LETO X ŠTEVILKA 109 29. OKTOBER 1976 brestov obzorn i k lasilo delovne skupnosti Ž8888888883g888gžg8ž88ž8888čž88888888jig8g88žž8ž8ž88888g88ig^^ Zastavljene cilje dosegamo GOSPODARJENJE V DEVETIH LETOŠNJIH MESECIH OBSEG PROIZVODNJE JE ZA 14 ODSTOTKOV NAD LANSKIM • VEČJA PRODAJA IN UGODNEJŠA KONJUNKTURA © IZVOZ JE V PRIMERI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI PODVOJEN • UGODNO RAZMERJE MED IZVOZOM IN UVOZOM • ZAGOTOVLJENA LIKVIDNOST POSLOVANJA • HITREJŠE OBRAČANJE OBRATNILI SREDSTEV • OSEBNI DOHODKI V SKLADU Z REZULTATI GOSPODARJENJA © UKREPI ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE Z letnim planom in v avgustu sprejetem dopolnilu letnega plana smo opredelili cilje letošnjega gospodarjenja. V poročilu o gospodarjenju v letošnjem devetmesečnem obdobju ugotavljamo in ocenjujemo dosežene rezultate. Potrebno je poudariti, da je bilo v letošnjih devetih mesecih dvoje različnih obdobij glede pogojev za gospodarjenje: — prvo obdobje, ki je trajalo do konca maja, je bilo obdobje slabe konjunkture in zaostajanja rasti obsega proizvodnje; — drugo obdobje, ki po maju, ko je bila tudi na domačem trgu ugodnejša konjunktura in se je povečal tudi obseg proizvodnje. Za celotno delovno organizacijo BREST je pomembno ugotoviti, da smo v letošnjih devetih mesecih uspeli izpolniti postavljene cilje zlasti v naslednjem: — povečanje izvoza, — zmanjšanje uvoza, — aktiviranje investicijskih naložb, — razvoj samoupravljanja, — zagotavljanje zakonskih določil na področju upniško-dolžniških odnosov, — zmanjševanje zalog. V minulem obdobju smo v našem poslovanju dosledno uveljavili sistemske rešitve zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenega premoženja, zakona o družbenem planiranju, zakona 0 ugotavljanju in delitvi celotnega dohodka, določil o načinu vrednotenja zalog, samoupravnih dogovorov o načinu vrednotenja zalog ln samoupravnih dogovorov o načinu financiranja družbenih dejavnosti v času 1976—1980. PROIZVODNJA Obseg proizvodnje znaša 381.789.000 dinarjev in je za 14 odstotkov višji od doseženega obsega v enakem lanskem obdob- ju. Primerjalno z letnim planom znaša doseženi obseg proizvodnje 69 odstotkov, kar je pod normalno dinamiko mesečnega doseganja plana. Ugotoviti je treba, da se je letos asortiman proizvodnje spremenil (TP Cerknica, TP Stari trg), tako da zahtevajo novi izdelki več vloženega dela, cenovno pa so pod vrednostjo asorti-mana lani. To je treba poudariti predvsem zaradi ugotovitve, da je količinska proizvodnja nad lansko, kar pomeni, da vrednostna primerjava obsega proizvodnje ne daje povsem dejanskih kazalcev. Najbolj se odmika od planskih ciljev Tovarna pohištva Stari trg, ki se je glede na prodajne razmere in višino zalog sredi leta začasno preusmerila v proizvodnjo izdelkov za izvoz. Z rebalansom plana so zastavljeni ukrepi za večjo rast proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah in lahko ocenjujemo, da bo letni plan v celoti izpolnjen, medtem ko kaže, da ne bo povsem izpolnjen le v Tovarni i vernih plošč in v Tovarni pohištva Stari trg. PRODAJA Celotni obseg prodaje znaša v letošnjih devetih mesecih 386.175.000 dinarjev in je za 40 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Primerjalno na letni plan pa je dosežen s 65,7 odstotka, kar je pod normalno dinamiko mesečnega doseganja plana. Ker se je prodaja po posameznih področjih in tržiščih različno gibala, si oglejmo pregled prodaje po tržiščih. Položen temeljni kamen za izgradnjo novih šolskih prostorov TUDI OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU SLOVESNO Ob večjih slavjih in prireditvah, ki jih je bilo letos ob praznovanju petintridesete obletnice vstaje precej, je bilo letošnje praznovanje občinskega praznika nekoliko skromnejše, vendar nič manj slovesno kot prejšnja leta. Več o teh slavnostnih prireditvah berite na 6. strani! DOMAČI TRG Prodaja na domačem trgu znaša 296.026.000 dinarjev in je za 26 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju. Glede na letni plan pa je prodaja na domačem trgu dosežena s 65,6 odstotka. V prvem obdobju (prvih pet mesecev) je bilo še čutiti zastoj v prodaji, kar se je nadaljevalo iz lanskega leta. Za drugo obdobje sta zlasti po manjšem pologu ob najetju potrošniškega kredita značilna oživljanje konjunkture in s tem večja plasmana. Ugodnejša prodaja je omogočila večjo realizacijo in povzročila padec zalog gotovih izdelkov, čeprav vseh možnosti nismo izkoristili. Ta ugotovitev zahteva nov sistem lansiranih planov, ki bo te- meljil na kratkoročnih prilagajanjih tržnim zahtevam. V minulem obdobju je bila vrsta ukrepov za pospešitev prodaje na domačem trgu: razstave, razprodaje, organiziranje potniške mreže za Črno goro. Z vidika reprodukcije pa je sistem zamrznjenih cen velika ovira za zagotavljanje normalne akumulativnosti, ki je ob nenehni rasti nabavnih cen re-promaterialov ogrožena. Tudi letos je trgovska mreža vse preveč prenašala zaloge na proizvajalce, poleg tega pa je vse premalo storjenega za ustvarjanje dohodkovnih odnosov in dohodkovne soodvisnosti. Kakšna je bila prodaja po posameznih jugoslovanskih področjih nam pove naslednja tabela: (Konec na 2. strani) Ob občinskem pcasniku - 19. ohtobcu - L&kteno ceStUanio o6em občanom! Zastavljene cilje dosegamo (Nadaljevanje s 1. strani) I.-IX. 1975 I.-IX. 1976 SR Slovenija 57,4 50,9 SR Srbija 15,9 18,7 SR BiH 5,0 4,8 SR Hrvatska 18,2 21,9 SR Makedonija 3,1 2,7 SR Črna gora 0,4 1,0 IZVOZ V devetih mesecih smo izvozili za 4.972.749 dolarjev, kar je za 106 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pomembno je ugotoviti, da delež izvoza na konvertibilna področja narašča in znaša 85 odstotkov celotnega izvoza. Doseženi izvoz je posledica zastavljene izvozne usmerjenosti Bresta in nenehnega iskanja novih prodajnih področij. Letos smo manj izvažali na klirinško področje zaradi opredelitve blagovnih list na teh tržiščih. Usmeritev v izvoz je z vidika akumulacije manj ugodna, saj je rast izvoznih cen krepko pod rastjo cen za nabavljeni repro-material. Izvozne stimulacije glede na samo pariteto dinarja pri izvozu in uvozu pa ne zadoščajo za pokritje vseh prodajnih stroškov, kar se prav tako odraža na manjšo akumulacijo. To vprašanje je problematično za izdelke iz jelovine, katere cena sunkovito raste. FINANČNI REZULTATI Ostanek dohodka je v primeri s prvim letošnjim polletjem ugodnejši. Tako smo dosegli ostanek dohodka po fakturirani in po plačani realizaciji, vendar je njegov delež v celotnem dohodku le 0,5 odstotka in ne zadošča niti za poravnavo minimalnih obveznosti. Ostanek dohodka ni bil dosežen v Tovarni ivernih plošč Cerknica in v Tovarni pohištva Stari trg. Tovarna ivernih plošč je pričela obratovati v novih proizvodnih prostorih in je devetmesečno obdobje dejansko obdobje uvajanja proizvodnje in celovitega tehnološkega postopka. Na rezultat so vplivale tudi višje cene surovinam in lepilu, medtem ko so cene ivernih plošč zamrznjene. Glede na to, da so v izgradnjo tovarne vložena tudi kreditna sredstva, so tudi visoke obresti eden od vzrokov za slabše poslovanje. Opozoriti je treba, da se stvari izboljšujejo in se bo izguba do konca leta nekoliko zmanjšala, vendar ne povsem. Tovarna pohištva Stari trg je dosegla izgubo zaradi slabšega doseganja obsega proizvodnje, kar je bilo prilagojeno prodajno-tržnim razmeram in zalogam. Na izgubo je vplivala tudi pocenitev nekaterih elementov. S proizvodnjo nove kuhinje Brest je dana možnost za večji obseg proizvodnje in prodaje, s tem pa tudi boljših rezultatov gospodarjenja. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki so se gibali v skladu s planom in rezultati gospodarjenja ter so usklajeni z določili panožnega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Primerjalno z enakim obdobjem lani so porasli za 14 odstotkov, medtem ko so glede na lansko celoletno obdobje porasli za 9 odstotkov. Povprečni osebni dohodki so znašali 3.218 din in je pričakovati, da bodo konec leta z upoštevanjem minulega dela znašali 3.340 din. Treba je še ugotoviti, da smo z uveljavljanjem zakonskih določil o dolžniško-upniških razmerjih in pa zaradi zmanjševanja zalog gotovih izdelkov v letošnjih devetih mesecih dosegli zadovoljivo likvidnost in je medsebojna poravnava obveznosti ugodno potekala. Osrednji problem je pomanjkanje tržnih obratnih sredstev, kar povzroča investicijsko nesposobnost in onemogoča poravnavo samoupravno dogovorjenih obveznosti do krajevnih skupnosti. Takšno stanje se bo glede na doseganje akumulacije brez dodatnih rešitev nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. Ukrepi, ki smo jih opredelili, z rebalansom plana, temeljijo na večjem obsegu proizvodnje in večji produktivnosti dela. Le z dosledno uresničitvijo ukrepov za povečanje proizvodnje, pa tudi večje prodaje, lahko pričakujemo dosego zastavljenih ciljev in še ugodnejše poslovne rezultate. B. MIŠIČ Prodaja Ivernih plošč O slavnostni otvoritvi nove tovarne ivernih plošč v Podskraj-niku je bilo že dosti napisanega, kar se nedvomno pozna pri povpraševanju po naših ivernih ploščah, saj jih prodajamo po vsej naši domovini, manjše količine pa tudi izvažamo. Z izgradnjo nove tovarne se je povečal tudi obseg proizvodnje navadnih plošč, začeli pa smo izdelovati tudi oplemenitene plošče; v začetku za lastno proizvodnjo kuhinjskih elementov, v zadnjem času pa se zanje vse bolj zanimajo tudi drugi kupci. Plošče lahko razrežemo na določeni format, ki ga zahteva kupec. Kvaliteta naših plošč je dobra, saj na vso prodano količino — več tisoč kubičnih metrov —■ skoraj ni reklamacij, ali pa jih je tako malo, da jih ni vredno omenjati. Stara tovarna je pet- najst let proizvajala zelo kvalitetne plošče in lahko upravičeno trdimo, da se bo ta tradicija nadaljevala. V prvem letošnjem tromesečju je bila prodaja ivernih plošč zelo zadovoljiva, saj je bila prodana vsa proizvedena količina. Vendar pa je prodaja od aprila do sredine avgusta zastala. Do neke mere je bilo to pričakovati zaradi novih plačilnih pogojev, večjih zalog ivernih plošč pri kupcih, ki so jih uvažali zaradi zastoja v prodaji pohištva in kolektivnih dopustov. Kljub temu, da so se plačilni pogoji v zelo kratkem času normalizirali, je prodaja ivernih plošč še vedno stala. Ko je v juliju poraslo povpraševanje po pohištvenih izdelkih, se je v drugi polovici avgusta odprla tudi prodaja ivernih plošč in je bila v septembru na zelo zadovoljivi ravni. Z večino kupcev imamo sklenjene enoletne pogodbe, z delom kupcev pa dolgoročne in prav ti odkupujejo zelo velike količine plošč. S pogodbenimi količinami naj bi bila prodana vsa letošnja proizvodnja ivernih plošč. L. Štrukelj Delo na tračni žagi (iz Tovarne pohištva Cerknica) Da bi delo zaživelo SEMINAR ZA ČLANE ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Seminar za člane odborov samoupravne delavske kontrole smo nameravali organizirati že lani, pa ga nam skupaj z Delavsko univerzo iz Postojne ni uspelo pripraviti. Od 18. do 22. oktobra pa smo ga uspeli organizirati z Delavsko univerzo Boris Kidrič iz Ljubljane, ki je za takšno dejavnost mnogo bolje pripravljena. Na seminar smo povabili vse člane odborov delavskih kontrol iz Brestovih temeljnih organizacij ter iz ostalih proizvodnih temeljnih organizacij v občini. Program seminarja je bil precej obsežen, pa tudi dovolj širok in konkreten obenem, da so lahko udeleženci razčistili marsikakšno vprašanje, na katerega so naleteli med svojim delom. Naj naštejem nekaj tem seminarja: — zgodovinski razvoj delavske kontrole; — odnos med družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravno delavsko kontrolo kot organom upravljanja; — ustavna in zakonska ureditev delavske kontrole; — praktično uresničevanje delavske kontrole; — načini delovanja delavske kontrole. Ob predavanjih je bila tudi bogata razprava, ki je opozorila na številne težave, ki se pojavljajo v naših temeljnih organizacijah in na živo zainteresiranost članov, da bi odpravljali pomanjkljivosti in čimbolj uveljavljali načela samoupravljanja. Zaskrbljujoča pa je odsotnost nekaterih članov delavskih kontrol iz najbližjih temeljnih organizacij in iz Skupnih dejavnosti, pa tudi iz Tovarne ivernih plošč, kjer so ob volitvah organov upravljanja na odbor samoupravne delavske kontrole preprosto pozabili. F. Turšič Predstavniki danskih sindikatov pri nas Predvsem o združevanju S SEJE SVETA ZVEZE KOMUNISTOV SOZD SLOVENIJALES V Ljubljani je 12. oktobra zasedal svet Zveze komunistov sestavljene organizacije Slovenijales — proizvodnja in trgovina. Seja je bila posvečena predvsem politični oceni javne razprave o temeljnih izhodiščih za sestavo novega samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo. Ugotovljeno je bilo, da je javna razprava o tem gradivu, ki ga je dobil sleherni delavec v sestavljeni organizaciji, sicer bila, vendar ne povsod preveč organizirano in da bistvenih pripomb ni bilo. Tako bodo omenjena izhodišča osnova za delo komisije, ki jo sestavljajo delavci iz proizvodnje, trgovine in skupnih služb in ki naj pripravi predlog novega sporazuma ter ga da v javno razpravo. Imenovana je bila tudi posebna komisija, ki naj za sporazum pripravi predlog, kako naj bodo urejeni dohodkovni odnosi v sestavljeni organizaciji. Ko bo gradivo obeh komisij pripravljeno, bomo o njima podrobneje pisali. Svet je razpravljal tudi o predlogu sporazuma o srednjeročnem planiranju in o predlogu srednjeročnega plana proizvodnje in prodaje za obdobje 1976— 1980, ki kaže rast proizvodnje in predlog trgovine, koliko blaga bo od posamezne delovne organizacije sposobna prodati v tem obdobju. Poudariti moram, da številke za BREST niso spodbudne in da bo potrebno kar doma razmišljati o razširitvi lastne trgovske mreže. Svet je bil seznanjen tudi z gospodarjenjem v I. polletju in s težavami, ki so jih pokazali polletni obračuni. Ugotovil je, da se stanje v drugem polletju popravlja, da pa sta še vedno kritična Lignošper Bosanski Novi in Klana, ki bosta po vseh predvidevanjih zaključila poslovno leto z izgubo. Na svetu so razpravljali še o nekaterih vprašanjih, ki pa so manj pomembna za širšo javnost. J. Mele Izmed številnih skupin in delegacij, ki so oktobra obiskale našo delovno organizacijo, velja nedvomno izdvojiti obisk uradne delegacije danskih sindikatov, ki so jo sestavljali njegovi naj višji predstavniki in blizu trideset poklicnih sindikalnih delavcev. Sindikati na Danskem imajo seveda bistveno drugačno družbeno vlogo kot pri nas. Njihovo delo je omejeno predvsem na prizadevanja za čimbolj še delovne pogoje in na varstvo najosnovnejših pravic delavcev. Zato je razumljivo, da jih je v triurnem razgovoru s predstav- niki Brestovih organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij močno zanimal položaj naših delavcev, njihovi delovni pogoji, pravice in dolžnosti ter skrb za njihov družbeni in osebni standard. Zlasti pa so se zanimali za samoupravno organiziranost, varstvo samoupravnih pravic delavcev, za samoupravno planiranje in odločanje delavcev o večjih naložbah, za delo in vlogo samoupravne delavske kontrole in sodišča združenega dela, politično vlogo sindikata in podobno. Ob koncu tega prijateljskega srečanja se je vodja danske de- legacije toplo zahvalil za naše gostoljubje in izčrpni odkriti razgovor ter poudaril, da so v njem pridobili dragocene izkušnje. Prepričali so se, da socialistični samoupravni sistem pospešuje dobro gospodarjenje in omogoča delavcu enakopraven družbeni položaj. Zato se bodo tudi danski sindikati — seveda v drugačnih razmerah in pogojih ter v okvirih možnosti — prizadevali za zametke samoupravljanja in za večjo družbeno-politič-no vlogo sindikalne organizacije. B. Levec Razgovor s predstavniki danskih sindikatov je tekel predvsem o samoupravljanju Predstavljamo Piko NOVOST IZ BRESTOVEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA Že nekaj let je od tega, ko je Brest sprejel idejo o novem sistemu pohištva, ki naj bi počasi nadomestil Brestov osnovni program. Ob pomoči Brestovih strokovnjakov je avtor v tem času prilagodil idejo Brestovi tehnologiji in danes je pred nami omara, ki je zrela, da bi jo počasi začeli vključevati v proizvodnjo, ki je dovolj sveža in izvirna, da bo vzbudila zanimanje na tržišču in ki je obenem dovolj podrejena Brestu, da ob njeni vpeljavi ne more priti do nerešljivih težav. Kaj je bistvo novega sistema omarastega pohištva PIKA? Sistem PIKA je omara, ki po funkcionalni in estetski plati zadovoljuje osnovne potrebe današnjega človeka za opremo stanovanja. Je omara za nočni in za dnevni, bivalni del stanovanja. Ppkriva velik del potreb današnjega kupca, predvsem jugoslovanskega. Napak bi bilo, če bi Pričakovali, da bi lahko omara zadovoljila prav vsakega kupca. Važno je, da pokriva velik del, še važnejše pa, da poudarjamo osnovni značilnosti sistema, osnovni dve načeli, zaradi katerih lahko imenujemo omaro svežo in izvirno: 1. Načelo širinskega rastra. Sistem PIKA je mogoče postaviti v vsako zjdno odprtino (od dveh ntetrov naprej) do treh centimetrov natančno. S tem je pokrita naj večja pomanjkljivost današnje stanovanjske gradnje, ko gradijo stanovanjske prostore v najrazličnejših dimenzijah, zvečine premajhnih. S sistemom PIKA je kupcu omogočena kar največja izkoriščenost prostora glede na njegove možnosti. 