tožilstvi, uublja m Ik&nina jolačpna vcfoU'^'" Cena 1 Din )tov1ni Leto IV. Ljubljana, £8* julija 1930 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St 3122, ai23. 3124. 3125 in 3126. OPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon št. 2492. štev. 30 Druga Izdaja Nad 3000 človeških žrtev Novi potresni sunki v Italiji Zopet človeške žrtve — Hiše se rušijo — Kralj med ponesrečen«! — Prehrana prebivalstva — Odvažanje ranjencev — Živi ljudje pod razvalinami — Pokopavanje mrličev Napoli, 27. julija. V minuli noči je razsajal v potresnem ozemlju nov potres, ki pa je bil k sreči mnogo lažji, kakor prvi. Kljub temu je povzročil tudi ta potres obilno materialno škodo, ker se je porušilo mnogo hiš, poškodovanih že pri prvem potresu. Posebno hudo je prizadeta provinca Lacedonia. kjer je bil potres najmočnejši. Po mnenju strokovnjakov se bodo potresni sunki še dalj časa nadaljevali. V Aren-zi se je porušila znamenita cerkev iz 13. stoletja, ki so jo prištevali med najlepše zgradbe srednjega veka. V Melfi-ju, ki je že od prej v razvalinah, se je porušilo še nadaljnih 15 hiš, pri čemer je bilo ubitih pet ljudi.. Težje ranjenih je bilo 18 vojakov, pripadajočih reševalnim oddelkom. Kralj, ki se mudi v potresnem ozemlju, je danes ponovno posetil Melfi. Ob njegovem prihodu so se odigrali pretresljivi prizori. Obupane matere so z otroci v naročju poklekale pred kralja in ga prosile pomoči. Četudi je policija ljudi razganjala, je množica vedno bolj naraščala. Kmalu se je zbralo okrog 2000 ljudi. Kralj jih je tolažil m obljubil, da bo vlada storial vse, da olajša njihovo trpljenje in jim pomaga pri ustanovitvi novih domačij. Prebivalstvo, ki se je po prvi katastrofi razbežalo na vse strani, se polagoma zbira okrog svojih porušenih domov. Največje preglavice povzroča prehrana. V bližini Beneventa grade velike barake, v katerih bo prostora za približno 2000 rodbin. Tudi v drugih večjih krajih skušajo na ta način rešiti stanovanjsko vprašanje. Šotorna taborišča zavzemajo ogromne komplekse, vendar pa ljudje stalno ne morejo ostati v šotorih. V merodajnih krogih proučujejo sedaj predvsem problem obnove porušenih krajev. Po mnenju geologov nikakor ne kaže obnavljati naselbin tam, kjer je izrazito potresno ozemlje in kjer je pričakovati. da bodo sledile še nadaljne katastrofe. Vsi oni kraji, ki so bili zgrajeni na razvalinah potresnega razdejanja iz leta 1851, ne bodo več obnovljeni, marveč se bo moralo prebivalstvo izseliti v druge pokrajine. Predvsem bodo opuščena mesta Melfi, Vilanuova, in Benevento, ki so na notorično potresnem ozemlju. Ker je preskrba ranjencev v potresnem ozemlju samem nemogoča, so začeli odvažati ranjence v notranjost države. Danes je odšel poseben vlak iz Melfija, ki je odpremil nad 1000 ranjencev v Napoli, od tam pa jih bodo raiz- mestili v razna večja mesta, kjer so na razpolago bolnice. Pokop mrtvecev se nadaljuje z vso naglico, da bi se na ta način preprečilo širjenje epidemičndh bolezni. Vodovodi, ki so bili ob potresu porušeni, so deloma že popravljeni, vendar pa vlada v večjem delu potresnega ozemlja še vedno občutno pomanjkanje vode. Razkopavanje razvalin razkriva vedno nove grozote. V nekaterih hišah so našli smrt vsi prebivalci, v treh manjših naselbinah na pobočju vulkana Volt-ura ni ostal nihče živ. Za pravi čudež pa smatra prebivalstvo, da kljub temu groznemu razdejanju še venda, le tu pa tam najdejo pod razvalinami žive in nepoškodovane ljudi. Tako so danes izkopali izpod razvalin v vasi Atella neko žensko in dva otroka, ki niso bili niti najmanj poškodovani. Ob prvih potresnih sunkih so se zatekli v klet, od koder pa se pozneje niso mogli več rešiti, ker jih je zasulo zidovje. Število smrtnih žrtev je tekom današnjega dne poskočilo po uradnih ugotovitvah na 3115, nevštevši one, ki so podlegli poškodbam v bolnicah in laza-retih. Žrtve ciklona v severni Italiji Milan, 21. julija. Glasom uradne ugotovitve je ciklon v provinci Treviso porušil do tal 300 hiš. Nad 1000 hiš je tako poškodovanih, da je nadaljno prebivanje v njih življensko nevarno, zaradi česar so jih morali na odredbo oblasti izprazniti. število smrtnih žrtev še ni točno ugotovljeno, vendar pa se v službenih krogih ceni nad 50. Polja in vinogradi so popolnoma uničeni in je malo verjetno, da bi jih bilo mogoče prihodnje leto obdelati. Prva slika potresne katastrofe v Italiji I Ju- foslovenaki obrtnike, ki je takoj prejel od bornice za TOI 66.000 Din subvencije. Zanimivo pa je razmerje v naročnikih: dočim ima »Obrtni Vestnikc 3000 naročnikov, je dosegel novi list komaj 240 naročnikov (koliko je plačujočib?). Vsak komentar je nepotreben. Govornik se je naposled toplo zavzel tudi za železniško zvezo Slovenije z morjem. Vse iznešene obrtniške zadeve so obsežene v 3 pozneje sprejetih resolucijah. Naslednji govornik je bil g. Franc Iglič iz Ljubljane. Bavil se je obširno z vsemi obrtniškimi življensko važnimi vprašanju Naglasil je nujno potrebo včlanjenia slehernega obrtnika v obrtnih društvih. Naš obrtnik se vse preveč podcenjuje. Nujno potrebno je, da pokaže, kaj pomeni v državnem ustroju. Naloga obrtniških društev in organizacij pa je, da mu vzbudijo in krepijo to zavest. Posebno je govornik še povdaril važnost stanovskega glasila »Obrtni Vestnikc, ki ga mora imeti vsaka naša obrtniška hiša. Ce njegovo propagiranje vsedržav-ne jugoslovenske misli in strogo nacijonal-ne politike komurkoli ni všeč, ne sme nikogar odvračati od naročbe. Veliko zanimanje je vzbudilo poročilo generalnega ravnatelja Zanatske (obrtne) banke v Beogradu, g. Milana Dragica, ki je podal podrobno poročilo o obrtniških kreditih in o delovanju Zanatske banke. V beograjski bančni centrali se baje že intenzivno dela na osnovanju podružnice Obrtne banke tudi v Ljubljani, kar je pač ena izmed glavnih zahtev slovenskega obrtništva. Priporočal Je osnovanje obrtnih kreditnih zadrug v vseh naših večjih obrtniških središčih, ki bi jim Zanatska banka po svoji ljubljanski podružnici nudila primerne subvencije. Vse obstoječe obrtniške kreditne zadruge naj dobe nova enotna pravila, po katerih naj se ustanavljajo tudi nove zadruge v vseh večjih obrtniških središčih. Posojila naj dobivajo izključno le obrtniki. Sklenjeno je tudi bilo, da Zveza redigira enotna pravila za vsa novo ustanavljajoča se obrtna društva v dravski banovini. Rešenih je biio še več važnih vprašanj, ki tangi raio obrtniški živelj. Slednjič so bile sprejete tri daljše resolucije, katerih bistvo vsebuje gornje poročilo. 2e uvodoma je bila z navdušenjem sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel kralju. Zborovanju je prisostvovalo 31 delegatov iz 15 včlanjenih obrtniških društev. Ves zbor je nudil jasno sliko intenzivnega naraščanja obrtniške stanovske zavednosti. Praznik ameriških rojakov v domovini Včeraj so se v Ljubljani sestali vsi ameriški izletniki — Družabni sestanek in banket v hotelu Tivoli — Danes odpotujejo na Jadran Ljubljana, 27. julija. Prijeten in lep dan so danes v Ljubljani preživeli ameriški rojaki, ki bivajo zadnje tedne na obisku v domovini. Prihajali so v belo slovensko prestolico iz najrazličnejših krajev, deloma z avtobusl: večji del pa z vlaki. Na kolodvoru jih je od ranega jutra do 15. sprejemal neutrudni vodja ekskurzije g. John O lip z ostalimi člani permanentnega izletniškega odbora Slovenske narodne podporne jednots in z nekaterimi ljubljanskimi predstavniki, delavskih organizacij. Ameriški rojaki, ki so prišli večinoma v spremstvu ožjih sorodnikov, so porabili nekaj ur za ogled Ljubljane, po kosilu pa so se od 14. dalie začeli shajati na prostrani senčni terasi hotela Tivoli. Vreme je bilo zelo ugodno. Bilo ie kaj zanimivo opazovati pestre druščine naših Američanov. Možje, večji del gladko obriti, čisto