Pošinina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 21. avgusta 1936	Štev. 17
Hmeljarji, pozori
Nekateri kupci so si izmislili nov način izkoriščanja hmeljarjev. Razpošiljajo okoli tekače, ki pa ne kupujejo hmelja, temveč dajo le podpisati hmeliarju »ponudbo«, s katero nudi ta dotičnemu kupcu v nakup določeno množino hmelja glasom vzorca po točno določeni ceni. Ta ponudba je za hmeljarja do ustanovljenega dne obvezna, za kupca pa ne. Tako je hmeljar za neko dobo vezan in ne more prodati hmelja drugam, kupec pa bo v tem času kupčijo potrdil in hmelj prevzel, če bo šla cena kvišku, če pa ne, bo hmelj pustil. Na ta način bo seveda v vsakem primeru opeharjen le hmeljar.
Tako podlo zamišljeno izkoriščanje hmeljarjev je treba v kali zatreti. Trgovec naj nosi riziko nakupa sam, ne pa zanj hmeljar! Zato se vsi hmeljarji pozivajo, da takih »ponudb« ne podpišejo, pač pa vsakega kupca ali tekača, ki bi jim jih nudil v podpis, nemudoma naznanijo hmeljarskemu nadzorniku ali sreskemu načelstvu, da se nastopi proti njim z vso strogostjo in prepreči tako brezvestno izkoriščanje hmeljarjev.
Napravimo ceno!
Ceno da napravimo sami? Seveda, kakor neverjetno to izgleda; vendar pa je ne samo mogoče, temveč tudi potrebno.
Pri presojanju cene je važno dvoje: kakšna je cena sploh, visoka ali nizka, in kakšna je cena našemu hmelju v primeri s cenami hmelja drugod. Če bodo cene hmelja sploh visoke ali nizke, to seveda ni odvisno od nas, temveč od raznih čini-teljev, predvsem od svetovne potrebe in pridelka hmelja, na katere nimamo skoro nobenega vpliva.
Viorčni sejem
hmelja priredi Hmeljarska zadruga tudi letos, in sicer v lastnem lokalu v Žalcu št. 90 (kjer je bila prej pošta). Sejem, nad katerim je prevzel letos pokroviteljstvo gosp. ban, bo slovesno otvorjen v nedeljo 30. t. m. ob 9 dopoldne. Hmeljarji se vabijo, da čimprej razstavijo vzorce svojega pridelka in da se slavnostne otvoritve v čim večjem številu udeleže,
Da bo hmelj povsod poceni, pri nas pa drag, to se seveda ne da napraviti; deloma mogoče bi bilo to le tedaj, če bi imeli povsod slabo blago, pri nas pa dobro, kar pa ne zavisi le od nas. Sicer pa je mnogo bolj važno razmerje med cenami hmelja pri nas in drugod in vprav to je v obilni meri odvisno od nas samih. Zalo pa si napravimo cene, kakor v primeri s cenami drugih hmeljev na svetovnem tržišču gredo tudi našemu hmelju, napravimo si paritetne cene.
Za dosego dobre, ali pravilneje povedano, primerne cene je potrebno predvsem, da postavimo na trg čim boljše blago. Na to je treba misliti že od spomladi ter vsa potrebna dela v hmeljišču opraviti pravočasno in pravilno. Sedaj se seveda tu ne da nič več napraviti; kar je, to je. Nasadi so zelo različni in najbolje dokazujejo, da so nekateri mislili na to, drugi pa ne. Zlasti se letos zopet enkrat dobro vidi, da bodo le tisti pridelali gladko zeleno blago, ki so nasade pravočasno in pravilno škropili, dočim blago iz ostalih v barvi ne bo brezhibno. Zelo važno pa je še sedaj, da hmelj skrbno oberemo, pazljivo preberemo in pravilno posušimo, ker le tedaj bomo nudili kupcu v vsakem oziru prvovrstno blago.
Poleg prvovrstnega blaga je za tvorbo cene zelo važno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Zato pa si ne kvarimo cene s prekomerno ponudbo! Nikar ne silimo s prodajo in ne ponujajmo blaga ter si ne kvarimo s tem cene. Kupci bodo kupili, kolikor rabijo, nič več in nič manj, če ponujamo ali ne. Čemu torej s prekomerno ponudbo kvariti ceno? Le s prvovrstnim pridelkom si moramo prizadevati osvojiti svetovno tržišče, nikakor pa ne s prodajo izpod cene. To mora biti naše geslo, s katerim si bomo napravili in vedno lahko dosegli primerne cene.