2. Načelo dveh delov; to je lori tev konstrukcije oziroma ogrodja na eni strani in fasade oziro-nia vrat omare na drugi strani ~~ v vseh fazah proizvodnje in Prodaje. Konstrukcija je kar naj-P°lj preprosta in zadovoljuje vsem funkcionalnim zahte-Vam. Mogoče je shranjevanje vseh vrst oblačil in perila ter ostalih predmetov, mogoče je postavljanje vseh vrst dekorativnih in funkcionalnih predmetov, jdbenem pa je lahko fasada kakršnakoli in zato je odprta možnost za zadovoljevanje kakršnihkoli estetskih potreb kupca. Kupec lahko kupi fasado PIKA (trenutno je napravljenih več mode-*°v. iz katerih je videti, ali je fasada PIKA dovolj učinkovita), an pa kupec naroči fasado po ?v°ji lastni želji. Z eno vrsto fasade pa je mogočih na stotine različnih kombinacij (posebno še °o istočasni kombinaciji s kor- pusi konstrukcije) za dosego oblikovno popolnoma različnih učinkov. S tem je zadovoljena osnovna potreba kupca, da ima izviren videz svojega bivalnega prostora. Sistem PIKA pa je tudi omara, ki lahko zadovolji klasične pojme o omari in to dejstvo bo posebno v začetku pomenilo precejšnjo olajšavo predvsem pri prodaji, kajti nobene ovire ni, določiti optimalne sestave in jih kot take prodajati. Poleg prodaje posameznim kupcem, ki smo jo omenjali do sedaj, pa je sistem PIKA zelo primeren za prodajo investitorjem večjih objektov (družbenih zgradb, hotelov, stanovanjskih sosesk in podobno) zaradi obeh svojih glavnih načel, vklopi j ivo-sti v vsako širinsko mero in pa zaradi načela dveh delov, ko lahko projektant večjega kompleksa, naprimer hotela, naroči svojo izvirno fasado. Prav gotovo bo Brest lahko konkuriral pri ponudbi za opremo večjega kompleksa komurkoli, če bo lahko na primer 70 odstotkov potrebne opreme vzel iz serijske proizvodnje. V prvi vrsti je sistem PIKA omara in sistem je popolnoma podrejen funkciji omare. Če lahko en del omare nastopa kot nočna omarica, je to čisto v redu, seveda pa je kot tak daleč od tega, da bi bil odlična in lepa nočna omarica. Isto velja za vse ostale izpeljave, na primer pisalno mizico; uporabi se predale in vratca s sistema. Seveda pa ravno tako ne more biti to odlična in lepa pisalna mizica sama po sebi, kajti vsi ti posamezni kosi pohištva imajo svoje zakonitosti. Če se jim lahko približamo iz sistema, toliko bolje, ne moremo pa po obratni poti, da bi zaradi njih spreminjali sistem. Toliko o novi omari, o novem sistemu in o programskih dodatkih, ki omogočajo predstavitev sistema v celovitem ambientu. M. Burger Olimpija - Brest Znano je, da je BREST sklenil z dosedanjim košarkarskim klubom UL1MPIJA iz Ljubljane posebno pogodbo, s katero bo realiziral ^katere svoje naloge iz okvira ekonomsko-propagandne dejavnosti. Ker je košarkarski šport v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji močno Priljubljen, je v zvezi s tem razumljivo prišlo do dodatnih najraz-tenejših novic iz »dobro obveščenih krogov«. Da bi bili lahko ob-e^čeni o tej zadevi, jo želimo osvetliti z najpomembnejšimi dejstvi. Košarkarski klub OLIMPIJA je naši delovni organizaciji posredoval ponudbo, da je pripravljen sodelovati pri izvajanju ekonom-• nnpfopagandne dejavnosti BRESTA s tem, da predvsem propagira (vne BREST ter da sodeluje z BRESTOM pri izvajanju njegovih fugih ekonomsko-propagandnih prijemov v okviru delovanja kluba, strokovne službe, ki so ponudbo prejele, so jo najprej osvetlile .^katerimi ugotovitvami in jo s temi ugotovitvami skupaj (v obliki Pismenega gradiva) posredovale pristojnemu organu — svetu za gospodarske zadeve — v odločitev. Omenjeni organ je po daljši azpravi, v kateri je pretehtal vrsto vprašanj, ki so se vzporedno Pojavila, sprejel stališče, naj se ponudba sprejme, vendar pod pogojem, da se zgolj zaradi tega ne bodo povečala ustrezna namenska sredstva. Q Kljub temu, da je svet za gospodarske zadeve pristojen odločati sklepanju pogodb, ki sodijo v uresničitev ekonomskopropagandnih te °g’. i.e svoj omenjeni sklep odstopil v soglasje- delegacijam vseh ,rneIjnih organizacij iz okvira delovne organizacije. Temu je bo-®valo zlasti dejstvo, da gre za dolgoročnejšo odločitev. Dr ,1.stem gradivu in sklepu sveta za gospodarske zadeve so raz-Pravjjajg tutjj delegacije vseh temeljnih organizacij na posebni seji župnega delavskega sveta. Tudi ta je pretehtal okoliščine, ki se 1 Javljajo ob sklenitvi tovrstnih pogodb in je končno na podlagi sDas ki je bilo izvedeno po veljavnem postopku, soglasno Ok* s*f*eP’ da se podpre odločitev sveta za gospodarske zadeve. /Jb koncu velja povedati, da bodo v ustreznih organih košarkarskega *-* * ------- -....... - - ............. določil." neposredni izvajanjem pogodbenih Prodaja v naših salonih pohištva Prodaja pohištva v lastnih prodajalnah v Cerknici, Mariboru in v Zagrebu predstavlja nekaj nad 20 odstotkov celotne prodaje pohištva na domačem trgu. Če bi vse tri prodajalne smatrali za enega kupca, bi lahko ugotovili, da je to naš drugi naj večji kupec, takoj za Slovenijalesom TOZD 400. Poleg tega pa je takšna prodaja tudi najžlahtnejša za delovno organizacijo, saj dobimo blago plačano takoj, ob sami prodaji trajnemu kupcu, plačati nam tudi ni treba rabata in super-rabatov, ki jih dajemo trgovini in nam zmanjšujejo dohodek, z maržo pa pokrivamo stroške poslovanja in ustvarjamo še dodatni dohodek, ki se razdeli nazaj v proizvodne temeljne organizacije. Letošnji plan prodaje je bil za naše prodajalne dokaj ambiciozno postavljen, vendar so nam splošne slabe razmere za prodajo pohištva povzročile, pri izpolnjevanju plana precej nepredvidenih težav. Kljub temu lahko ob koncu tretjega trimesečja ugotovimo, da je ob upoštevanju statistično dokazanega trgovskega pravila, da predstavlja četrto trimesečje približno 35 odstotkov celotne prodaje, prodaja v naših prodajalnah je le malenkostno manjša od postavljenega plana. Devetmesečni prodajni rezultati po prodajalnah so naslednji: — Salon Cerknica je izpolnil 62 odstotkov letnega plana; — prodajalna Maribor 65 odstotkov letnega plana; — prodajalna Zagreb 70 odstotkov letnega plana. Za vse tri skupaj je plan v desetih mesecih dosežen s 63,5 odstotka, kar kaže, da bo letni plan dosežen v mejah normalnih odmikov (5 odstotkov nad njim ali pod njim). Takšni dokaj ugodni rezultati, doseženi v zelo neugodnih prodajnih okoliščinah, so posledica in prizadevnost vseh treh kolektivov, ki so z začasnimi organizacijskimi in kadrovskimi rešitvami uspešno izpeljali prodajne akcije v drugih krajih in istočasno normalno prodajali doma. Za zaključek lahko povemo, da so rezultati prodaje v vseh treh prodajalnah tudi v primerjavi s Salon pohištva v Cerknici je vedno dobro obiskan vsestranskega prizadevanja vseh treh kolektivov, obenem pa tudi velike prizadevnosti skoraj vseh zaposlenih. Prodajne akcije, pa tudi razprodaje, opravljene po različnih krajih Jugoslavije, so tudi precej pripomogle k doseženemu rezultatu. Pri tem je tudi najbolj prišla do izraza enotnost konkurenco zelo dobri, pa naj jih primerjamo na kvadratni meter prodajne površine ali na število zaposlenih. To nas hkrati opozarja, da smo tej vrsti prodaje doslej verjetno posvetili premalo pozornosti in da je na tem področju še dovolj prostora tudi za Brest. F. Mele S televizijskega zaslona — reprezentant Vinko Jelovac v dresu ORGANIZIRAN PREVOZ DELAVCEV Z BLOK V oktobru smo v Tovarni pohištva Cerknica organizirali prevoz na delo delavcem z Bloške planote. Organiziran prevoz Bločanov je nujen, saj jih je moč le tako vključiti v izmensko delo. Številčna zasedba delavcev po delovnih izmenah je v naši temeljni organizaciji postala problematična, saj je bila dopoldanska izmena preštevilna, zato nismo mogli racionalno organizirati delovnega procesa. Sicer je ta težava še ostala, saj je delavcev z Blok le štirinajst. Da bomo to vprašanje v celoti rešili, se bomo morali že sedaj, ko razpravljamo o družbenem planu razvoja občine, zavzemati za večjo možnost varstva naših otrok, ker nam tudi to dejstvo povzroča težave pri vključevanju zlasti zakoncev v delovne izmene. BRESTA J. Klančar Poškodbe pri delu V prvih letošnjih devetih mesecih je bilo v delovni organizaciji 94 poškodb pri delu, na poti na delo in z dela. Zaradi njih je bilo izgubljenih 1459 delovnih dni. V primerjavi z enakim obdobjem lani je število poškodb upadlo za 3 odstotke, število izgubljenih delovnih dni pa poraslo za 32 odstotkov. To pomeni, da so bile poškodbe nekoliko resnejše kot prejšnje leto. Lani je vsaka poškodba povzročila povprečno 11,4, letos pa 15,5 dni odsotnosti z dela. Skoraj vse poškodbe so bile lažje. Nekoliko resneje se je poškodoval le delavec iz Tovarne pohištva Cerknica, ki mu je žaga za razrezovanje ivernih plošč poškodovala hrbtno stran leve roke. Posledica poškodbe je bilo pri manj nevarnih delih kot so notranji transport, zlaganje materiala in polizdelkov, prehajanje po tovarni, različna ročna dela in podobno. Podatke o poškodbah pri delu v posameznih temeljnih organizacijah je videti iz spodnje tabele: Število poškodb V 9 mesecih 1. 