ameriško ravnodušni, med njimi pa tudi nekaj pristnih, še čisto domačih korenin in oglatih očan-cev, ki si ne dajo v domovini štediti belega Ijutomerčana ali dolenjskga cvička, dočim je mladež že močno »prohibicijonistična« in jedva še dovzetna za hladno pivo, najbolj pa navezana na malinovec, šabeso in tako... Med ženskim svetom se sila oči-tujeio vplivi ameriške mode z neizbežnimi velikimi očali. Kramljajo med seboj deloma slovenski, deloma angleški, vsekakor pa mladina, ki je vzrastla v Ameriki, v celoti tako dobro obvlada materinščino, da je nihče ne more prodati. Neutrudno je vse popoldne svirala godba »Zarje«. Preko Tivolija vse do mesta so odmevali močni akordi izbranih koncertnih komadov in seveda tudi poskočnih »šlagerjev«, da se je mladina na prostranem plesišču lahko zavrtela, iz parka in mesta pa so zvoki ubrane glasbe privabili razne nedeljske goste. Precej jih je pri-šio, a lahko bi jih bilo še več. Res je vsak ameriški izletnik imel svojo ožjo družbo in se očitno nihče ni dolgočasil, toda po našem mnenju zaslužijo naši izseljeni rojaki, naj pridejo odkoderkoli iz tujine v domovino, čim več pozornosti, prijetnih stikov z domačimi predstavniki in z domačo družbo. Ne samo lepota starodo-movinskih krajev in pomenek z najožjimi sorodniki in znanci, temveč splošna prijaznost, ustvarjanje najprijetnejšega razpoloženja, zanimanje za življenje naših rojakov v tujini — to ustvarja v izletnikih iz daljnje tujine zavest bratstva. Bilo je presrčno videti, kako domača je med ameriškimi rojaki gospa Pavla Lov-šetova in kako se posebno ljubljanski Belokrajinci in Štajerci znajo v kramljanju "uživeti v razpoloženje svojih ožjih izseljenih rojakov, ki tvorijo večino. Prišli pa so tudi nekateri Primorci in Korošci, ki so zadnje tedne prebili na svojih domačijah v zasedenih krajih. Pa kakor so ameriški rojaki, ki imajo svoj rod znotraj meja Jugoslavije, polni hvale o bivanju v domovini, tako se oni iz zasedenih krajev nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se je tako zgodilo po vojni... Toda — danes je bil njihov dan! Zadovoljno so ga vsi preživeli in pridno je tajnik izletniškega odbora, mister Jakob Zupančič iz Čikage, vrtel svoj veliki filmski aparat da posname posamezna omizja in celoto. Dragoeni aparat je stavila na razpolago Cunard - Line in bo s celotnega izleta posnetih kakih 2000 metrov filma, ki bo nato s projekcijskim aparatom stavljen na razpolago vsem organizacijam SNPJ sirom Severne Amerike, lahko pa izvrstno kopijo brezplačno dobavi tudi kak ljubljanski kino. Medtem, ko se je na tivolskem vrtu neomejeno razvijala prosta zabava, pa sta v hotelski pisarni vodji ekskurzije John Olip in Frank Aleš neutrudno sprejemala prijave za večerni banket in za izlet po Jugoslaviji. Za banket, ki se je pričel v prostrani dvorani točno ob 20., je domala zmanjkalo prostora. Potekel ie v najprijet-nejšem razpoloženju, ob številnem nazdravljanju in veselih zvokih godbe. Jutri ob 7.27 pa se ameriški rojaki odpravijo na izlet na Jadran, nato iz Dubrovnika v Sarajevo in preko Beograda v Zagreb, kjer bo 4. avgusta razhod. Stroški za posameznika znašajo 560 Din (polovična vožnja) in se je seveda večina poslužila te lepe ugodnosti. Kmalu bo sledil povratek v Ameriko. Zdravi, bratje in sestre: srečno pot! Smrtna nesreča pri kopanju Sevnica, 27. julija. Po Savi iščejo že tretji dan truplo čevljarskega pomočnika Franca Budne, ki je utonil pri kopanju. Mladenič, star komaj 22 let, se je proti večeru kopal v družbi svojib bratov Jožefa in Antona. Nenadoma je zašel nesrečnež v močne valove ter se začel potapljati. Brata sta čula njegov krik »Jezus, Marija!« — potem pa so ga zagrnili valovi in se ni več pokazal. Vsi reševalni poskusi so bili zaman. Deroča reka je gotovo daleč odnesla truplo. France Budna je bil dober in marljiv mladenič. Smrtna kosa Po daljšem težkem bolehanju je v visoki starosti umrla ugledna gospa Juli-jana Vr h o v č e v a. Pogreb blagopokojne, ki je bil napovedan za nedeljo v Kamniku, se bo vršil danes popoldne ob pol 17. od doma žalosti v Ljubljani, Poljanska cesta št 58, v Štepanjo vas. — V Mariboru je umrla gospa Karla Pipa, soproga višjega carinskega kontrolorja. Pogreb blage po-kojnice, ki jo je smrt rešila dolgotrajnega trpljenja, bo danes ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. — Na pokopališču pri Dev. Mar. v Polju pa so včeraj popoldne položili v grob gospo Jo-sipino Kraljevo, soprogo vpokojenega železničarja v Zalogu. Bodi dobrim ženam in materam ohranjen najlepši spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Slavnostna otvoritev galerij kraljeviča Andreja Bled, 27. julija. veliko prizadevanje mlade podružni-nice SPD v Gorjah pri Bledu, ki se trudi, da tudi turističnemu svetu razkrije lepote blejske okolice in posebno romantične Pokljuške luknje, je bilo kronano z visoko naklonjenostjo Nj. Vel. kralja, ki je dovolil, da se nove galerije imenujejo po Nj. Vis. kraljeviču Andreju. 2e snoči so kresovi v gorjanski okolici napovedovali slovesni dan otvoritve te planinske znamenitosti. Današnji praznik pa je za ves okraj potekel izredno svečano in dostojanstveno. Domačinom so se pridružili mnogi plani-narji in čestilci prirodnih lepot iz Ljubljane in gorenjskih krajev. Vreme je bilo krasno. Ob 8.45 je številno zbrana družba sprejela kraljevega zastopnika majorja Kilerja, ob 9. se je nato vršila slovesna služba božja v farni cekvi, nakar je v impozantnem sprevodu sledil skupni odhod k galerijam. Po zložni poti v senci se je pomikal sprevod in vsakogar je z največjim zadovoljstvom prevzemal prekrasni razgled posebno s Pokljuške planote. Nekaj po pol 11. uri je sprevod prispel k novo zgrajenim galerijam, kjer je bila izvršena blagoslovitev. Sledili so pozdravni nagovori domačih in drugih predstavnikov. Po ogledu galerij, ki so očarale vse prisotne, se je družba vrnila v Gorje, kjer se je popoldne pri Kaconu razvilo ob sodelovanju gorjanskih pevcev in godbenikov prijetno planinsko rajanje. Dvoru, ministrskemu predsedniku in ministru dr. Shveglu so bili poslani brzojav. pozdravi. V celoti je današnja slavnost uspela nad vse pričakovanje. Velik napredek v našem prometu »Jugoslo venski Lloyd« je kupil od ene največjih angleških parobrodnih družb »Royal Mail Steam Company« veliki prekooceanski luksuzni potniški parnik »Araguay« za vzdrževanje stalne potniške proge Sušak - Dubrovnik -Jonski otoki - Egipt. Parnik ima 17.500 ton prostora (»Karadjordje« na pr. le 1204 tone). Dolg je 160 m, širok 18 in je torej več kot dvakrat tako dolg in širok kakor naši dosedanji največji to-torni parniki. Stroji novega parnika morejo razviti brzino 17^ milj na uro. Parnik more sprejeti v kabine I. razreda, razmeščene v pet nastropij, 400 potnikov. Na parniku so luksuzni prostori za obednice, salone, igralnice, bare, nadalje ima odprto kopališče, krove za sprehode itd. V obednici je prostora za 200 oseb naenkrat. Parnik je vršil doslej potniški promet med New Yorkom in Bermudskimi otoki, letoviščem ameriških bogatašev. Kakšno ime bo dobil novi parnik v iugoslovenski lasti, še ni «mano. Proslava zlatomašniškega jubileja vladike dr. Andreja Karlina Maribor, 27. julija. Sinoči na predvečer zlatomašniškega jubileja škofa dr. Andreja Karlina je bil prostrani Slomškov trg odet v slavnostno obleko. Malone z vsake hiše so plapolale zastave, okna so bila okraše- Jubilant dr. Andrej Karlin na z zelenjem in cvetjem, od mraka dalje pa je bilo vse čarobno iluminirano, zlasti škofijski dvorec, kapitelj, poštna palača s sosednjimi objekti, mestna hranilnica, Kazina, policijsko poslopje in tudi ostale hiše. Na hodniku vrh stolpa stolnice so namestili iz električnih žarnic sestavljen daleč naokrog viden transporent s številko 50. Pred škofijskim