Hmeljarji! Napravimo si torej ceno! Lepo obe-rimo, skrbno preberimo in pravilno posušimo, da bomo lahko nudili kupcu čim več v vsakem oziru prvovrstnega blaga. Potem pa se pri prodaji dobro držimo ter se okanimo tistega nesrečnega in že toliko ožigosanega ponujanja, ki nam je že tako cesto pokvarilo ceno, kajti stara resnica je, da dobro blago vedno lahko kupca najde. Zahtevati in računati pa seveda ne smemo na pretirano visoke cene, temveč polagoma prodajati.
Ko hmeljarji zborujejo.
Res pravo hmeljarsko zborovanje je bilo preteklo nedeljo na Groblji, kjer je imela Hmeljarska zadruga svoj redni letni občni zbor. Od blizu in daleč so pohitele množice hmeljarjev na Grobljo, da prerešetajo razna pereča hmeljarska vprašanja.
Ob 9 dopoldne je na senčnatem vrtu stare Sadnikove gostilne oivoril načelnik g. Mihelčič zadružni občni zbor. Pozdravil je hmeljarje ter v kratkih in jedrnatih besedah podal poročilo načelstva. Poudaril je, da je zadruga vedno in povsod zastopala nepristransko interese našega hmeljarstva in bo prav tako postopala tudi v bodoče. Izposlovala je tudi za letos polovično vožnjo hmelj-skim obiralcem in dosegla, da je bil imenovan za slovenski hmeljski okoliš banovinski hmeljski nadzornik s sedežem v Celju. Hmeljarji so vzeli poročilo z živahnim odobravanjem na znanje.
Podrobno je o poslovanju zadruge poročal tajnik g. inž. Dolinar. V zadrugi je včlanjenih doslej okoli dve tretjini hmeljarjev, vplačanih deležev pa skupno 14.300 din. Zadruga ni in ne bo iskala dobička, temveč je njen namen le regulirati cene hmeljarskih pridelkov in potrebščin. Zadruga ni naperjena proti solidni trgovini, temveč hoče pobijati le vmesno kupčijo in regulirati cene. Ker ne išče dobička, tudi zaključi bilanco navadno s primanjkljajem, ki znaša letos 4088 dinarjev in ki se
krije v celoti iz rezervnega sklada. Vzorčni sejem je lani prav dobro uspel in marsikomu pripomogel, da je prodal hmelj nekaj dinarjev dražje kakor bi sicer. V zadrugo so odprta vrata vsakemu hmeljarju, pač pa naj vsak čim prej vplača tudi delež in pristopnino, oboje enkrat za vselej.
V imenu nadzorstva je poročal predsednik g. Žumer, da je poslovanje zadruge vzorno ter v najboljšem redu in predlagal, da se računski zaključek odobri in da načelstvu odvezo. Predlog je bil sprejet soglasno.
Nato so se vršile dopolnilne volitve načelstva. Po pravilih sta izpadla letos načelnik g. Mihelčič in tajnik inž. Dolinar, ki sta bila med živahnim odobravanjem soglasno ponovno izvoljena.
Da bo mogla zadruga uživati vse ugodnosti zadružnega zakona je bila na predlog tajnika soglasno sklenjena sprememba §§ 6 in 8 pravil v tem smislu, da se čisti dobiček steka vecfno le v rezervni sklad in se ne more porabiti niti za obresto-vanje deležev.