1975 Indeks 1976:1975 TOZD pri delu na poti skupaj TP Cerknica 31 3 34 34 100 TP Martinjak 19 3 22 19 116 TLI Stari trg 6 2 8 17 47 TP Stari trg 4 3 7 6 117 TIP Cerknica 12 — 12 16 75 SD Cerknica 10 1 11 5 220 Skupaj 82 12 94 97 97 Število poškodb se je nekoliko povečalo samo v Tovarni pohištva Martinjak, Tovarni pohištva Stari trg in v Skupnih dejavnostih. Povedati pa je treba, da so povečanje v obeh temeljnih organizacijah povzročile le poškodbe na poti na delo in z dela. V enakem obdobju lani teh poškodb v Tovarni pohištva Martinjak sploh ni bilo, v Tovarni pohištva Stari trg pa samo ena. Vzrok za večje število poškodb v Skupnih dejavnostih je predvsem priključitev oddelka za izdelavo poliuretanske pene ter večja dejavnost transportne službe in centralnega skladišča gotovih izdelkov. Podatke o izgubljenih delovnih dnevih zaradi poškodb pri delu, na poti na delo in z dela pa je videti iz naslednje tabele: Delovni motiv — iz Tovarne pohištva Cerknica TOZD Štev. izgub, dni Indeks Izgubljenih dni na poškodbo 1975 ~ 76:75 1975 1976 TP Cerknica 240 639 268 7,1 18,7 TP Martinjak 210 244 116 11,1 12,5 TLI Stari trg 417 261 63 24,5 32,6 TP Stari trg 58 92 158 9,7 11,6 TIP Cerknica 125 143 114 7,8 11,9 SD Cerknica 56 80 160 11,2 7,3 Skupaj 1106 1459 132 11,4 15,5 Število izgubljenih delovnih dni je najbolj poraslo v Tovarni pohištva Cerknica. Povečanje sta povzročili predvsem dve poškodbi, ki sta skupno zahtevali kar 377 dni odsotnosti z dela. Ena od teh se je dogodila še lani, ko je starejši delavec padel na cesti ob skladišču gotovih izdelkov in si poškodoval glavo, druga pa je bila že omenjena poškodba na žagi ivernih plošč, ki je zahtevala daljšo odsotnost z dela zaradi potrebe po plastični operaciji. V Tovarni pohištva Martinjak in v Tovarni pohištva Stari trg se je število izgubljenih delovnih dni povečalo predvsem zaradi večjega števila poškodb na poti na delo in z dela, v Skupnih dejavnostih pa zaradi večjega števila poškodb. Največ izgubljenih delovnih dni na poškodbo je v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Pripomniti pa je treba, da poškodbe v tej temeljni organizaciji le niso toliko težje kot drugod in da je zato nekaj krivde za tolikšno odsotnost z dela tudi zaradi zdravstvene službe v tem kraju. V. Žnidaršič Razprodaja uspela Namen razprodaje, ki je bila od 1. do 20. oktobra je bil — razprodati opuščene programe kuhinjskih elementov, toaletnega programa, stolov in foteljev. Glavni delež so imeli kuhinjski elementi, ki so bili že precej desortirani. Tako kot skoraj vse, je tudi to razprodajo organiziral Salon pohištva Cerknica. Ob tem velja pohvaliti vse osebje, ki je, zavedajoč se posebne naloge in odsotnosti treh prodajalcev, pokazalo visoko delovno moralo in pripravljenost, sodelovati v izjemnih pogojih dela. Kot sem že omenil, so bili kuhinjski elementi že desortirani in je bilo potrebno veliko domišljije ter praktičnega znanja pri prodajanju kuhinj. Posebej bi poudaril prizadevanje Jožeta Šep-ca, ki je s svojo dolgoletno prakso in s poznavanjem kuhinj prispeval velik delež k takšnemu uspehu. Res, da so bile cene zelo nizke, res pa je tudi, da so imeli nekateri elementi majhno uporabno vrednost, zato se je prav pri takšnih elementih pokazalo, česa je zmožen dober prodajalec. Uspeh razprodaje je bil odvisen tudi od natančnosti informacij o zalogah, od zainteresiranosti posameznih temeljnih organizacij in od hitrosti ukrepanja na predloge prodajnega osebja. Med razprodajo smo postregli okrog 1.800 kupcem, kar je zelo veliko. Približna struktura prodanih izdelkov je takale: 4.000 kuhinjskih elementov, 1.200 toaletnih programov, 800 foteljev, 400 klopi in 400 različnih miz. Na koncu bi poudaril: dosegli smo zastavljeni cilj in še enkrat potrdili, da se podobne akcije, organizirane v Cerknici, najbolj izplačajo. M. MLINAR Vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti V novem samoupravnem sporazumu o pridobivanju in delitvi dohodka ter o razporejanju čistega dohodka je posebej poudarjena potreba po enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, za vrednotenje dela, za vrednotenje delovnih mest in za učinkovitost pri delu. Enotnost meril bi nam zagotavljala enako plačilo za enako delo. Razlike med posameznimi delavci v istem plačilnem razredu naj bi bile posledica različne prizadevnosti in učinkovitosti, med temeljnimi organizacijami pa različne produktivnosti in poslovne uspešnosti. Na Brestu smo se odločili za VVork-Faktor metodologijo normiranja, VZD kot metodologijo za vrednotenje delovnega mesta ter za vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti. O Work-Faktorju in vrednotenju zahtevnosti dela je bilo že dosti napisanega, saj sta obe metodi ponekod že v uporabi. Žal uvajanje obeh še ni tako daleč, da bi se lahko pohvalili s tem, kako imamo na Brestu na področju vrednotenja dela in vrednotenja delovnih mest enotne metode. Ker nekoliko manj vemo o načinu vrednotenja izvajalčeve učinkovitosti, bi se na kratko zaustavili ob tem. Ocena delovnega mesta (zahtevnost naloge) še ne pokaže vrednosti, ki jo ima opravljena naloga za podjetje. Za vrednost Zadovoljstvo ob dobitku — dnevna soba KATARINA kot glavni dobitek v prodajni akciji Jadran tek stila Split Naš vozni park je nedavno dobil nov naraščaj naloge je tudi važno, kako je bila opravljena. Z drugimi besedami: za podjetje so pomembni stroški, ki jih je opravljanje naloge povzročilo oziroma kako učinkovito je izvajalec delal. Učinkovitost vrednotimo po naslednjih kriterijih: — neposredna učinkovitost, — ustreznost za delo. — ustaljenost pri delu. Ker je v samoupravnem spo; razumu o pridobivanju in delitvi dohodka predvideno, da se ustaljenost pri delu izloči iz celotnega sistema in jo kot obliko minulega dela prikazuje posebej, bom natančneje opisal samo prva dva kriterija. Neposredna učinkovitost Pri tem kriteriju vrednotimo naslednje elemente: 1. Količina dela Vrednoti se dejansko učinkovitost v primerjavi s pričakovano stopnjo (primer: doseganje norm v primerjavi s stoodstotnim doseganjem). 2. Kakovost dela Upoštevamo samo razlike od pričakovane kakovosti, ki jih zakrivi izvajalec. 3. Odnos do sredstev pri delu Vrednoti se dejansko skrb in izkoriščanje, ne glede na vrednost sredstev. 4. Spoštovanje delovnih predpisov Vrednoti se pogostost in obseg prekrškov. 5. Samostojnost pri odločitvah Pri tem vrednotimo stopnjo neodvisnosti od nadzorstva in na; vodil drugih pri drugačni rešitvi zastavljene naloge. 6. Odnos do drugih Vrednoti se pripravljenost za sodelovanje s sodelavci ter primerno obnašanje do strank. 7. Uspešno vodenje naloge Vrednoti se delež vodje Prl uspešno opravljeni nalogi podrejenih ter njegov delež pri odnosih v delovni enoti. 8. Uspešno vključevanje v naloge Vrednoti se usposobljenost izvajalca, da ga lahko brez priprave pritegnemo v naloge na njegovem delovnem področju ali na drugem. Ustreznost za delo Pri tem kriteriju se ugotavlja, kako izvajalec ustreza zahtevam, ki so za delovno mesto postavljene pri vrednotenju zahtevnosti dela (pri ocenitvi delovnegf mesta). V kriterijih 1 A, IB, 1 C, 1D ugotavljamo ustreznost p° naslednjih elementih: 1. ustreznost po izobrazbi, 2. ustreznost po izkustvih, 3. ustreznost po samostojnosti in iznajdljivosti, 4. ustreznost po spretnosti. O teh kriterijih pa kdaj prihodnjič. M. Jakovac NASI LJUDJE Franc GALANTI dela na špediciji že od leta 1947. Železniške vagone in kamione je pričel nakladati in razkladati z osemnajstimi leti. Temu težkemu in napornemu delu je ostal zvest vse do danes. Kljub temu se ne more pohvaliti, da je bil vedno Bre-stovec. Njegova delavska knjižica je polna imen podjetij: AVTO-ŠPED, ODPREMNI ODDELEK RAKEK, PZ JAVORNIK in podobno. Ko sem ga povprašal, kako je s tem, mi je grenko odgovoril: »To je res. Do leta 1961 so si nas podjetja podajala kot žogo. Večkrat nismo niti vedeli, kdaj smo prestopili v drugo delovno organizacijo. Menjali so table in nam prežigosali knjižice. Delo pa je ostalo isto. To nam je kasneje povzročalo kup težav pri dodeljevanju jubilejnih nagrad. Nemalokrat se je zgodilo, da nam dela v teh firmah niso šteli za to delovno organizacijo. Zadovoljni smo, da je vsaj to vprašanje končno le rešeno.« Prejšnjih let se nerad spominja. »To so bila leta trdega dela v slabih delovnih pogojih,« je dejal. »Delali smo od jutra do noči. Delovni čas sploh ni bil omejen. Delati smo morali pač takrat, ko je prispelo blago, pa naj si bo zjutraj, popoldne ali celo ponoči. Res so bili vmes tudi premori, a kaj, ko takega prostega časa, za katerega ne veš, koliko ga bo, ni moč pametno izkoristiti. Včasih smo naslednji vagon počakali kar v gostilni, kjer smo bili vsaj na toplem. Posledice so bili očit- ki, da smo brigada zase, da radi pogledamo v kozarec in podobno.« S sedanjimi delovnimi razmerami pa je še kar zadovoljen. Najbolj je vesel, da so končno le dobili delovni čas kot ga imajo drugi delavci, to je, od sedme do petnajste ure. To pa še ne pomeni, da ni treba kdaj delati tudi popoldan, še pogosteje pa ob prostih sobotah. Vendar je takšno delo tudi posebej plačano. O samem delu ni mnogo govoril. Povedal je le, da je delo nevarno, fizično težko in da so ob njem izpostavljeni vremenskim neugodnostim. Nekoliko boljši kot prej so tudi osebni dohodki. »Čeprav,« je dejal, »denar, ki ga dobimo, tudi zares zaslužimo. Za tristo starih tisočakov na mesec moram na primer razložiti kar dvaindvajset vagonov celuloze.« France je pristen Rakovčan. Tam živi in dela, odkar se spo- Alkoholizem in delovna organizacija Splošne znane posledice alkoholne bolezni, predvsem pa značilne deformacije alkoholika (nezanesljivost, površnost, prepirljivost, laž-njivost in podobno) močno vplivajo na položaj alkoholika v delovni skupini in na odnose z njegovimi delovnimi tovariši. rninja. Doma ima majhno kmetijo, ki mu vzame ves prosti čas. Zato tudi nima časa za različne konjičke. Edino posebno razvedrilo je balinanje, pa še to le ob nedeljah popoldan. »S tem,« je dejal, »se še najbolj sprostim in pripravim na tegobe naslednjega tedna.« V. Žnidaršič Trideset let na Brestu Jakob Mule je eden izmed redkih delavcev Tovarne lesnih izdelkov Stari trg, ki že trideset let dela na Brestu. Povprašali smo ga, kaj mu to pomeni. »V lanski januarski številki Obzornika sem enkrat že govoril o tem. Mislim, da sem tedaj dosti povedal o zgodovini Bresta, ki sem jo v celoti doživljal. Dodatno lahko povem, da mi je za- letošnje srečanje jubilantov V nedeljo, 24. oktobra je bilo v cerkniški delavski restavraciji srečanje delovnih jubilantov iz vseh BRESTOVIH temeljnih organizacij. Letos je praznovalo v BRESTU svoj desetletni, dvajsetletni oziroma tridesetletni delovni jubilej 127 delavcev. Srečanje jubilantov Je bilo letos organizirano skupaj za jubilante iz vseh naših temeljnih organizacij, in sicer zato — kot je v svojem pozdravnem govoru poudaril predsednik skupnega delavskega sveta Anton Lunka da bi se lahko pogovorili o naši skupni razvojni poti, o številnih spominih, ki nas vse sku-Paj vežejo nanjo. Po drugi strani Pa zato, da bi se bolje spoznali |ned seboj, navezali tesnejše stike in izmenjali svoje izkušnje. Skupno srečanje jubilantov je zanimivo tudi zato, so dejali ju-onantje iz posameznih temeljnih organizacij, ker je to dobra Priložnost, da delavec spozna in občuti skupne cilje pri poslovanju in organizaciji podjetja, da sPozna funkcionalno povezova- nje vseh temeljnih organizacij v celoto ter da spozna, kako trdno smo organizacijsko povezani v gospodarski in samoupravni skladnosti in solidarnosti. V kramljanju z jubilanti si lahko ugotovil, da pomeni takšno srečanje delavcem, ki praznujejo svoj delovni jubilej, tovariško pozornost in priznanje za vse tisto, kar so ustvarili v delovni organizaciji z minulim delom, s svojimi življenjskimi močmi. To je njihov prispevek za vse doseženo, to je prispevek k izgradnji trdnih temeljev tudi za naš prihodnji razvoj. Po razdelitvi jubilejnih nagrad in po pogostitvi je bilo razpoloženje vse bolj veselo. Ob takšnem vzdušju se človeku nehote vrinja misel, da so ti ljudje, ki so prispevali toliko in toliko minulega dela, pripravljeni dosegati še večje delovne uspehe. Niso še zadovoljni z doseženimi, pač pa so pripravljeni prizadevati si tudi za prihodnjo rast podjetja, za večji standard vseh nas, za še lepši in bogatejši jutrišnji dan. J. Klančar kon podaljšal delovno dobo za pet let in nisem povsem zadovoljen s tem, saj sem več kot polovico delovnega staža delal vse sobote in nešteto udarniških ur. Takoj po vojni smo se odločali o prostovoljnem delu zavestno, ker smo čutili, da je treba obnoviti porušeno domovino.« »Zapiši!« me spodbuja Jakob, »naj minulo delo dobi več priznanja. Že zadnjič sem povedal, da v mojih letih pojemajo moči, vid in zdravje. Nekdaj so bili zelo slabi pogoji za delo. Dež, mraz, mrzla hrana, neomejen delovni čas, brez nadur... Če bi bil mlajši, prav gotovo ne bi tarnal. Pogoji dela so urejeni povsod, zaščitna sredstva so na voljo, imamo tople malice, proste sobote, plačan dopust; vse to je lepo urejeno.« M. Šepec Alkoholik zaradi stalne ali občasne izčrpanosti, nenaspanosti, posebno kadar preživlja »mačka« ter zaradi vinjenosti slabše dela. Delovni tovariši se pogosto povsem upravičeno obregajo ob alkoholika, ker so sami prisiljeni opravljati njegovo delo oziroma popravljati njegove napake, ki jih je napravil zaradi svoje površnosti in malomarnosti, tako značilnih za alkoholika. Ko pride pozneje zaradi napredovanja alkoholne bolezni do večdnevnega popivanja, začne bolnik izostajati z dela. Tako imenovani »plavi ponedeljki« (tudi drugi dnevi v tednu niso izvzeti) ne povzročajo samo običajnih motenj v delovnem procesu, marveč slabo vplivajo tudi na medsebojne odnose v delovni skupini. Sodelavci alkoholika, ki slabo in površno dela, zamuja službo ali pa sploh izostane z dela, so tega počasi siti in zahtevajo korenito reševanje vprašanja. Zanimivo pa je, da se sodelavci lotijo alkoholika resno v svoji de lovni skupini le tedaj, če sarm nimajo težav zaradi alkoholizma. V nasprotnem primeru pa drug drugega ščitijo in otežujejo reševanje takih težav v delovni organizaciji. Velikanski problem večine; delovnih organizacij je strpnost do popivanja, vinjenosti na delovnem mestu in do izostankov. Znano je, da je okrog 15 odstotkov moških vdanih alkoholizmu in da naslednjih 15 odstotkov pije preveč, tako da so že na pragu alkoholne odvisnosti. Ta množica ljudi po delovnih organizacijah neposredno in bistveno vpliva na Naši medsebojni odnosi Ob začetku delovnega dneva recimo Jože zaželi denimo Filipu, ki prihiti na delo, dobro jutro. Razpoloženje daje v prvih jutranjih urah ob kavici in ob nekaj na hitro pokajenih cigaretah videz zelo dobrih medsebojnih odnosov. Že je ura šest. Nekateri hitijo na svoje delovno mesto, nekateri pa se ne zmenijo za točnost in kar je še slabše, to so največkrat režijski delavci in vodilni ljudje vseh smeri. Naj nanizam samo nekaj navodil inštruktorjev ali mojstrov v proizvodnji, ki sem jih neštetokrat tudi na lastna ušesa slišal: Nisi še namazal! Kaj me buljiš? Butrne, kaj me še nisi nikoli videl? in tako naprej in tako naprej. Takšne prijetne, pa še lepše besede so največkrat namenjene mlajšim delavcem ali delavkam, ki zaradi nevednosti ne ugodijo vsem potrebam ob delu. Namesto, da bi inštruktor vzgojno, potrpežljivo in preudarno pazil tudi na spoštovanje lepih medsebojnih odnosov med delavci, največkrat s takimi besedami povzroči le njihovo poslabšanje in zaostrovanje. Tudi delavci v proizvodnji bi morali biti med seboj bolj obzirni, posebno pa še do starejših ljudi in do tistih, ki odgovarjajo za njihovo delo. Ne bi smeli samo zahtevati svojih pravic,_ ampak bi jih morali tudi izpolnjevati! J. K. Novi samoupravni sporazum s področja dohodka in osebnih dohodkov je bil nedavno sprejet. Z zbora delavcev v Tovarni pohištva Cerknica KLIC SIRENE GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Prostovoljno gasilsko društvo Cerknica si je zadalo nalogo, da letos nabavi nov gasilski avtomobil (kombi). Akcija samih gasilcev je končana; zbrali smo denar od občanov, ki se jim s tega mesta gasilci prav lepo zahvaljujemo, saj so prispevali več kot štiri stare milijone, se pravi več od pričakovanega. To izpričuje, da se naši občani čutijo odgovorne za utrip občine ter za varnost njihovega in družbenega premoženja. Gasilsko društvo je poslalo gospodarskim organizacijam v občini pismene prošnje za finančno pomoč, pa sta se doslej menda samo dve odzvali. Preostale lepo prosimo, naj se odzovejo klicu na pomoč, da bomo lahko učinkoviti v svojih posredovanjih. nižjo delovno storilnost in na medsebojne odnose. Delovne organizacije stalno kršijo predpise o možnostih za izkoriščanje letnega dopusta. Alkoholikom dovoljujejo, da namesto »plavih« delavnikov, se pravi neopravičenih izostankov z dela zaradi pijančevanja, izkoriščajo po en dan dopusta. S takšno potuho kadrovske službe in drugi vodstveni kadri v delovnih organizacijah pravzaprav onemogočajo, da bi proti alkoholikom, ki zaradi svoje bolezni kršijo delovno disciplino, pravočasno disciplinsko ukrepali. Če pa že pride do disciplinske obravnave alkoholika, so v večini primerov ti ukrepi premili in tako puste alkoholika, da še naprej popiva in propada. Zdravstvena in socialna služba ne moreta ukrepati, dokler so v delovni organizaciji strpni do delovne discipline alkoholika. Res pa je, da alkoholik, kadar dela, dela pridno, saj se zaveda svojih disciplinskih prekrškov in se boji hujših ukrepov proti sebi, še posebno pa prisile na zdravljenje. Znano je namreč, da visok odstotek alkoholikov pride na zdravljenje šele zaradi grozečega disciplinskega postopka, kar pomeni, da bi na zdravljenje prišli že prej, če bi v delovni organizaciji ukrepali že ob začetnih posledicah alkoholizma. Ponovno je treba poudariti, da alkoholik ne pride nikoli na zdravljenje prostovoljno, edino »pogojno prostovoljno« — zaradi težav v družini in na delovnem mestu. Alkoholik je odsoten z dela povprečno dva in polkrat več kot nealkoholik in zaradi stroškov svoje bolezni stane trikrat več kot zaposleni nealkoholik. K temu je treba prišteti še zmanjšano produktivnost in izgubo dragocene delovne moči. Alkoholizem ima velik delež tudi pri obratnih nezgodah in pri nezgodah, ki povzročajo invalidnost. Vsekakor je vprašanje alkoholizma tako pereče, da bi mu delovne organizacije morale posvetiti ustrezno pozornost. Program za reševanje alkoholizma v delovni organizaciji bi moral predvsem izhajati iz spoznanja, da je alkoholizem bolezen. Na vsak način pa bi program protialkoholnih prizadevanj v delovni organizaciji moral temeljiti vsaj na naslednjih osnovah: 1. Obratne ambulante, se pravi, zdravnik in medicinska sestra, bi se morali seznaniti s sodobnimi pogledi na alkoholizem in se usposobiti za skupinsko zdravljenje in prevzgojo alkoholikov in za skupinsko delo z njihovimi svojci. 2. Vodstveni kader delovne organizacije bi se moral izobraziti v pogledu alkoholizma. Posebno uslužbenci kadrovske službe bi morali imeti znanje, ki bi jih usposobilo za čim zgodnejše odkrivanje alkoholikov. Začeti jih je treba obravnavati skupaj z zdravnikom, medicinsko sestro in socialnim delavcem. 3. Pri obratni ambulanti bi bilo treba začeti s skupinskim zdravljenjem alkoholikov. Skupina bi postopoma prešla v klub zdravljenih alkoholikov delovne organizacije. 4. Obratna ambulanta, kadrovska služba in klub zdravljenih alkoholikov bi morali biti zaradi strokovne pomoči in skladnosti v delu povezani z ustreznim zavodom, ki skrbi za sodobno celovito socialno psihiatrično obravnavo in prevzgojo alkoholikov. (Prirejeno po sestavku dr. J. Ruglja) V. SIMČIČ Ob občinskem prazniku slovesno S slavnostne seje občinske skupščine Slavnostna seja občinske skupščine SVEČANA SEJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE JE BILA LETOS V GRAHOVEM Delegati vseh treh zborov občinske skupščine, povabljeni gostje in občani so se zbrali v soboto, 16. oktobra v zadružnem domu v Grahovem na slavnostno sejo. Med številnimi gosti so bili tudi podpredsednik republiške skupščine VLADIMIR LOGAR, udeleženci napada na Lož in Bezuljak, nekateri prvoborci, delegacije vseh domicilnih partizanskih enot, delegacije sosednjih občin, delegaciji prijateljskih občin Čabar in Slovenske Konjice, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in medobčinskih organov družbenopolitičnih organizacij, predstavniki temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki JLA, mladina, drugi gostje in občani. Potem, ko je delegacija pionirjev krajevne skupnosti Grahovo čestitala predsedniku občinske skupščine ter prek njega vsem delegatom in gostom in vsem občanom ob občinskem prazniku, je imel slavnostni govor Jože HREN, predsednik občinske skupščine. Govoril je o velikem prispevku Notranjske v narodnoosvobodilnem boju, opozoril na velik politični in vojaški pomen napadov na Lož in Bezuljak pred petintridesetimi leti ter naštel vrsto delovnih uspehov v naši občini, ki smo jih združeni v zavestnem hotenju po pospešenem razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ob upoštevanju vzajemne solidarnosti dosegli od minulega občinskega praznika sem. V slavnostnem nagovoru je opozoril tudi na nekatera področja, kjer zaostajamo v razvoju, dotaknil pa se je tudi vprašanj v zvezi z bolj poglobljenim razvijanjem delegatskih razmerij. Ob ocenjevanju zunanjepolitičnega položaja je poudaril našo odločenost podpori obeh narodnih manjšin v Avstriji. Predsednik občinske skupščine je nato podelil letošnja priznanja občine »19. oktober« in plakete, ki so jih dobili: Krajevna skupnost Cajnarje-Žilce za uspešna prizadevanja pri vsestranskem razvoju krajevne skupnosti in pri tvornem vključevanju občanov v različne aktivnosti družbenopolitičnega življenja. Jože LESAR za pomemben prispevek pri razvoju gospodarstva v občini, posebej še lesne industrije ter za prizadevanja na področju izgrajevanja sistema družbenega planiranja in za aktivno delo v skupščinskih organih občine in republike. Jože TELIČ za dolgoletno aktivno vlogo v družbenopolitičnem življenju občine in republike, za prispevek pri razvoju ljudske oblasti in aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah. Plakete občine so letos dobili: Slavko BRGLEZ za dolgoletno delo na družbenopolitičnem področju, Dušan PIRC za pomemben prispevek pri znanstvenih prizadevanjih, Tone URBAS za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in pri utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov. Slavnostno sejo so zaključili z dobro pripravljenim recitalom učenci in učenke osnovne šole »11. maj« Grahovo, ki se je prav lepo zlil v praznično vzdušje v obnovljeni dvorani zadružnega doma v Grahovem. Delegati in gostje so se nato zapeljali na Goričice, kjer so si ogledali zanimivo stalno polharsko razstavo v prastari notranjski hiši. F. STERLE Položen temeljni kamen ZRNO NA ZRNO POGAČA, DINAR NA DINAR TELOVADNICA... V deževno sobotno jutro se je zarezal glas fanfar. Kot odmev je zadonela pionirska himna. Otroška grla so pela z vsem srcem, mladi harmonikarji so v glas harmonike vpletali utrip svoje mladosti. Osnovnošolski živ-žav je praznoval. Nič ni moglo skaliti veselja v mladih srcih, niti z dežjem grozeči oblaki niso pokvarili prazničnega dne. Vsem prisotnim se je zdelo, da se je zvedrilo nebo in posijalo toplo sonce, ko je tovariš Jože Strle, predsednik gradbenega odbora, položil temeljni kamen za nove razrede in telovadnico. Člani dramsko-recitatorskega krožka, gojenci glasbene šole z Rakeka in cerkniški šolski pevski zbor so izvedli kulturni program v zahvalo vsem, ki nam po svojih močeh gradijo lepši jutrišnji dan. V oblačno sobotno dopoldne je iz hvaležnih otroških src privrela zahvala: »Radi bi vam povedali, kako radostni smo, ko stojimo pred temeljnim kamnom, ki nam zagotavlja, da bodo v naslednjih mesecih na tem prostoru zrasli novi razredi in telovadnica. Prav to najteže čakamo. Laže se je stiskati v majhnih razredih kot telovaditi v avlah, skozi katere je pravkar drvela množica naših so- šolcev in prinesla vanje blato in vodo. Upamo, da bodo vsaj sedmi razredi še ujeli leto učenja v novih razredih in v novi telovadnici. Za pomoč se zahvaljujemo vsem občanom, ki so se pred več kot letom dni množično izrekli, da nam s samoprispevkom omogočijo prijetnejše učne ure, zlasti pa telovadbo v svetli in prostorni telovadnici. Zahvaljujemo se tudi tovarišu predsedniku in vsemu gradbenemu odboru, samoupravnim interesnim skupnostim in vsem delovnim organizacijam, ki bodo zbrale še dodatna sredstva za uresničitev vseh načrtov. Obljubljamo, da bomo s pridobljenim znanjem dokazali, da so bila zbrana sredstva vložena v prave temelje.« C. Levec Prijeten kulturni večer PRISRČNO SREČANJE Z NOTRANJSKIMI UMETNIKI V okviru praznovanj občinskega praznika in akcije »človek, delo, kultura« je temeljna kulturna skupnost pripravila tudi srečanje z umetniki — domačini. Vabilu so se prijazno odzvali besedni ustvarjalci iz Loške doline Matevž Hace, Marička Žnidaršič in Vinko Šumrada-Radoš, pesnica in pisateljica iz Dolenje vasi Magda Stražiščar, slikarja Lojze Perko in Milan Rot ter dramski, filmski in televizijski igralec Boris Kralj; starosta slovenskih umetnikov Maksim Gaspari pa se je v ganljivem pismu opravičil, ker zaradi betežnosti in bolezni ni mogel priti, da pa živi in čuti z notranjsko zemljo. Po uvodnem nagovoru predsednika skupščine kulturne skupnosti ter nastopu šolskega pevskega zbora in gojenk glasbene šole z Rakeka je med prisotnimi zaživelo zares toplo in domačno vzdušje, neprisiljeno poduhovljeno, kar lahko ustvari le srečanje s pristno umetnostjo. Po šipah so trkale kaplje jesenskega dežja; prisotni pa so z izjemno pozornostjo prisluhnili preprostim in neprisiljenim razgovorom z umetniki: razkrivale so se njihove ustvarjalne osebnosti, njihova trajna povezanost z domačo zemljo; beseda je tekla o veliki osveščevalni vlogi kulture in umetnosti v naši revoluciji, o človeških stiskah in notranjih zmagah; izostrila pa se je tudi trpka misel, da je kultura delavcem še vedno odtujena. Ob razgovorih je bilo moč tudi neposredno slišati in videti umetniške stvaritve prisotnih domačih umetnikov. Naj sklenemo: večer je kar prehitro minil, kar prehitro je minila začaranost, ki jo lahko ustvari le srečanje z domačo umetnostjo. Vsi prisotni so si bili edini: takšna srečanja je treba pripraviti še večkrat. Žal pa je bilo med prisotnimi zelo malo delavcev (skrajni čas je, da si sindikat resneje ogleda tudi tisti del svojega delovnega programa, ki govori o delavski kulturi), zelo malo je bilo izo-braženstva — predvsem tehniške inteligence (svojo izobrazbo navadno poudarjamo le tedaj, ko gre za višji osebni dohodek), pa tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij in skupščine občine so imeli svoje praznične slovesnosti razporejene tako, da so jih njihove obveznosti zadržale drugje. B. Levec Varovanje premoženja delovne organizacije smo pred sedmimi leti pogodbeno prepustili podjetju Varnost iz Ljubljane. S prvim novembrom pa bomo dolžni varovati premoženje spet sami. S tem v zvezi so že stekle strokovne in organizacijske priprave. Da varovanje premoženja po tolikem času jemljemo spet na svojo skrb, je več razlogov. Najbolj bistven razlog je v tem, da smo lani sprejeli pravilnik o informiranju, o varovanju tajnosti in o družbeni samozaščiti. Po tem pravilniku ima vsak delavec pravico in dolžnost preprečevati dejavnost, ki bi ogrožala družbeno lastnino ali dejavnost, ki ruši normalno poslovanje temeljne in delovne organizacije oziroma varno delo delavcev. Še dvoje slovesnosti V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika je bila ob priložnostnem kulturnem programu odprta tudi knjižnica v Novi vasi. Nedvomno je to velika obogatitev za to območje in ta kraj ter pomeni nov kulturni korak v želji, da bi knjigo čimbolj približali slehernemu občanu. k. -v »v-—. m f?