dvorcem se je zbralo 80 pevcev združenih moških pevskih zborov Glasbene Matice. Drave, Jadrana in Mari-bo, ki so pod veščo taktirko pevovodie Gašpariča zapeli »Gorska pot«, »Čol-ničku« in »Jadransko morje«. Jubilant je v spremstvu pomožnega škofa dr. Tomažiča, krškega škofa dr. Srebrni-ča. ljubljanskega škofa dr. Jegliča in ljubljanskega pomožnega škofa dr. Rožmana ter zagrebškega nadškofa dr. Bauerja prišel med tisočglavo mnOžico. Na okoliških gričkih so med tem zaža-reli kresovi, dočim je godba Omladine pridno svirala. Na pozdrav iz vrst pevcev je škof dr. Karlin vidno ginjen izrekel zahvalo za izkazano mu čast. Šele čez dobro uro so se množice razšle. Danes ob 10. se je vršil škofov slovesni dohod v stolnico skozi slavolok pri glavnih vratih. Z jubilantom so šli poleg že omenjenih cerkvenih dostojanstvenikov ban inž. Sernec, okrožni inšpektor dr. Schaubach, mariborski župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, policijski nadsvetnik Keršovan ter zastopniki drugih civilnih in vojaških oblasti. Slavnostno pridigo je imel kanonik dr. Vraber, ki je opisal pomen dneva, nakar je jubilant celebriral svojo zlato mašo, med katero se je pela s spremstvom orkestra znana Schubertova maša v G-duru. Domači solisti, gdč. Clari-ci in gg. Neralič in Zitko so pokazali, da so na višini. Šele ob pol 13. se je končala cerkvena slovesnost, nakar so se podali povabljeni gostje k slavnostnemu banketu v škofijski dvorec. Pozdravni večer svetovnemu prvaku Ves nacionalni Maribor slavi sokolskega zmagovalca v Luksembourgu Maribor, 27. julija. Snoči kmalu po 20. se je velika dvorana Narodnega doma začela polniti in je bila ob 21. tako zasedena, da bi težko našel še kak prostor. Poleg oficiel-nih osebnosti sokolske župe ter obeh sokolskih društev so se udeležili večera tudi zastopniki državne uprave, mestne občine ter raznih kulturnih in drugih korporacij in narodnih organizacij. Narodni dom, ta stara matica slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, je zopet enkrat odmevala v prisrčnih in skoraj bi rekli neprekinjenih ovacijah občinstva luxembourškemu zmagovalcu Primožiču, ki je ponos Jugoslavije, Slovencev, zlasti pa Maribora. Maribor je zopet enkrat pokazal, kakor že zadnjič pri sprejemu na kolodvoru, kako zna ceniti ljudi, ki so se na mednarodnem forumu borili za zmago in čast svoje domovine. Prvi pozdrav je izrekel prvaku starosta Sokola Maribor-matica, dr. Boštjan-čič, povdarjajoč, kakšno zahvalo smo dolžni br. Primožiču. V znak hvaležnosti mu je izročil skromno darilo, katero so spontano zložili razni rodoljubi celo v dolarjih iz Amerike. V imenu sokolske župe je spregovoril br. Dojčinovič, v imenu Sokola I. br. Kenda, v imenu upravne oblasti vladni svetnik dr. Ipa-vic, v imenu mestne občine podžupan I T0Š0 Primožič dT. Lipold, v imenu jugoslovenskih akademikov g. Brečko, v imenu vojske polkovnik Putnakovič in v imenu pevcev g. Arnuš. Sledile so po vrsti pesmi pevskih zborov Glasbene Matice in Jadrana, nakar se je razvila prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč v najlepšem bratskem razpoloženju. Pri večeru je sodelovala godba »Drave«, ki je s svojim umetniškim izvajanjem močno dvignila slovesno razpoloženje. Solidnost Male antante Praga, 27. julija. »Lidove Novyny« poudarjajo, da je kongres v Bukureštu pokazal, kako je Mala antanta solidna formacija. Vse nade nekih madžarskih krogov, da se bodo v Bukureštu pokazale razpoke v strukturi Male antante, so se izjalovile. Ker se pripravlja nova konferenca jeseni, se bo morala Češkoslovaška pripraviti, da bo tam aktivno sodelovala, ker bo tako pomagala pri izgradnji nove grupacije na agrarnem polju, ki je brez dvoma potrebna. (AA.) Napetost med Grčijo in Bolgarijo Beograd, 27. julija. M. Grški listi ob-javltaio vesti, ki govore o čimdalie^tezjih odnošaiih med Bolgarijo in Grčijo .e vt-sti zlasti poudarjajo, da je nastala napetost predvsem v gospodarskih odnos.ij.h in da tu ni moglo doslej pomagati ničesar, niti poset bolgarskega ministra za kmetijstvo Vasiljeva v Grčiji. Ta napetost je samo posledica bolgarskega stališča glede na izvozno vprašanje. Uspeh ČSR na poznanjski konferenci Praga, 27. julija. »Narodni Listy« pišejo > poznanjski železniški konferenci, ki so se je udeležile Poljska. Jugoslavija, Ko> munija, Bolgarija in Češkoslovaška m na kateri so bili soglasno sprejet, vsi češkoslovaški predlogi. Iz tega. veli list, se vid,, da je Češkoslovaška poklicana po svojem položaju, da igra ono vlogo, ki jo je pred vojno igrala v železniškem vprašanju v Evropi Švica, v Srednji Evropi pa Neme,, ja AA) Balkanska konferenca v Atenah Atene, 27. julija. Predsednik občine ie povabil predsednike občin vseh balkanskih prestolic, naj pošljejo svoje delegate na balkansko konferenco v Atene. (AA.) Poljska predavanja o Jugoslaviji Varšava, 27. julija. Znani poljski geograf Jirchv Langman, ki se je udeležil kongresa geografov v Jugoslaviji, je začel v katoviški radio postaji vrsto predavanj o Jugoslaviji. Do zdaj je najavljenih pet točk: 1. V srce Jugoslavije. 2. Skozi Železna vrata. 3. Prisrčni sprejem v Zaje-čarju. 4, Potovanje po Jugoslaviji. 5. Skozi Skoplje. (AA.) Poostren položaj v Egiptu Kairo, 27. julija. Zaradi sklepa stranke Wafd, da bo vprizorila proti vladi davčno stavko, se je politični položaj znova bistveno poslabšal, tako da je pričakovati že v prihodnjih dneh uso-depolnih dogodkov. Ceste v Kairu so zasedli močni oddelki policije in vojaštva. Vladni del mesta sliči velikemu taboru vojaštva. Začasna vlada nekakšno premirje, v katerem se pristaši stranke Wafd pripravljajo za pasiven odpor. ____ Evropski krožni polet Berlin, 27. julija. Na evropskem krožs nem poletu je danes prvi prispel ob do» ločenem času na berlinsko letališče v Tern» pelhofu angleški letalec Broad. Takoj za njim ie sledil Nemec Butler, nato Thorn, v kratkih presledkih pa Coast in Kro» deng. Priprave za nov prekooceanski polet London, 27. julija. Angleški zrakoplov »R 100« je odplul iz Cardingtona snoči ob 20. uri ter preplul morje med Irsko, otok Wight in se zdai vrača v Cardigton. Nad Londonom je plul ob 17.50. Ta polet ie bil poizkus za prekooceanski po^ ~ Kanado, ki bo drugi teden. (AA) >P0Q8dti]dK St. 30 i r Ponedeljek 28. VEL 1490. Plavalno prvenstvo dravske banovine Ilirija prvak v juniorskem plavanju, v juniorskih in seniorskih skokih ter v juniorskem waterpolu, Primorje pa v seniorskem plavanju in v seniorskem waterpohi. — Zopet nekaj rekordov izboljšanih. — Katastrofalen poraz Primorja v Mariboru. — Juniorske tekme za pokal Ilirije. te-. Ljubljana, 27. julija. Danes se je nadaljevalo plavalno prvenstvo, prvenstvo v vaterpolu in v skokih za prvenstvo dravske banovine. Zanimanje za ta tekmovanja je bilo zelo veliko in je bilo seveda tudi »drukanja« v precejšnji meri. Tekmovalo se je za šest prvenstev, od katerih si je Ilirija priborila 4, in sicer v juniorskem plavanju, v seniorskih skokih in v juniorskem waterpolu, Primorje pa dva, in sicer v seniorskem plavanju in v seniorskem waterpolu. Nedeljski rezultati so bili naslednji: V nedeljo dopoldne Juniorji, štafeta 4 x 50 m prosto, finale: 1. Primorje I (Tuma, Jandl, Maier, Wilfan) 2:11.8, 2. Ilirija I (Kodre, Fritsch, žirov-nik, Lavr-nčič) 2:13.3, 3. Ilirija II 2:29.8. Ostra bo 'ja Turna (P) je na prvi progi prišel na predajo 3 m pred Hirijanom, srednja dva ilirijanska plavača sta ta minus nadoknadila in je Lavrenčič startal približno 5 m pred Wilfanom. Zmago Primorja je odločil finalist Wilfan. čas prve štafete predstavlja nov podsavezni rekord. Točke: Primorje 34, Ilirija 30; skupaj 107:85 za Ilirijo. Juniorke, štafeta 3 x 50 m mešano, finale: 1. Ilirija II (Sever, Dolenc, Jenko) 2:13.7, 2. Ilirija I 2:14.8, 3. Ilirija III. 2:19.6. Zadnja tri mesta so zasedle štafete Primorja. Ilirija je pri tej točki naravnost pregazila svojega nasprotnika. Točke: Ilirija 52, Primorje 12; skupaj 159:97 za Ilirijo. Seniorke, štafeta 3 X 100 m mešano, finale: 1. Primorje I (Prekuh, Jenko, Medved) 5:46.4, 2. Primorje II (Klier, Ogrin, Dovgan 6:06.1, 3. Ilirija I (Pajnič, Paum-garten, Zupančič) 5:46. 4. — Lahka zmaga Primorja. Točke: Primorje 42, Ilirija 10; skupaj 169:94 za Primorje. Seniorji 400 m prosto, finale: 1. Turnšek Cl) 6:40.2, 2. Otruba (I) 6:47.9, 3. Tuma O. (P) 6:51.6, 4. Gaberšek (P), 5. Jesih (I), 6. Jenko (I). Točke: Ilirija 24, Primorje 8; skupaj 177 : 118 za Primorje. Seniorji, 200 m prsno, finale: 1. Grilc (I) 3:27, 2. Bradač (I) 3:34.8, 3. Kolar (P) 3:36, 4. Liška (I), 5. Volkar (I), 6. Ogrin (P.). — Po uspehih se vidi, da v tej disciplini prevladuje Ilirija. Točke: Ilirija 26, Primorje 6; skupaj 183:144 za Primorje. Juniorji, 100 m prosto, finale: 1. Wilfan (P) 1:07.1, 2. Lavrenčič (I) 1:17.6, 3. Ži-rovnik (I) 1:17.8, 4.. Tuma (P), 5. Fritsch (I), 6. Kodre (I). Wilfan je plaval v sicer še vedno sijajnem Času, toda nekoliko slabše kot v predtekmovanju. Točke: Ilirija 16, Primorje 16; skupaj 175:113 za Ilirijo. Juniorke, 100 m hrbtno, finale: Dve tekmovalki, ena Ilirijanka in ena Primorka, nista startali. 1. Prekuh (P) 1:41.8, 2. Lam-pret (I) 1:41.9, 3. Wohlfart (I) 1:44.5, 4. Dolenec (I), 5. Kušej (I), 6. Otruba (P). Prve tri tekmovalke so plavale bolje od državnega rekorda 1:44.8, ki ga je do sedaj držala Primorjanka Majda Treova. Točke: Ilirija 18, Primorje 14; skupaj 193:127 za Ilirijo. Seniorji, skoki s stolpa: 1. Kordelič 90.40. 2. Strnad 87.02, 3. čerček 74.06, 4. Trost 69.62, 5. Otruba 57.62, 6. Srebrnič 41.34 (vsi Ilirija). Točke: Ilirija 32. Glede skokov treba omeniti, da naši ska-kači kvalitativno niso napredovali; 'vidi se skoraj od lani nazadovanje. Seniorke, skoki s stolpa so odpadli, ker tekmovalki Pretnar (II) in Dovgan (P) nista nastopili. Waterpolo: Primorje I. : Ilirija 13:2 (1 : 0). Scortali so za Primorje Kolar 2, Gaberšek 1, za Ilirijo Otruba 2, med njima enega iž 4 metrovke. Sodil je slabo gosp. Esapovič. Postavi moštev sta bili: Primorje: Stolfa, Erbežnik, Sketelj, Tuma 0., SrameL, Kolar, Gaberšek H. Ilirija: Ilovar, Grilc, Jamnik, Turnšek, Payer, Otruha, Jesih. Ilirija je proti waterpolo tekmi vložila protest zaradi nepravilnega sojenja g. Esa-poviča. Žirija se je za rešitev tega protesta smatrala za nekompetentno ter obvestila SK Ilirijo, naj vloži svoj protest pri LPP. V nedeljo popoldne. Juniorska štafeta 4x50 m prosto, finale: 1. Ilirija I (Zalokar, Demšar, Bradač, Lam- Sret) 2:51.2, 2. Ilirija II (Sever H-, Rojtna, avnihar, Dolenec) 2:52, 3. Primorje 1 (Prekuh, Otruba, Dovgan, Hock) 3:01.4, Primorje II, 5. Primorje III, 6. Ilirija III. — Lepa neoporečna zmaga Ilirije. Točke: Ilirija 44, Primorje 20, skupaj 237 proti 147 za Ilirijo. Juniorji štafeta 3x100 m mešano, finale: 1. Primorje I (Kukovec, Wilfan, Tuma) 4:16.7, 2. Ilirija I (Stegnar, Žirovnik, Lavrenčič) 4:19, 3. Ilirija II 4:34.7, 4. Primorje II 4:39.1, 5. Ilirija III, 6. Primorje III. — Zelo ostra borba med vsemi štafetami, zlasti med prvima dvema. Točke: Primorje 34, lirija 30, skupaj 267 proti 181 za Ilirijo. Seniorke 100 m prosto, finale: Nastopile same Primorke. Priglašena Ilirijanska Paj-ničeva ni nastopila. 1. Prekuh 1:50.7, 2. Ogrin 1:52.5. 3. Medved 2:08.3, 4. SpinčiC 5. Jenko, 6. Nowy. Plavalo se je precej ležerno, ker ni bilo konkurence. Točke: Primorje 32, Ilirija 0, skupaj 215 proti 144 za Ilirijo. Seniorji 100 m prosto, finale: 1. Jenko (I) 1:12.7, 2. Tuma (P) 1:16.4, 3. Otruba (I) 1:2L5, 4. Gaberšek (P), 5. inž. Medved (P), 6. Erbežnik (P). Ostra borba med Jenkom in Tumo, vendar sigurno zmaga Jenko. Točke: Ilirija 18, Primorje 14, skupaj 229:161 za Ilirijo. Juniorske 100 m prosto, finale: 1. Lam-pret (I) 1:27.7, 2. Bradač (I) 1:32.2, 3. Fet-tich (I), 4. Wohlfart (I), 5. Hock (P), 5. Prekuh (P). Aplenc (P) je med tekmovanjem odstopila. Sigurne zmage Ilirijank. Točke: Ilirija 29, Primorje 3, skupaj 297 proti 184 za Ilirijo. Juniorji 100 m prsno, finale: 1. Šturm (P) 1:84.5, 2. Stegnar (I) 1:36.3, 3. Jamnik (I), 4. Kukovec (P), 5. Skrbinšek (I), 6. Kurbas (f). Primor.iaš Dolenec ni nastopil. Sigurna zmaga Šturma, ki sta ga Stegnar in Jamnik brezuspešno lovila. Točke: Primorje 17, Ilirija 15, skupaj 311:201 za Ilirijo. Sto točko se je končalo juniorsko plaval no tekmovanje in si je Ilirija s 311:201 točki priborila plavalno prvenstvo dravske banovine. Seniorke 100 m hrbtno, finale: Od 7 pri* iavljenih so plavale samo tri Primorjašice. 1. Jenko (P) 1:53.6, 2. Grabrijan (P) 2:02.5, 3. Ogrin (P). Točke: Primorje 26, Ilirija 0, skupaj 255:162 za Primorje. Seniorji 3X.lOO m mešano, finale: 1. Ili* rija I (Grilc, Otruba, Turnšek) 4:22.2. 2. Ilirija II (Bradač, Medved, Jenko) 4:26.2, 3 Primorje I Ogrin, inž. Medved. Tuma) 4:29.7, 4. Ilirija III. 5. Primorje II, 6. Pri* morje III. Točke: Ilirija 48, Primorje 16, skupaj 271 : 210 za Primorje. Zadnja točka seniorsskega plavanja sc bo vršila jutri v ponedeljek ob 17. uri. Vendar je stanie točk že sedaj tako, da se lahko reče, da si le Primorje priborilo prvenstvo dravske banovine v seniorskem plavanju. Seniorji, skoki z deske: 1. Kordelič 155.80, 2. Cerček 100.80, 3. Antosiewicz 97.58, 4. Strnad 84.76, 5. Trost 82.12 (vsi Ilirija), 6. Sajovic (P.) 58.52, 7. Berce (I.) 50.46, 8. Šušteršič (P.) 48.52. Točke: Ilirija 31, Primorje 1, skupaj 63 : 1 za Ilirijo. Seniorke z deske (l tekmovalka): 1. Paumgarten (I.) 44.86. Točke: Ilirija 13. Ilirija si je torej v 76 točkami proti 1 Primorja priborila prvenstvo dravske banovine v seniorskih skokih. Waterpolo: Primorie 1. : Primorje II. 3 : 0 (2 : 0). Zelo ležerno odigrana tekma. Sodil g. B. Kramaršič., Primorje je v seniorskem vaterpolu zasedla prvo in tretje, Ilirija pa drugo mesto. Točke: Primorje 36, Ilirija 16. Primorje je torei prvak v seniorskem waterpolu dravske banovine, Ilirija jun. : Primorje jun. 3 : 1 (0 : 0, 1 : 1, 1 : 0). Zelo ostra borba, ki je šele v podaljšku 2X3 minute prinesla prvenstvo v juniorskem vvaterpolu Iliriji. I SSK Maribor : ASK Primorje 6:1 (1:1) Maribor, 27. julija. Prvo kolo tekmovanja za pokal JNS, v katerem sodelujejo trije slovenski klubi, je končano. Dočim je Ilirija zaradi odstopa karlovškega Graa-janskega brez tekme prešla v drugo kolo, je moral Maribor šele v borbi izločiti svojega nasprotnika, ljubljansko Primorje, iz nadaljnjega tekmovanja. Prihodnje kolo se vrši med ISSK Maribor in SK Ilirijo. Zanimanje za današnjo tekmo je bilo precejšnje. Bilo bi pa še večje, če bi bilo pravočasno mogoče skrbeti za zadostno reklamo. Par minut po 18. uri sta se javili moštvi sodniku g. Wagnerju v naslednjih postavah: ISSK Maribor: Koren I. — Koren 11, Jež — Domicelj, Kirbiš, Konič, Vodeb, Najžar, Priberšek, Bertoncelj, Stare. ASK Primorje: Jančigaj — Svetic, Has-sel — Zemljak, Jug I., Pišek — Čamcrnik,, Erman, Senica. Jež, Uršič. Tekma je bila na višini le proti koncu prvega polčasa in v drugem polčasu do stanja 3 : 1, nakar je Primorje popolnoma odpovedalo, tako da je Maribor po mili volji zabijal gole. Maribor je ponovil igro prejšnje nedelje proti graškemu Sturmu. Čeprav še ni dosegel svoje spomladanske forme, so njegove tehnične sposobnosti zadostovale, da je pregazil svojega nasprotnika. Posamezne formacije moštev so si bile enakovredne. Prodoren napad s hitrimi kombinaciajmi, ofenzivno in defenzivno dobro razpoložena krilska vrsta, sigurna Obramba z izvrstnim vratarjem, so bile nasprotniku v vsakem oziru nadmočna. Visoka zmaga je iznova dokazala moč Maribora na domačih tleh in bo morda služila tudi v boljše razumevanje zadnjega poraza Ilirije v Mariboru. Primorje je le v začetnih fazah igre postavilo enakovrednega nasprotnika. Napad je igral raztrgano in ni prišel do veljave. Krilska vrsta je bila ofenzivno boljša. Jug v sredini, je dobro nadomeščal Slamiča, dočim je bila obramba slabša od Mariborove. Primorje je igralo dokaj ostro ter se posluževalo tudi nedovoljenih sredstev. Kratek potek igre: Po začetni tremi doseže Maribor v 26. minuti po Vodebu vodstvo. Primorje ripostira in- izenači v 29. minuti po čamerniku. V drugem polčasu prihaja premoč Maribora vedno bolj do izraza. Napad za napadom se vali proti vratom gostov, ki preidejo v celoti v Obrambo. Uspehi Maribora — v 6. minuti Bertoncelj, v 14. minuti Vodeb, v 15. minuti Nejžar — spravijo goste popolnoma iz koncepta. Po izključitvi Er-mana in Uršiča ter Koniča zapusti Bertoncelj, ki je bil gonilna sila napada, polje, nakar vratar Maribora s krašnimi paradami povzroči vihar priznanja. Maribor ne popusti. Vsi igrači igrajo z voljo in ambicijo. Uspeh ne izostane. V 30. in v 42. minuti postavijo domačini končni rezultat. Sodnik g. Wagner iz Celja se je sicer potrudil, vendar pa ni doraštel težjim tekmam. Napravil je težje pogreške v škodo obeh moštev, ki pa nišo bistveno vplivale na končni rezultat. I. kolo juniorskega pokal, turnirja Na igrišču Ilirije je bilo odigrano včeraj I. kolo juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. Razmeroma zelo dober poset občinstva je pokazal, da vlada za to tek* movanje tudi letos mnogo zanimanja. Vseh šest tekem I. kola je nudilo dober mladin* ski šport ter zadovoljiiio publiko v splošnem, nekatera moštva so podala celo izvr* stno igro. To velja zlasti za moštva Ilirija I, Hermes II, Svoboda in Grafika. Rezultati so naslednji: Ilirija II : Mars II 3:0, Ilirija I : Jadran 12:1, Korotan : Hermes I 7:1, Svoboda : Reka 4:1, Hermes II : Mars i 1:1, Grafika : Mladika 3:2. Za prihodnje kolo so se kvalificirali torej Ilirija II, Ilirija 1, Korotan, Svoboda, Hermes II in Grafika. Zaradi gasilskih priredb tev, ki bodo prihodnjo nedeljo zavzele pro= stor Ilirije, se bo drugo kolo odigralo šele 10. avgusta. Sedma tekma I. kola se je vršila v M ari* boru, kjer sta se srečala junicrska teama Železničarjev in Maribora. Tekma, je končala z zmago železničarjev s 5:1. Zanimivosti prihodnje številke tedenske revije »Življenje in svet" ki izide v četrtek, dne 31 t. m.: Odkod ime Kočevje (s slikami) Usoda evropskih narodov (s slikami) Finska, dežela tisočerih jezer (s slikami) Milijoni v smeteh Moderno gasilstvo Junaški poskus učenjaka Pod ledom čez severni tečaj (s slikami) Suženjska gostija (s slikami) Najbolj demokratična ameriška republika (s slikami) Žrtve tobaka Poslovne ženske Posamezne številke se dobe po 2 Din po vseh traiikah. Vroča ljubljanska nedelja Zadovoljni turisti, kopale! in veseljaki — Pretep, napad in drugo iz kriminala i c a** Ljubljana, 27. julija. Mlaj je presukal nestanovitno, ponavadi slabo, deževno vreme, ki ga je bilo menda že vse sito. Današnja nedelja je bila spet lepa in solnčna, kakor si jih želimo več v visokem poletju. Takoj zjutraj je prisijalo solnce na kakor ribje oko čistem nebesnem svodu in pripekalo že v dopoldanskih urah. V teh dneh, ko uživa marsikdo svoj letni dopust, so bili nekateri, ki hodijo radi v naše planine, nemalo prikrajšani. Lepa nedelja je spravila na noge vse turiste ki jih je zjutraj kar mrgolelo na kolodvorih. Takega prometa, kakor je vladal davi na glavnem kolodvoru, že ni bilo zlepa. Gorenjski jutranji vlaki so vlekli s seboj težko sopihajoč množice radostnih ljudi, ki so že komaj čakali, da dosežejo cilj. Nekateri sO ga dosegli že z 'zstopom nekje gori nad Mednotn. kjer so se porazgubili med drevjem v gozdovih, drugi so jo mahnili na Katarino ali oblezli šmarno goro in št. Jošt mahnili gor nad Jesenice in se porazgubili v visoke planine tudi za več dni. Prav veliko družb je posetilo danes tudi Bled, kjer so se kopali v prijetni jezerski vodi. V6e one silne množine meščanov, ki si žele oddiha pri vodah, so prišle danes popolnoma na račun. Saiva je bila zaradi deževja nekoliko hladna, vendar ne tako. da se bi jo kopalci zbali, čeprav je še nekoliko kalna In tudi višja kakor je bila v silni vročini pO-četkom julija. Kopalci so zasedli oba bregova ofl Medna do pod šmarne gore in doli proti Ježici ter dalje proti TomačevOm. V štirnovem kopališču je spet prevladovalo najpestrejše življenje. V zraku so frčale žoge pisane in rujave. drugi so se valjali v mivki, tretji pa so se pritoževali pri mizah čez slabo postrežbo. Prav veliko ljudi je bilo tudi na Ljubljanici in še več v Šori v Retečah. kamor je odpeljal kopalni vlak natrpano poln. »Ilirija« ter Kolezija sta bili zasedeni ves dan, od zgodnjega jutra in skoro do večernih ur. Na policiji so imeli to nedeljo prav malo posla. V kraj so spravili samo par prav sitnih beračev, ki so nadlegovali ljudi na trgu in prosjačili, ne toliko iz potrebe, kakor iž navade. Berača Janeza K., doma iz ljubljanske okolice je stražnik zalotil, ko je baš zmerjal svojega konkurenta, starega Pielja iz štoartnega, ker mu je te dni ukradel par čevljev, ki jih je pa prvi menda tudi sam poprej sunil nekje v Zeleni jami. Zaradi nedostojnega vedenja in izzivanja stražnika je moral prespati noč na des* kah tudi neukrotljivi krOkar Stane R., ki je odhajal domov šele potem, ko so mu povedali, da bo za svojo objestnost pla* čal pošteno globo. V poljanskem okraju je povzročil danes dopoldne nemalo sen» zacijo revizor mestne železnice g. Fran Erklavc s čudno najdbo v Grubarjevem prekopu G Erklavc je odšel okrog 10. do* poldne do vode za vojašnico kralja Petra, kjer je lovil ribe. Nenadoma pa je zapa» zil v vodi nedaleč od brega papirnat omot. G. Erklavc je z drogom spravil omot k bregu in ga skušal dvigniti iz vo-de. Ko se mu je to posrečilo, je na svoje nemalo začudenje ugotovil, da je navezan omot na veliko kamenito kocko. Čim ga je razvil, je vedel, zakaj je služil kamen. V omotu se je namreč nahajalo nerazvito trupelce moškega spola, ki ga ]e neznana mati zavila v papir in ga vrgla v Grubarjev kanal. Truplo je po zdravniškem ogledu odnesel uslužbenec Mestnega pogrebnega zavoda v mrtvašnico. Policija je uvedla strogo preiskavo. Na Dunajski cesti blizu Milkovičeve gostilne je nastal danes že okrog 8. zju« traj pretep med nekimi Bosanci in 251etnim priložnost* nim delavcem Andrejem Kovačem, sta« nujočern na Vodovodni cesti. Kovač je za» šel med družbo bosanskih delavcev pre» Cej natrkan, nakar jih je pričel izzivati. Tem pa je zavrela kri; lotili so se ga de* jansko in ga - ošteno premikastili. Polo* mili so mu več reber ter ga pustili ležati ob cesti. Bosanci so nato zbežali, dočim so Kovača prepeljali z rešilnim vozom ▼ splošno bolnico. Še bolj surov napad se je pripetil popoldne pri Sv. Jakobu ob Savi. Tam so imeli žegnanjC in je ves dan pieviaaovalo prav živahno vrvenje in veselje. Nekdo je tam postavil tudi vrtiljak, okrog katerega se je ves dan zbiralo ne* b'Oj otrok, svoj »bec< pri tem pa so r.neii seveda tudi odrasli. Okrog 18. se je pripeljal do vrtiljaka na kolesu precej vinjen neki okoličan, ki se je s kolesom zaletel naravnost med ljudi in nato vrgel kolo med otroke. Ljudje so seveda glasno protestirali proti taki surovosti, nakar se je pa pijanec zaletel v 291etnega Ivana Ježka iz PodgOri-ce. ki je stal tam poleg v družbi svojega dekleta. Pijanec je potegnil nož in zadal Ježku 7 vbodljajev v hrbet in trebuh. Ranjenec se je takoj zgrudil na tla ve« v krvi. Surovi napadalec je skušal nato pobegniti a se mu ni posrečilo. Prijeli in ukrotili so ga namreč domačini, ki so ga izročili medtem že obveščenim orožnikom. Težko ranjenega Ježka je nekdo naložil na avtomobil in ga pripeljal do tovarne za klej, kjer pa je privozil nasproti ljubljanski rešilni avto, ki je ranjenca prepeljal v splošno bolnico. V ljubljanski okoliei je bilo danes tudi par sokolskih javnih nastopov. Zlasti sta bili posrečeni prireditvi v Stepanji vasi ter na Ježici. V Stepan ji vasi so imeli tudi žegnanje in je bilo tam veselo od jutra do večra. Plesalo se je in pelo že od jutra in tekom dneva v noč. So-kolska proslava je bila združena z otvoritvijo nove dvorane. Na Ježici je bil enako kakor v Stepanji vasi prav lep nastop Soko-lov-telovadcev. Popoldne se je vršila na Stirnovem vrtu prijetna veselica, ki je trajala pozno v večer. Ze^novali smo seveda tndi v Ljubljani pri sv. Jakobu. V vseh gostilnah tega okraja so se zbirale prav vesele družbe in je pla-lo vsepovsod prav živahno življenje. Boba in potic je bilo od sile in odpelo se je veliko zabavnih zdravie. Mariborski nedeljski dogodki Strelske tekme na streliSču v Radvanju — Zopet rekorden ollsR pa Mariborskem otokn — Roparski napad na Pohorju Maribor, 27. julija. Poleg jubileja knezoškofa dr. Karlina in častnega večera br. Primožiča beleži mariborska nedeljska kronika še naslednje dogodke : Na vojaškem strelišču v Radvanju so se vršile danes nagradne strelske tekme oblastne strelske družine, tianienjene predvsem kmetskim strelcem iz okoliških krajevnih strelskih družin. Streljanja so se v velikem številu udel-ižili člani strelskih družin iz Hotinje vasi, Skokov, Dobrovcev in deloma tudi iz Ruš. Navzoči so bili tudi odposlanci centrale iz Beograda in oblastne družine iz Zagreba^ Nastopili so tudi strelci mariborske podružnice SLD, ki so priredili popoldne tudi streljanje na golobe. Prireditev je z nagovorom o pomenu in važnosti strelskih tekem otvoril g. polkovnik Putnikovič. Prireditev je pokazala. da se strelski spori tudi pri nas vedno bolj širi in popularizira. Ob času, ko to poročamo, tekma še ni končana, in zaradi te- Moderna ženska 7maga V Bisleyu na Angleškem se je vršilo več tednov veliko tekmovalno streljanje, častno darilo angleškega kralja si je priborila prvič v zgodovini teh prireditev gospodična Majoris Foster, ki se je udeležila svetovne vojne v angleški »ženski legiji«. Slika kaže zmagovalko sredi navdušenih strelcev. ga ne moremo poročati o rezultatih m deljenih nagradah. Nad Maribor je okrog poldneva legla velika vročina. Ni čuda, dasi je malone vsakdo zaželei osvežujoče kopeli. Obisk na Mariborskem otoku je bil nad vse pričakovanje velik. Venomer sta vozila po dva mestna avtobusa nabito polna. Me6tni škropilnik je bil na cesti med Mariborom in Kamnieo v permanentni akciji. Do sklepa našega poročila je bilo na "Mariborskem otoku do 4000 ljudi, pač najboljši dokaz, kako niče vi so pomisleki in predsodki nekaternikov glede otoka. Drava sama pa je bila zaradi zadnjega deževja prav neokusno umazana in je precej narasla. Motorni čoln je moral danes zaradi defekta ostati v pristanišču na veliko žalost onih, ki so se veselili nedeljske vožnje po Dravi. Da bi motorni Čoln ne mogel voziti zaradi narasle Drave, ne bo držalo, ker je mnogo manjši »Galeb« prav drzno in spretno manevriral po umazanih valovih. Prav neverjetno vest pa beležimo s Po-hoija, kjer se je dogodil nečuven roparski napad na dve turistki. Približno 301etni moški je na potu s Peska proti Sv. Lovrencu, oborožen z nožem in gorjačo, napadel soprogo trgovca Landbre-hta in učiteljico Hanželičevo. Preplašeni dami sta ma morali izročiti vse jestvine in denar, nakar se je gorski ropar, ki utegne biti istoveten z nedavno pobeglim kaznen-cem, izgubil v gozdu. Obe dami sta zadevo prijavili orožništvu in je pričakovati, da bo razbojnik kmalu v rokah pravice. Med žaiostne dogodke je treba beležiti, da sta se pod oboke državnega mostu kljub prepovedi zopet naselili dve stranki in sicer Franc Fires z ženo in Fran Dimec z ženo, ki sta doslej stanovala na Livadi št. 2 na Pobrežju. Policijska kronika izkazuje tokrat 8 aretacij in 40 prijav. Aretirani so bili Martin Šud in Marija Potočnik zaradi prepovedanega povratka v mesto, Sofija Kranjec zaradi potepuštva in vlaČugar-stva, Jakob L. in Alojzij B. zaradi pretepa ter Feliks Krois zaradi tatvine. Med prijavami so na prvem mestu pretepači, pijanci in kalilci nočnega miru. Pojavila se je zopet nova kolesarska sraka. Josipu Fornazziju je neznanec izpred gostilne Senekovič ukradel novo kolo, vr-^d ro okrog 2000 Din, o storilcu ni sledu. Kronika beleii tudi celo vrsto raznih nezgod. V Stritarjevi ulici je 181etno Olgo Kosta-njevšek ugriznil neznan pes v levo koleno in jo občutno ranil. V pretepu je dobil 24-letni Pavel štefančič dva vbodljaja z nožem v prsi. Kdo je storilec, ne ve, ker je bil moraio pijan. 241etno viničarsko hčerko Marijo Franjčevo iz Dragučovec so trije kmečki fantje napadli z nožem ter jo tako zdelali, da 60 jo morali prepeljati v bolni co. Kaj je vzrok in ozadje dejanja, bo dognala preiskava. Fonedeijen zs. vil. iwju. Skrivnosti Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Španija pred odločitvijo Vsedel sem se k stranski mizi. Po otvoritvi seje je lord Curzon povzel besedo: — Diplomatične priprave za naš razgovor so dozorele v toliko, da smo si v glavnem edini. Ponavljam še enkrat, da ima antanta največji interes na tem, da uzre tudi Španijo na svoji strani. — Nemogoče! je takoj pripomnil predsednik Maura. — Nimamo za seboj večine v državi, ako napovemo vojno Nemčiji in Avstriji... Plemstvo in duhovščina sta na strani centralnih sil in naši anarhisti neprestano prežijo le na priložnost, da udarijo po ruskem zgledu. — Te težave smo takisto pretehtali, — je dejal francoski zastopnik, — toda sodimo, da je Španiji treba vojno samo napovedati, nikakor pa se je aktivno udeleževati. Po ameriškem sodelovanju nismo več navezani na nove čete. — Š tem je odstranjena velika težko-ča. je dostavil Maura. Lord Curzon pa je pripomnil prostodušno: — Nam je v glavnem na tem, da se pobrigamo za tri milijone ton v španskih pristaniščih interniranih nem- ških in avstrijskih ladij. — O tem si je španska mornarica docela na jasnem! je takoj navezal španski admiral, — toda španska obrežja niso zavarovana in prežijo nanja številne nemške in avstrijske podmornice. Kdo nam jamči, da ne bomo izpostavljeni njihovim napadom in da ne bomo pri naši trgovski mornarici utrpeli velikanske škode? — Za to jamči Anglija! je ponosno poudaril lord Curzon. — Angleška mornarica je nepremagljiva, mi obvladamo morje kljub podmornicam. Škoda, ki jo utegne utrpeti Španija, bo poravnana! — Najti moramo izhod, da nas ne bodo smatrali za napadalce, je pomislil Maura. - Samo tisti, čigar čast je bila žaljena lahko stopi iz položaja nevtralnosti. — To skrb prepustite nam, je smehljaje pripomnil francoski zastopnik. — Antanta ima dovolj sredstva v rokah, da se lahko pritožuje zaradi Nemcev v Španiji. Barcelona je njihova trdnjava in dovolj je netiva, da izzovemo konflikt, v katerem bo Španiji pripadla lepa vloga. — Celo v tem primeru, je odvrnil Maura, bi bil naš priključek k antanti samo platonična kretnja. Omejevala bi se zgolj na to, da bi zaplenili ladje, Nemce in Avstrijce pa internirali. Toda s tem si bomo naprtili nasprotovanje vseh trgovskih krogov. Edino daleko-sežne koncesije na političnem področju nam bi lahko nudile primeren nadomestek ... — Glede tega so diplomatična pogajanja prišla do zadovoljivih zaključkov, je pripomnil lord Curzon. — Anglija se bo postavila za to, da bo španska cona v Maroku znatno razširjena. Glede Tan-gerja pripadejo Španiji vse pravice, da ustvari to mesto za središče svojih afriških posesti. Sodim, da bo vse to do-celo zadovoljilo španske zahteve. — In Gibraltar? je na lepem vprašal Maura. — Gibraltar je angleški in bo tak ostal vse večne čase. dokler bo icaj Angležev, ki ga bodo branili! je odsekal lord Curzon hladno. Nato je nadaljeval: — Opozarjam pa: angleški Gibraltar