspešno in hitro napredujejo, zato se napoved tov. Svetka in Lavriča, da bo že okoli 15. septembra lahko pripeljal na Svetino prvi avtomobil, ni zdela pretirana ... Ko pa sem ju vprašal, kaj bodo delali za tem, sta odgovo- rila: »Ce bo šlo po sreči, bomo že letos začeli z gradnjo druge etape to je od Svetine na Celjsko kočo. Dela na tem odseku bodo sicer te- žavnejša, pa vendar se moramo za- vzeti, da bo krožna pot čim prej izročena namenu .. .< Z načrtom o gradnji krožne ceste Store-Svetina-Celjska koča-Celje pa se je porodila še zamisel o nastan- ku tako imenovanega celjskega re- kreacijskega zaledja. Razumljivo je namreč, da se bo z dograditvijo prve etape ceste, to je od Stor na Svetino močno povečal obisk v tem predelu našega zaledja. Počitniški dom že- lezarne bo postal pretesen. Treba je bilo misliti na nove kapacitete. Pa ne samo misliti — tu so načrti za manjši planinski dom, oziroma pla- ninski hotel, ki bo imel okoli 35 po- stelj. Zgrajen bo »Na ravnicah«, na zares ravni ploščadi sredi gorskega sveta, od koder je naravnost edin- stven pogled ne samo na Celje, tem- več prav tako na vso njegovo kotli- no. Kot vse kaže tudi začetek grad- nje tega objekta ni več daleč. Mi- mo tega nameravajo v bližini nove- ga doma postaviti še nekaj ličnih weekend hišic. Tako bo ta svet dobil novo podobo, lepo in privlačno, ki bo še bolj poudarila naravne lepote planinskega sveta. Pa ne samo to; pod sedanjim po- čitniškim domom železarne na Sve- tini bodo zgradili manjši plavalni bazen. S tem bo priljubljena posto- janka še bolj pridobila na ugledu. Uresničitev te zamisli je zelo, zelo blizu. Ni naključje, da se zadnji čas če- dalje bolj pogosto slišijo glasovi o ureditvi umetnega jezera za Grma- do. Tudi ta načrt ni utopija, saj pravijo, da bi zanj morali posta- viti le pregrado in za njo bi nastalo jezero z okoli 6.000 kvadratnimi metri površine. Z uresničitvijo vsega tega idej- nega programa bi dobili zaledje, ki bi ga po vsej pravici lahko imeno- vali celjsko Pohorje. Dobili bi moč- no turistično in rekreakcijsko za- ledje, ki bi navzlic bližini mesta in industrijskega središča še vedno obdržalo svoje srednjegorske poseb- nosti in mikavnosti- M. B. »Na ravnicah« — lep pogled na Celje- Na cesti od Stor na Svetin«