- ~~ m "jr —^ V muzeju NOB v Ložu, ki vse bolj bogati in širi svoje poslanstvo, pa je bila odkrita spominska plošča ob petintrideseti obletnici že legendarnega partizanskega napada na Lož. Ob odkritju plošče je obudil spomine na to akcijo in na njen pomen Adolf Arigler, eden izmed udeležencev tega napada in sedanji podpredsednik Združenja zveze borcev NOV Slovenije. Tudi ob tej priložnosti je bil krajši kulturni program, v katerem so sodelovale amaterske kulturne skupine iz Loške doline. Rekli smo, da je vsak delavec dolžan preprečevati pojave, ki ogrožajo premoženje, da pa je ta skrb za varovanje premoženja še bolj vsestranska, imamo varnostno službo — službo varnostnikov, ki imajo še posebej nalogo, varo; vati premoženje in preprečevati druge pojave, ki ga ogrožajo. Tudi v novih pogojih, kakor smo že nekajkrat zapisali, bomo vsi delavci, vsi samoupravi j alci pomagali varovati premoženje varnostnikom ter upoštevali delo varnostnikov pri opravljanju njihovega dela, hkrati pa se zavedali, da nam prav to družbeno premoženje daje kruh in pogoje za naše bivanje. Tako bo varstvo našega premoženja postalo še bolj naša skrb. J. Klančar Umetniki domačini: Vinko Šumada, Matevž Hace, Marička Žnidaršič, Magda Stražiščar, Milan Rot in Lojze Perko. Na posnetku ni Borisa Kralja Malce zapoznel posnetek z odkritja veličastnega spomenika snežniškim bolnicam, na katerem so biili številni naši občani in gostje Varstvo premoženja spet naša skrb SODOBNA PRAVLJICA Pred nedavnimi leti je prijezdil z Nanosa mladi kraljevič v kraljestvo kralja Škocjana. Le-ta je imel prelepo hčerko Blagovnico. Vanjo se je zagledal postojnski mladec. Priklonil se je pred starim cerkniškim plemičem in ga prosil za hčerkino roko. Ker je bil stari kralj Škocjan betežen, ne bi imel nikogar, da bi mu stregel, če bi omožil svojo edinko. Zato je odlašal z odgovorom mladeniču •bodre krvi. Toda kraljevič, ki je imel žilico za trgovanje, je z obljubami, kako bo skrbel za starega tasta, omehčal očaka in si izprosil dru-zico. Modrijani z obeh dvorov so kimali z glavami in v svoje sive, dolge brade momljali, kako modro sta ravnala Nanos in Škocjan, ko sta z zakonsko zvezo povezala dve sosednji kraljestvi. Bila je svatba kakršne še niso videle niti slepe ribice iz Postojnske jame. Mize so se šibile pod dobrotami vseh vrst. Toda ko so svatbene dobrote izginile, je stari kralj zaman čakal, da se bo biizica spet pogrnila. Na njegovem jedilnem listu je sedaj meso le dvakrat na teden, Pa še takrat ga ne more jesti, ker zaudarja. Dvorni zdravnik mu Jc predpisal svinjino, a zet mu je ne pošlje in ne pošlje. Saj ni beumen! Kaj bi starec z mesom! Jo pa že raje proda svojim trgovcem! Štiri dinarje pri kilogramu več iztrži doma! Zadnjič si je stari Škocjan dodobra pozdravil bolne ledvice, ker je v medobčinski kuhinji zmanjkalo soli. . »Če bi še živel Martin Krpan, se kaj takega ne bi pripetilo,« Je po neslanem kosilu preudarjal sivolasi kralj. Obupan je poslal sJa v postojnski grad. Tako je zvedel, da na dvoru kraljeviča z Na-bosa ne manjka ne svinjine niti soli in da so mize bogato obložene tudi s teletino. Prebivalci Škocjanovega kraljestva trpe s starcem, smili se jim •h sprašujejo se, zakaj svetovljanski mladenič tako mačehovsko ravna z ljudstvom svoje Blagovnice. Delovna skupnost THP Jama — TOZD Gostinstvo Cerknica je za Praznik občine Cerknica pripravila občanom Cerknice prijetno in “•abilizacijsjjjjj, ukrepom ustrezno presenečenje. Občanom do po-biiadi prihodnjega leta ne bo več potrebno ob nedeljah dopoldne napravljati časa in denarja na desnem (prehrambenem) delu naše clikatese, ker bo namreč do takrat ob nedeljah zaprta. filmi v oktobru i. n. 4- 11. 6- 11. 7. 11. 8- 11. H. 11. 13. (j 14. 11. 15. 11. 18. n 20. n 21. 11. 22. 11. 25. 11. 27. 11. 28. n. 29. H. 50. 11. ob 16. uri in 19.30 — ameriška drama. ZVEZDNI PRAH ob 19.30 — ameriški pustolovski film. RDEČI GUSAR. ob 19.30 in 7. 11. ob 16. uri — ameriški pustolovski film. JOE IN MARGERITA. ob 19.30 — ameriška kriminalka. POROČILO O UMORU, ob 19.30 — ameriška komedija. ROBINSON CRUSOE. ob 19.30 — jugoslovanska drama. HIŠA. ob 19.30 in 14. 11. ob 16. uri — ameriški pustolovski film PAZI NA GNEČO. ob 19.30 — ameriška kriminalka. MOČNEJŠI OD STRAHU. ob 19.30 — jugoslovanska komedija. NAIVNEŽ. ob 19.30 — ameriški dokumentarni film. SPOLNO ŽIVLJENJE ŽIVALI. ob 19.30 in 21. 11. ob 16. uri — ameriški pustolovski film. PUSTOLOVŠČINE BELEGA OVČJAKA. ob 19.30 — ameriška drama. Z DRUGE STRANI PLANINE, ob 19.30 — ameriška grozljivka. FRANKENSTEIN MLAJŠI, ob 19.30 — ameriška kriminalka. MELINDA. ob 19.30 in 28. 11. ob 16. uri — ameriška komedija. AMERI-KANEC V EVROPI. ob 19.30 — ameriška kriminalka. MAŠČEVALEC IZ BELFASTA. ob 16. uri in 19.30 — jugoslovanski vojni film. PRVI SPLITSKI ODRED. ob 16. uri in 19.30 — italijanska drama. AMARCORD — SPOMINJAM SE. Sredstva iz samoprispevka se zbirajo Več kot leto dni je minilo, odkar smo se na referendumu odločili, da bomo veliko pomanjkanje šolskih prostorov in telovadnic na področju naše občine reševali s samoprispevkom. Zato je prav, da so ljudje, ki samoprispevek plačujejo, seznanjeni s tem, kaj je bilo na tem področju že storjenega in kakšni so prihodnji načrti. Odločitev delovnih ljudi in občanov za samoprispevek nalaga gradbenemu odboru izredno odgovornost, saj se zavedamo, da je treba sredstva, zbrana na ta način, uporabiti kar se da smotrno. Čeprav uspehi dela gradbenega odbora na zunaj še niso vidni, pa člani posameznih komisij že od zgodnje pomladi pripravljajo pričetek gradnje, ki se bo, kakor vemo, začela z izgradnjo prizidka pri osnovni šoli v Cerknici. Takoj na začetku teh pripravljalnih del je prišlo do delne spremembe idejnega projekta, ki je bil izdelan že pred leti in zato tudi praktično že zastarel. Deloma je spremenjena sama zasnova šolskega objekta z osmimi učilnicami, ki bo skupaj s staro šolo pridobil še prepotrebne garderobe v kleti in večnamenski prostor v samem objektu, ki bo služil za malicanje in občasno za prirejanje različnih šolskih prireditev. Občutno je spremenjena tudi velikost telovadnice, saj smo se po več posvetovanjih s strokovnjaki s tega področja odločili, da bi zgradili objekt, ki bo služil tudi za potrebe kraja in vse občine. Tako bodo v novi telovadnici poleg šolske telovadbe tudi večje športne kulturne in druge prireditve, prostore pa bi v večernih urah uporabljali tudi v rekreativne namene. Večja telovadnica je tudi osnovni pogoj za pridobitev kredita, ki ga ima temeljna telesno-kulturna skupnost možnost dobiti pri republiški telesno kulturni skupnosti. Projekti so bili v teh dneh končani in že na prvi pogled je vi- deti, da bo občina z novo šolo in telovadnico dobila zares pomembna objekta. Vsa ostala dokumentacija je urejena, v nekaj dneh pa bo znan tudi izvajalec gradbenih del. Če bo šlo vse po zastavljenem načrtu, potem temeljni kamen, ki je bil položen v počastitev občinskega praznika, ne bo več dolgo sameval, ampak se mu bodo kmalu pridružili stroji in gradbeni delavci, katerim bo ta zahtevna gradnja zaupana. Trenutno gradbeni odbor bije bitko s finančnimi sredstvi, saj zbiranje le-teh zaostaja za načrtom. Do konca septembra se je na račun samoprispevka zbralo 470 milijonov starih dinarjev, vendar so vsa ta sredstva iz prispevkov delovnih ljudi, upokojencev in deloma zasebnih obrtnikov, medtem ko sredstev, ki bi jih morale nakazati delovne organizacije na podlagi sprejetega sporazuma, še ni. Da bi zagotovili čimprejšnji pričetek del in s tem tudi cenejšo gradnjo, si bo moral odbor v prihodnje