Nato je hmeljarski nadzornik inž. Dolinar poročal o ¡zgledih na letošnji pridelek in gibanje cen. Ogledal si je nasade v ČSR in Nemčiji ter si preskrbel zanesljiva poročila tudi iz drugih hmeljskih okolišev. Sicer je množina in kakovost letošnjega pridelka še odvisna od vremena v avgustu, vendar bo po sedanjem stanju nasadov sodeč pridelala letos ČSR kakih 40% več, Nemčija menda nekaj manj, Poljska, Belgija in Francija nekako toliko kakor lani, Anglija nekaj in Amerika precej manj. Svetovni pridelek bo predvidoma vsaj za 100.000 kvintalov manjši kakor lani in ker se konsum piva in s tem potreba hmelja dviga, bi mogli upravičeno računati na boljše cene. Pač pa so stare zaloge v Nemčiji izdatne in je Nemčija tudi deloma opustila monopol ter preti izvajati neki dumping v hmeljski trgovini, vendar je upati, da to ne bo preveč kvarno vplivalo na gibanje cen. Če v ČSR ne bo dovolj zelenega blaga, bomo pri nas dobro prodajali. Saj je naš hmelj zelo cenjen in v Nemčiji so ga lani porabljali za izboljšanje svojega pridelka za izvoz. Zelo važno pa je vsekakor, da naberemo in nasušimo čim več gladko zelenega blaga in da potem ne hitimo s prodajo ter ne ponujamo in si sami ne kvarimo cene.
Izvajanjem hmeljarskega nadzornika so sledili hmeljarji zelo pazljivo, saj je gibanje letošnjih cen tista zadeva, ki jih gotovo sedai najbolj zanima.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o vzorčnem sejmu, za katerega naj bi se letos naprosilo kot pokrovitelja g. bana, dalje o poslovanju na seimu. izkušnjah pri škropljenju hmelja, hmeljar-
skih poročilih itd. Uradna tržna poročila bo izdajala letos banovinska hmeljska komisija ter jih objavljala v vseh dnevnikih in po radiu. Sklenilo se je, da se zadruga zavzame za to, da bodo kupci tarirali vreče pred basanjem in tehtali napolnjene, preden jih razparajo in odvzamejo vzorce. Dalje naj zadruga izposluje, da se z izterjevanjem davkov počaka, dokler ne mine hmeljska sezona, da se ne pokvari cena. 7. zlasti viharnim navdušenjem pa je bil soglasno sprejet predlog, da se osnuje obvezna hmeljarska organizacija z obveznim letnim prispevkom, ker se bodo le na ta način zbrala izdatna potrebna sredstva za pospeševanje našega hmeljarstva. H koncu je bila prečitana še resolucija glede konverzije kmečkih dolgov v prid zadružnim dolžnikom.
Po več kot dveurnem živahnem zborovanju se je končno načelnik g. Mihelčič zahvalil hmeljarjem za udeležbo in zaključil uspeli občni zbor. Hmeljarji so se razšli v prepričanju, da je le v slogi moč in da je v zadružništvu najboljša pot za vsestransko izboljšanje položaja hmeljarjev.
Razno.
•
Cbjave za polovično vožnjo hmeljskim obiralcem se dobe pri Hmeljarski zadrugi r. z. z o. z., in sicer v njenem lokalu v Žalcu št. 90 (kjer je bila prej pošta) ali pa v Celju, Cankarjeva 4 (uredništvo Slovenskega hmeljarja). Dotični zadrugarji, ki so jih delili lani, pa jih letos še nimajo, naj čim prej pridejo ponje, ker se bodo polagoma že potrebovale.
Tiskarski škrat je v zadnji številki našega lista povzročil hudo pomoto. V poročilih je namreč poročilo iz Amerike pomotoma pod napisom Anglija namesto Amerika, kar so čitatelji večinoma itak opazili.
Hmeljarstvo v Romuniji nič ne pomeni, pa nekaj hmelja se le pridela tudi tam. Lani je bilo namreč v Romuniji že 44 ha (17 v Bukovini, 14 v stari Romuniji, 10 na Sedmograškem in 3 v Besarabiji) posajeno s hmeljem, dočim predlani le 16 ha.
Japonska je uvozila lani 4233 stotov hmelja, predlani 4003, v letu 1933 pa 4145 stotov. Količina uvoza hmelja se torej dosti ne spreminja. Največ hmelja, 90%, uvaža na Japonsko Nemčija (predlani 3649 stotov od 4.003), potem ČSR, USA in nekaj malega celo Italija. Naše države statistika ne navaja, smo pa prepričani, da se tudi naš hmelj izvaža na Japonsko — četudi po ovinkih in pod drugim imenom.
Hmeljarska poročila.
Savinjska dolina: V tekočem tednu se je pričelo s splošnim obiranjem, ki pri ugodnem vremenu prav hitro napreduje. Ra'čuna se, da bo pridelek vsekakor manjši kakor lani, pač pa bo zlasti blago iz
pravilno škropljenih nasadov prvovrstne kakovosti in brezhibno gladko zelene barve. — Inozemskih kupcev je prispelo že precej in bo prihodnji teden verjetno že tudi pričela kupčija.