je obenem najboljše jamstvo za neodvisnost Španije! Debata je bila tako v glavnem zaključena. Obravnavali so še celo vrsto tehničnih podrobnosti glede bodočih dogodkov, nato je Maura zaključil: — Menda lahko zagotavljam, da bo naša vlada te predloge sprejela, prej pa morata naša poslanika v Berlinu in na Dunaju sondirati tainošnji položaj. A to gotovo ne bo zahtevalo več tednov. Moje izdajstvo ... Ravnodušno sem sestavil protokol o tej seji. v notranjosti pa sem bil sila razburjen. Zavedal sem se. da bo ta načrt odločilni uničevalni udarec za centralne sile, katerih podmornice so v španskem morju imele največje zavetišče. Potekli so še štirje dnevi, preden se je lord Curzon odločil za odhod v Pariz. Jaz pa sem ta čas izkoristil. Poznai sem anarhistične kroge v Barceloni zelo dobro, ker sem jih že prej večkrat tako rekoč »poklicno proučeval«. Moja vloga tajnika lorda Curzona in pred vsem obveznost, da skrbim za njegovo osebno varstvo, sta mi omogočili, da sem z vednostjo svojih predstojnikov stopil v stik z nekaterimi anarhisti, ki so bivali v Canesu. Med njimi je bil neki španski poslanec, ki se je na zunaj priznaval k republikanski stranki, skrivno pa je paktiral z anarhisti in deloval za prevrat. Odkrito sem mu razložil vso zadevo in zagotovil mi je. da bo kršitev nevtralnosti Španije željeni signal za izbruh anarhistične revolucije. Potrebno bi samo bilo — je dejal — da centralne sile pravočasno preskrbijo čim več orožja in denarja za anarhiste, ki so tvorili v Španiji opasno in veliko stranko in so neprestano ogražali prestol. Ko sem se vrnil v Pariz, sem stopil v stik s Coro. To sem storil sila previdno: telefoniral sem ji iz neke modne trgovine in jo naprosil za sestanek. Takoj je spoznala moj glas in me uro nato pričakovala v »Printempsu«. Použila sva čaj v sprejemni dvorani ogromne trgovine. V trušču kupcev in modnih dam sem lahko Cori nemoteno povedal vse. Takoj je uvedila važnost te misije in mi zatrdila, da bo že naslednje jutro odpotovala na Holandsko. Par dni nato sta se Nemčija in Avstrija že mrzlično trudili, da čim b)!j oborožita in podžgeta španske anarh -ste. To je prav hitro izvohala tudi španska policija in vlada je tako bila prisiljena. da temu problemu posveti vso pozornost, da ne bi poostrila razpoloženja in sama izzvala velike opasnosti. Cora mi je pozneje pripovedovala, da je naposled prišlo med anarhisti ;n španskimi oblastmi do pravcate mirovne pogodbe v prid Nemčiji, ki je žrtvovala ogromno denarja, da je pridobila zase voditelje opozicije. Že tri tedne pozneje sem izvedel tudi od lorda Curzona samega, da je skrivna seja v Cannesu bila pljusk v vodo. Španski poslanik v Londonu ie sporočil Dovvning-Streetu, da je španska vlada po treznem preudarku odločena spričo položaja ohraniti nevtralnost. Lord Curzon je bil vidno razburjen, ko mi ie io namignil. Nakremžil sem obraz tako potrto, da lord Curzon pač ni mogel slutiti, kdo je povzročil ta neuspeh. (Dalje orihodnjič) 10 Ponatis prepovedan tf kriminalni roman Taksi, ki je v njem sedela gospa Jana, je drvel z veliko brzino, njej pa se je zdelo, kakor da se je ustavil čas Ta občutek je 'meia že ponoči, ko je razmišljala o ponesrečenem načrtu. Niti pol dneva še ni minulo, borih deset ur je preteklo, odkar jo je bil presenetil Feliks s svojim nenavadnim povratkom, pa se ji je zdelo, da so minuli že meseci in da ni več rešitve zanjo. V teh mislih in občatkih je dvomila v Rikovo iskrenost, mu očitala sebičnost in bojazljivost, lastnosti, ki so jo njenem mnenju lastne vsem moškim. Ce bi jo Riko v resnici ljubil, vsaj malo ljubil, bi moral najti sredstva in pot do življenja, ki si ga je bila zamislila v skupnosti ž njim. Njemu vendar ni treba ničesar žrtvovati, ona pa izgubi vse, do zadnjega vse, kai dela ženo pošteno pred svetom in pred postavami. Tega se je zavedala že v začetku, ko je bila spoznala, da ne sme več hliniti zakonske sreče, ako hoče ostati značajna in zvesta svojim načelom ki so ji velevali, da se ne sme pretvarjati po vzgledu tolikih d ugih žena. Kdo more zahtevati, da mora nesrečna žena živeti io smrti z možem, ki je po njenem prepričanju kriv njene nesreče? V Kranju je moral šofer ustaviti avto, ker mu je začelo on-manjkovati bencina. Jana je ostala v vozu ter se m niti omenila, dn bi pogledala ali vprašala, kam je dospela. Šele potem ko .jo je šofer vprašal, če sme odkriti avto, se je zavedla in vprašala, kie je in koliko je še pota. Baš tedaj pa je prihajal od kavarne proti jvtu trgovec Žitnik, ki ga je takoj spoznala Velela je šoferju, nai ostane avto pokrit in se stisnila v kot. Ne bi ji bilo ljubo, da jo vidi Žit m* ki ne bi mogel molčati, da jo je videl v Kranju Pa tudi neljubim vprašanjem se je hotela izogniti. Toda Žitnik se je poznal s šo:er-jem in ga nagovoril. Istočasno je pogledal v voz in se začudil: »Gospa Jana! Vi tukaj? In sami? Kam pa?« Jana je kar najbolj prijazno pozdravila: »O, gospod Žitnik!« Žitnik je odprl vrata, stopil z desno nogo na stopnico avta in ji podal roko: »Kaj pa Feliks? Jutri pridem v Ljubljano. Kam pa se peljete?« »Mama je zbolela. Upam, da ne bo nič hudega, vendar sem v skrbeh.« Bilo ji je žal, da je morala lagati, toda drugega izgovora si ni mogla domisliti. Ker ni hotela, da bi jo Žitnik pomiloval zaradi izmišljene bolezni njene matere, je hitro pristavila: »Feliks je v Mariboru. Najmanj tri dni ostane tam.« »A. zato potujete sami! Škoda, da ne bo jutri v Ljubljani. Vas najbrže tudi ne?« »Ne vem. ne morem reči, kdaj se bom vrnila. Kadar bom pač mogla.« »Bolezni so res nekaj nepotrebnega na svetu. Koliko časa zamudi človek z njimi.« »Je že tako,« je dejala Jana in opomnila šoferja, da je treba naprej. »Upajmo, da ne bo nič hudega. Na svidenje, gospa! Ce ne jutri, pa drugič, saj sem vsak teden v Ljubljani. Pozdravite Feliksa in srečno pot!« »Zbogom, gospod Žitnik,« se je poslovila Jana. Ni se jezila zaradi srečanja z Žitnikom, vendar ji je bilo silno neprijetno, ker ga je poznala kot človeka, ki govori o vsem, kar vidi in sliši. In da bo ena prvih novic, ko pride do Feliksa, 'a. da mu bo z očitnim veseljem pravil, kako slučajno jo je srečal na ->ocu k bolni materi, to je izven vsakega dvoma. Vedno je pomilovaia one, ki se vtikajo v razmere drugih in tudi Žitniku je že nekoč povedala, da ne more razumeti njegove brbljavosti, pa ji je odgovoril, da mora dober trgovec vedeti vse in da si ne more misliti človeka, ki ne bi hotel vedeti, kaj delajo drugi. Zamahnila je z roko predse, kakor da bi jo bilo sram tako nepomembnih misli, ko gre vendar /.a vse kaj drugega, kakor pa zato, kaj mislijo o njej ljudje in kako se bo izgovorila pred Feliksom. Ljudje sodijo vsakega po sebi. Običajni ljudje namreč. Spoznala jih je. Celo dobri in pošteni so med njimi, toda nimajo moči. da bi mogli presojati bližnjega po njegovi notranji vrednosti. Žal ji je bilo, da se je zlagala Žitniku. Ce je že morala lagati, ker zahteva, tako družabna morala, zakaj ni rex'a enostavno, da se pelje na izlet? In komu je odgovorna za svoja dejanja? Samo sebi in svoji vesti. Feliksu? Ne, morda je bilo nekdaj tako, sedaj pa je Feliks zanjo prav toliko kakor vsak drugi. Sicer pa čemu bojazen, kaj mu bo rekla, ko bo zvedel za njeno vožnjo? Kie bo že ona, ko se vrne Feliks! In potem? Potem naj misli, kar hoče. Saj tudi do sedaj ni mislil bolje. Samo prikrival je svojo sodbo, ker je še vedno pričakoval, da jo pridobi za trgovino. Še snoči. preden je odšel, je rekel, kako srečen bi bil zopet, če bi jo videl v trgovi-t, zaposleno z delom, ki je smoter njegovega življenja. Seveda, rad bi jo videl za pultom, kako se trudi kupičiti premoženje, od katerega pa ji je odrekal najpotrebnejši denar, ki ga potrebuje žena za duševno razvedrilo. In zopet jo je bilo sram svojih misli. Cemu vse to? Kar je bilo, ne more biti več! Vprašala je šoferja, kdaj vozi večerni vlak proti Ljubljani in trdno je sklenila, da mora še drevi stopiti na pot v novo življenje. »Še ta ovinek, gospa!« je zaklical šofer. Jano je spreletel topel občutek. Še par minut in imela bo v naročju molega Srečka. Ko je vozil avto skozi trg. je opozorila šoferja, naj ustavi pred vilo za trgom. In avto se je ustavil. Urno je skočila iz voza in skoro tekla po stopnicah pred vhodom v vilo. »Zlatko, duša moja! Srečko moj dragi!« je poljubila kodrasto dete, ki se je smehljalo, kakor da bi čutilo srečo, ki je napolnila materino srce, ko ga je vzdignila od tal in ga privila k sebi. * s= * Ko se je Riko prebudil, je bil že mrak. Vznemirjen je skočil iz postelje in se čudil, kako da ni slišal budiljke. Pogledal je na posteli-no omarico in videl, da je budiljka prevrn.iena. Takoj se je spomn:l, da je bil popoldne v polsnu položil Janino sliko na omarico. Sli".\a je prevrnila budiljko, ki se je zapletla v čipkasti prtič, ki mu ga ie bila dala Jana za njegov rojstni dan. Misel na Jano se je združila z mislijo na zanemarjeno dolžnost. Morda ga Jana že pričakuje? In kako bo napisal poročilo? Saj ie utegne več na policijo in tudi drugam ne, kjer bo mogel zvedeti nove podrobnosti. Ni premišljeval. Hitro se je oblekel, vzel svoie zapiske in hitel v mesto. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase. ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj Dove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 da se mu posije po posti naslov ali tealeo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži o xnamHah ^ /ffjfr* _ sicer ne ho prejel odgovora t « CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Vajenko za d a m s k o kroiaštvo sprejme s 1. septembrom Vera Miklič. Miklošičeva cesta 34. 29036 Vajenke pridne in poštene sprejme takoi Ana Zakostelnf. stroino pletenle. Šmartin-ska cesta 8. 29087 Učenko sprejme takoj M. Soklič, modni salon. Bled I. 29058 Učenko za strojno pletenje takoj sprejme Fink. Poljanska c. it. 15. III. stop. vrata 9. 29284 Učenca boliših staršev, z dobrimi »pričevali sprejme špece-rii. veletrg M Soreitzer v Ljubljani 28031 Šoferja mlajšega začetnika, za S do 6 tednov potovanja potrebuje puškama Sevčik. 29093 Deklico staro 15 let sprejmem k otroku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Sirota« 29319 Kroj. vajenca soreime takoj Franc Novak. krojač. Zg. Šiška 17. 29335 Prodajalka mešane stroke, išče mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29071 Šofer izučcn strojni ključavničar absolvent stroine delovod-ske šole išče službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29038 JL*. Strojni pletilji dam delo na dom. Opekarska cesta 32. 29281 Trgovski učenec z dveletno učno dobo želi dokončati učenje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28853 Strojnik za parne stroje in Diesel-motorje ter izprašan elek-tromonter za visoko in nizko napetost ter dober že-lezostrugar z večletno prakso, prvovrstna moč. želi službo nremeniti. najraje v električno centralo. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. 28494 Službo kokršnokoli iščem, tudi kot praktikant. Razumem na posestvo ter grem ev. na veleposestvo. Znam šofirati. Ponudbe na oodr. »Jutra« i mešane stroke, želi pre-v Mariboru pod »abs. tre. meniti službo. Naslov nove akademije«. 29147 oglasni oddelek »Jutra«. 29117 Prodajalka Za hišnika Učenka gre zakonsk' par brez otrok. Cenjene ponudbe na z završenim izpitom, isce oglasni oddel. »Jutra« pod ' primerno službo. Ore tudi »Hišnik«. 29163 , kot učenka v večjo trgovi- no. Naslov v ogiasnem od- Učenko za strojno pletenje sprejme Prek Anica. Kolezija. Ka-radžičeva nlica štev. 12 — Trnovo. 29263 Pletilje z lastnim strojem dobe delo na dom. Mihael Verhek, Zg. Šiška. Celovška c. 65. 29307 Brivski pomočnik dobra moč. išče službe. — Cenj. poinudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Izur-ien 33«. 29175 Mlad urarski pomočnik išče službo. Naslov pove g. Anton Jansekovič. klobučar. Prevalie št. 107. delku »Jutra«. 29240 Prodajalka mešane stroke bi rada pre-menila mesto kamorkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šfro »Prodajalka 28« 29000 Šivilja išče službe Ponudbe n;i potu uzmeo »Jutra« v Celin 28823 pod šifro »Izurjena*. 29364 Otroški voziček poceni naprcKlai v Rožni dolini, cesta 1149. 28905 Otroš' i voziček na peresih, lep. poceni proda Železnik. Cesta na Loko št. 23 28900 Pisalno mizo svetlo, hrastovo, s foteljem proda Tribuč. Glince — Tržaška cesta 6. 29292 Športni čoln dvosedežen naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29330 Novo hišo ali obširno idealno zemljišče. stavbišče. sadovnjak v letoviškem kraju prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28854 Več sta /bnih parcel v izmeri 500—700 m1, na lepem kraju blizu šole. pol ure od Ljubljane, na severovzhodni strani takoj noceni prodam. Naslov in kraj pove oglasni oddelek »Jutra«. 28974 Dve hiši krasni, dvonadstropni, v centru Celja, velik vrt. skladišče velike suhe kleti naprodaj za 1.800.000 Din. kateri znesek se obrestuje. — Karol Breznik. Celje 28177 Parcele dve po 600 ms. in eno 2900 m1, ob Dunajski cesti, za vilo »Stadion« prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29333 Parcele Po zelo ugodnih cenah je naprodaj več parcel v ljubljanski okolici. Naslov nove oglasni oddelek Jutra 29235 Dve parceli v Zeleni lami po 14.000 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2853b Hišo v Ljubljani ali neposredni okolici kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29349 Gostilno deželsko proda za 95.000 Din Posredovalnica. Maribor. Sodna ulica 30. 291S4 Gostilno brez konkurence v Mežiški dolini tik ob industriji oddam kavcije zmožnemu na račun, event. tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati ood šifro »Brezkonkurenčna gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«. 29186 Manjši mlin s stanovanjem vzame v nalem Fras Karlo. mlinar. Košake 359 Maribor. 29026 Trgovino Gostilno vzamem na račun, ali pa grem tudi kot natakarica Pismene ponudbe na ogl oddelek »Jutra« ood šifro »Pridna 86« 290«6 t; Stanovanje dvosobno, kuhinja in priti-kline oddam za avgust. Podrožnik. cesta 12 št 11. 29161 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. s parketom in elektriko, v I. nadstropju, v Zk. Šiški. Celovška cesta 113 (poleg vile lančigaj) oddam 7a 600 Din. 29239 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v mesni oddam za avgust stranki brez otrok, ki sama po-pravi stanovanie. Ponudbe na oglasni oddelek »lutra-pod »Mesto 30« 29230 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddani solidni in snažni dve- dn tričlanski družini v Hoti-mirovi ulici 17. 29321 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretres'jivo vest. da je naša iskreno ljubljena soproga, ednosno mati, gospa Karla Pipa z mešanim blagom in trafiko, na prometni točki ugodno oddam v najem. — Ponudb? na oglas, oddelek »Jutra «ood »Na dežel^ najska 17. 29348 Potniški auto proti primerni odškodnini želi takoj izposoditi zanesljiva stranka. Ivan Volek, Du- v soboto, dne 26. julija ob 5. uri po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 45. letu svoje starosti Bog-u vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 28. julija ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Mag-dalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo čitala dne 29. julija ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, 27. julija 1930. ALOJZIJ PIPA, višji carinski kontrolor, soprog; VIDA PIPA, hčerka ter vsi ostali sorodniki. Mestni nogrebni zavod Urez uosefoncjra naznanila.__Maribor tv^j-iv. ' :.;••• - . v---*-'., • -V i <-.lr,tC.r\ /-vs^' * ... • *v ''