prizadevati predvsem za izpolnitev obveznosti delovnih organizacij po sporazumu in za pridobitev potrebnih premostitvenih kreditov. Iz dosedanjih priprav in možnosti za pričetek gradnje v najkrajšem času lahko sklepamo, da bodo šolski otroci in ostali občani telovadnico lahko uporabljali že s prihodnjim šolskim letom, otvoritev novega dela šolskega objekta pa je predvidena za praznik republike — 29. november 1977. S. Miler Prihodnjega novembra telovadba v novi telovadnici? Zdrav duh v zdravem telesu VELIKA KOLESARSKA PRIREDITEV V CERKNICI SPECIALNA KOLESA: 24. oktobra je bila v Cerknici velika športna prireditev — I. državno prvenstvo veteranov v kolesarstvu, združena s TRIM akcijo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, tekmovanjem ekip osnovnih šol občine Cerknica s pony in standard kolesi, dirka mladinskega kriterija, kolesarskim dvobojem ANTENA : DNEVNIK in kolesarsko dirko športnikov-veteranov NOTRANJSKE. Organizatorja sta bila temeljna telesnokuiturna skupnost Cerknica in kolesarski klub Rog iz Ljubljane. Prireditev je bila organizirana z namenom, da bi kolesarstvo kot eno izmed najbolj zdravih oblik rekreacije, razširili med naše ljudi, saj tudi na tem področju precej zaostajamo za drugimi. Še posebej želimo, da bi pionirji in mladinci v čim večjem številu sedali na kolo, saj je to šport, ki zahteva tovariške odnose, trdno in vztrajno delo, močno voljo in samopremagova-nje, kar vse oblikuje osebnost mladega človeka. Sodelovanje na TRIM akciji je bilo pod pričakovanji, čemer je bilo vzrok zelo hladno in megleno jutro. Tudi na prvenstvu osnovnih šol niso sodelovale vse prijavljene ekipe, kar je velika škoda, saj bi bile dirke veliko zanimivejše, pa tudi osnovni namen bi bil dosežen — množičnost. Dirke veteranov za naslove državnih prvakov v štirih starostnih kategorijah so bile zelo zanimive, borbene in so dokazale, da je kolesarjenje mogoče gojiti tudi, ko je človek že precej v letih, saj je bil naj starejši tekmovalec star 61 let. Sodelovali so nekdanji odlični kolesarji in državni reprezentanti: Franc Škerlj, Jože Šebenik, Zvone Zanoškar, Gavrilo Vuko-jevič, Gabrijel Horvat, Kosta Todorovič in drugi. V kolesarskem dvoboju dveh časnikarskih hiš ANTENE in DNEVNIKA so bili boljši novinarji ANTENE, saj so imeli v svojih vrstah odličnega TOFA, ki je bil premočno prvi, pa čeprav je vozil že dirko VETERANOV, kjer je bil v svoji kategoriji šesti. Za nas najbolj zanimiva dirka je bil obračun NOTRANJČEV, v katerem pa je žal nastopalo le deset tekmovalcev. Najbolj ogorčen je bil boj za prvo mesto med TONETOM URBASOM, predsednikom organizacijskega odbora prireditve in TTKS Cerknica ter TONETOM URBASOM, novinarjem KMEČKEGA GLASU. Čeprav je prvi vodil vso dirko, je bil drugi v finišu le za malenkost hitrejši. Tudi ostali so prikazali veliko borbenosti in požrtvovalnosti. REZULTATI: Prvenstvo osnovnih šol PONY KOLO Ekipno: 1. OŠ »JOŽE KRAJC« RAKEK 2. OŠ CERKNICA Posamezno: 1. FRANKO Ivan, OŠ Cerknica 2. MODIC Vojko, OŠ Rakek 3. IJRIBLJAN Mitja, OŠ Rakek STANDARDNO KOLO: Ekipno: 1. OŠ Cerknica Posamezno: 1. MEDEN Anton, OŠ Cerknica 2. PREMROV Bogdan, OŠ Nova vas 3. Dolničar Jernej, OŠ Cerknica Ekipno: 1. OŠ »Janez Hribar« Stari trg Posamezno: 1. ŠEPEC Igor, OŠ Stari trg 2. ZALAR Milan, OŠ Grahovo 3. LOVKO Peter, OŠ Cerknica Državno prvenstvo veteranov: od 35 do 40 let: 1. DEŽMAN Branko, Kokrica od 40 do 46 let: 1. VUKOJEVIČ Gavrilo, Beograd od 46 do 51 let: 1. PERNE Vinko, Grosuplje nad 51 let: 1. TODOROVIČ Kosta, Beograd Veterani Notranjske: 1. URBAS Tone st. 2. URBAS Tone ml. 3. SKUK Tone 4. KRANJC Alojz 5. POPEK Franc 6. ŠEGA Vasja 7. URBAS Franc 8. KOCJANČIČ Janez 9. ARKO Tone 10. LAVRENČIČ Janez V celoti vzeto je prireditev uspela; prireditelji so bili pohvaljeni za odlično organizacijo. Upamo pa tudi, da se je za kolesarski šport navdušilo precej mladih, pa tudi starejših občanov, ki bodo odslej pogosteje sedali na kolo. P. Kovšca Nogometni moštvi Olimpije in Cerknice na sklepni svečanosti ob petdeseti obletnici nogometnega kluba Cerknica Z nogometne tekme Cerknica : Olimpija (0:8). V predtekmi pionirskih ekip je zmagala Olimpija z 1 : 0 p' :ds - j lEiiCv"" 1 ■■■■■ni: Ženska ekipa KK Ljubljana (v kateri sta tudi reprezentantki Čuli-čeva in Janševa) je premagala oslabljeno ekipo KK BREST. V moškem četveroboju je bil vrstni red: 1. KK Ljubljana, 2. KK Brest, 3. KK Gradis, 4. KK Kočevje Pomirili so se tudi balinarji. Vrstni red: 1. BREST, 2. Rudnik — Ljubljana, 3. Rožna dolina — Ljubljana, 4. Špica — Ljubljana, 5. Svoboda Bičevje — Ljubljana, 6. GAJA Padriče (Italija). Srečali so se tudi upokojenci istih ekip, kjer je znova zmagal BREST Ob osnovni šoli Cerknica je bil propagandni tabor — shod slovenskih tabornikov Teden telesne kulture ob 50-letnici NK Cerknica v sliki Sindikalno nogometno srečanje Nogometna mrzlica v Loški dolini je povzročila, da sta se tudi sindikalna in mladinska organizacija v Tovarni pohištva Stari trg in v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg dogovorili za nogometno srečanje. Prvo srečanje je bilo pred številnim občinstvom na nogometnem igrišču v Kozariščah. V izredno zanimivi igri je moštvo Tovarne pohištva premagalo nasprotnika s 5:4. V tem srečanju je bilo storjenih tudi nekaj organizacijskih napak, zato sta se mladinski organizaciji odločili za povratno srečanje. Sestavili so tudi moštvi veteranov in obetalo se je zanimivo športno popoldne. In res je bilo. To pot je bila organizacija pohvale vredna. Mladinski organizaciji sta poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Z ražnja se je širil prijeten vonj jančka. Športni duh je člane obeh kolektivov privabil, da bodrijo svoje moštvo v boju z žogo. Mladi moštvi sta v dokaj izenačeni igri prikazali veliko borbenosti. To pot je imelo več športne sreče moštvo Tovarne lesnih izdelkov in je zmagalo z 1:0. Posebna poslastica za navijače pa je bilo srečanje veteranov. V izredno razgibani igri so pokazali zanimiv nogomet. Seveda se jim je poznalo pomanjkanje kondicije, a so vseeno igrali do zadnjih moči v želji po zmagi. Več od igre so imeli veterani TLI in zmagali z 1:0. Po končani tekmi je vse tekmovalce čakala porcija jančka in pijača. Člani obeh kolektivov so ob koncu izrazili željo, da bi imeli takšna srečanja tudi v drugih športnih panogah. V. Ogrinc V četveroboju strelcev je bil vrstni red: 1. Center (Postojna), 2-BREST, 3. Pivka, 4. Račna gora (Loška dolina) Bile so še naslednje prireditve: šahovska simultanka na 30 deskah z velemojstrom BRUNOM PARMO (oddal je štiri remije), nogometni turnir, na katerem je bil vrstni red: L NK Cerknica, 2. Loška dolina, 3. Vel. Bloke, 4. NK Cerknica (ml.), v prijateljski tekmi pa je košarkarski klub Cerknica premagal KK Vrhnika s precejšnjo razliko V spomin Sporočamo žalostno novico, da je po dolgotrajni bolezni umrl IVAN DRENIK, naš upokojenec. Njegovi najbližji se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Naši delovni skupnosti bo ostal v lepem spominu. TOZD Tovarna pohištva Cerknica Umrl je naš upokojenec Alojz POTOČNIK iz Martinjaka. V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od 1. januarja 1947. leta do upokojitve leta 1971. Delal je na različnih delovnih mestih, največ pri grobem razrezu lesa. Tovariš Potočnik nam bo ostal v spominu kot dober tovariš in marljiv delavec. Delovna skupnost TOZD TP Martinjak Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIČ, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIČ, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha ŠEPEC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naši upokojenci 15. septembra je odšel iz temeljne organizacije Tovarna les; nih izdelkov Stari trg v pokoj delavec Andrej Hribar. V naši delovni organizaciji )e bil zaposlen od 16. 11. 1968. leta na delovnem mestu vzdrževalce — zidar. Bil je marljiv in vesten na svojem delovnem mestu in dober tovariš. Delovna skupnost TLI Stati trg mu želi še veliko srečnih in zdravih let. 5. oktobra letos je odšel iz Tovarne pohištva Martinjak v p°' koj delavec Jože ŠPAREMBLEK iz Dolenje vasi. V Tovarni pohištva Martinjak je bil zaposlen od 23. 7. 1951. leta-Delal je na različnih delovnih mestih v strojnih oddelkih. V p°' koj pa je odšel z delovnega mesta — popravljač izdelkov. Tovariš Šparemblek je bil vesten in priden delavec. Kolektiv Tovarne pohištva Martinjak mu želi še vrsto zdravih let. V začetku oktobra je bila up0' kojena naša delavka Marija BELL iz Grahovega. Pri nas je bila zaposlena od 6-10. 1953. leta na različnih delovnih mestih v upravi tovarne. Naj" več časa je bila v tajništvu tovarne, od koder je tudi odšla v pokoj. Poznamo jo kot zelo marljiv0 in vestno delavko ter dobro delovno tovarišico. Za svoje delo j6 bila tudi odlikovana in dobila več priznanj. Kolektiv tovarne ji želi še mnogo zdravih let!