Vojvodina: Z obiranjem se bo pričelo prihodnji teden, vendar se bo nabralo dosti bolj pičlo kakor lani. Blago bo sicer različno, vendar v splošnem dobro v kakovosti.
Češkoslovaška: Vreme se ni dosti izboljšalo ter je nadalje precej deževno in ponoči izredno hladno; zorenje hmelja zato le počasi napreduje in se mnoge kobule nepopolno razvijajo. Sicer se računa, da bo dal Žatec letos tudi 50% več kakor lani, vendar se še ne da točno preceniti pridelek. Vsekakor bo blago zelo neenakomerno, glede kakovosti pa jako različno. Bati se je, da bo hmelj naglo rjavel in bo treba tudi predčasno obirati. Sicer pa se računa, da bo splošno obiranje pričelo prihodnji teden. V Ušteku in Roudnici se bo pridelalo nekako toliko kakor lani. — Za lanski pridelek je še vedno nekaj zanimanja in notira Žatec 25 do 33 din, Uštek in Roudnice pa 9—14 din za kg.
Nemčija: Stanje nasadov je zelo različno in neenakomerno. Sicer se je vreme nekoliko izboljšalo, vendar bo obiranje večinoma pričelo šele h koncu meseca. V skrbno škropljenih nasadih se obeta dobro blago, sicer pa zlasti glede barve ne bo povsod odgovarjalo. Obeta se splošno srednje dobra letina, točna cenitev pa še ni mogoča. — Tržišče je zopet bolj mirno ter izkazuje le malo prometa. Za domačo porabo notira sedaj lanski pridelek 54—76 din, za izvoz pa 22 do 30 din za kg.
Francija: Stanje nasadov je zlasti v Alzaciji še precej dobro, četudi vreme ni baš ugodno in se pero-nospora vzlic škropljenju vedno znova pojavlja. Zaenkrat se računa, da bo pridelek precej isti kakor lani. — Na tržišču je položaj nespremenjen. Sicer pa so zaloge lanskega hmelja že zelo pičle.
Poljska: Z obiranjem se je deloma že pričelo. Dolgotrajno suho vreme je preprečilo razvoj pero-nospore, podpiralo pa razvoj rdečega pajka, ki je povzročil ponekod znatno škodo. Računa se, da pridelek glede množine najbrže ne bo dosegel lanskega.
Belgija: Vreme je stalno deževno, peronospora se širi in je v neškropljenih nasadih segla že tudi na kobule, ki so se komaj razvile. — Tržišče je prejkoslej mirno za lanski pridelek pri nespremenjenih cenah, pač pa živahnejše za letošnji, ki se plačuje v predprodaji po 12—13 din za kg.
Anglija: Pri deževnem in izredno hladnem vremenu razvoj hmeljske rastline le počasi napreduje in jo povsod vedno bolj ogroža peronospora. Splošno se računa, da bo pridelek precej manjši in tudi slabši kakor lani, če se vreme še pravočasno ne izboljša. — Tržišče je mirno in skoro brez zanimanja.
Amerika: Pri ugodnejšem vremenu so se iz-gledi na letošnji pridelek precej izboljšali. V Kaliforniji se je obiranje že pričelo in računa se, da se bo nabralo kakih 120.000 bal. — Tržišče se je zopet umirilo; verjetno so pivovarne dovolj krite do nove sezone. Cene se drže in lanski pridelek notira domači sedaj 27—35 din, predlanski 17—25 din in starejši 10—16 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 52—68 din za kg. Za
letošnji domači pridelek se plačuje v predprodaji okoli 30 din za kg.
Splošno: Izgledi na letino so se zadnji čas v Ameriki izboljšali in tudi v CSR se z vedno večjo gotovostjo obeta rekordni pridelek, kar bo vsekakor izdatno vplivalo tudi na gibanje cen.
Za razvedrilo.
Dobrodošel svet.
Zdravnik: »Ce vas kakšna stvar razburja in jezi, kar proč z njo, pa bo takoj bolje.«
Bolnik: »Hvala, gospod doktor. Prav gotovo se bom spomnil tega navodila, kadar bom dobil vaš račun.«
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DHfliSHE B9NO0IHE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči polegrezervinhiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice