UDK 808-3 Metka Furlan ZRC SAZU, Ljubljana PSL. *SOP-TI, *SOPQ *'SPATI' (K etimologiji ide. besedne družine iz *зџер- *'spati') Psi. enakoglasnici *sop-tï, *sop*'spati' in *sop-tf, *sopq *'dihati, pihati, težko in glasno dihati' silita k domnevi, da se je pomen 'spati' pri ide. osnovi *«џер- razvil iz pomenske predstopnje 'dihati'. The Old Slavonic homonyms *sop-tî, *sop$ *'sleep' and *sop-ti, *sopç 'breathe, blow, breathe hard' lead to the assumption that the meaning *'sleep' of the IE. base *suep- developed from the original meaning 'breathe'. Besedna družina je najmanj raziskani predmet etimologije.1 Čeprav bi razlago za tako stanje lahko poiskali v obilici drugega gradiva, ki prav tako čaka na bolj ali manj prepričljivo etimološko razlago, menim, da tiči poglavitni vzrok za tako stanje v samih nazorih o smotrih in ciljih etimologije. Pogled v zgodovino etimoloških raziskav namreč kaže. da posamezni avtorji etimologijo enačijo z izvorom, kar pravzaprav pomeni, da je na primer za etimologijo sin. glagola spati, spim 'dormire' dovolj, če ga ob upoštevanju znanih glasoslovnih zakonitosti in besedotvornih vzorcev prek psi. *sZpäti, *xT>piš6 'isto' izpeljemo iz ide. glagolskih osnov *supu- oz. supči-2 ter povežemo z ide. osnovo *syep- *'spati'. Izvor besede pa ni isto kot etimologija besede. Prepričanje, da se etimologija ukvarja z izvorom besed, je evropski kulturni prostor podedoval od Rimljanov, ki so gr. etymologia 'iskanje pravega, resničnega pomena besede' prevedli z disciplina verborum originis (Varro) oz. originatio (Quintilian),3 postopno pa so se ga posamezni jezikoslovci oprijeli ob spoznanju, da še tako poglobljeno iskanje prvotnih besednih pomenov velikokrat ne obrodi pričakovanih rezultatov. Na tako prikrojevanje prvotnih smotrov in ciljev etimologije je opozoril že Szemerényi, ko pravi, da je ugotovljeni izvor besede šele izhodišče za njeno uspešno etimološko razlago.4 Za sin. spàti, spim to pomeni, da bi njegovo etimologijo morali iskati na ide. pra-jezikovni stopnji v okviru ide. besedne družine iz *syep- *'spati'. Etimološka razlaga posameznih leksemov se namreč ne vrši vedno na isti ravni. Nekatere etimološko razložimo že tedaj, ko jih priključimo k njihovi besedni družini. Med take sodi sin. posanica 'Trinkglas' (pkm.) < *po-sZsanica 1 Etimološke obravnave potrebno gradivo bi bilo možno razdeliti v tri večje skupine: a) posamezne morfo-pomenske enote (= lekseme); b) sklope med seboj sorodnih morfo-pomenskih enot (= besedne družine); c) pomensko nejasne zveze. ! Pri obeh osnovah je naglasno mesto vzpostavljeno na podlagi znanja o ide. kolikostnem prevoju. Naglasno mesto v *supëi- je zato gotovo prvotnejše od tistega, ki ga izkazuje psi. *sT>pišl > *s'bpiši>. Obrobna končniška paradigma slov. atematskih glagolov (kot tudi tematskih glagolov tipa *pletešb > *pletešb) je verjetno v tesni zvezi z naglasnim mestom ide. atematskih glagolov, ki so v spregatvenem vzorcu prevojno premenjevali, prim. sti. âs-mi 'sem' : s-mah 'smo' (S t a n g , Slavonic Accentuation, Oslo 1957, 127). 5 Glej K nob loch, Sprachwissenschaftliches Wörterbuch 850. 4 Szemerényi, Principles of etymological research in the Indo-European languages — II. Fachtagung für indogermanische und allgemeine Sprachwissenschaft, Innsbruck 1962, 177. "'posesana, posrkana' k *s7>sati *'sugere', ki je s posamostaljujočo pripono *-ica nastal po krnitvi zveze *po-sZsana + samostalnik ž. sp. s pomenom 'posoda, kozarec ipd.' Drugi leksemi pa s samo priključitvijo k njihovi besedni družini etimološko niso razloženi. Razlagi slovničnega razmerja med posameznimi členi besedne družine namreč ne moremo reči etimološka. Zato je etimološki problem omenjenega sin. glagola rešljiv le v okviru etimologije cele besedne družine, katere člen je. S priključitvijo sin. spati oz. psi. *sZpati k ide. besedni družini iz osnove *.sцер- *'spati' glagola etimološko ne razložimo, ker s tem ne pojasnimo, zakaj je človekovo stanje, ki ga glagol izraža, poimenovano prav s spati, oz. ne povemo, katera značilnost tega stanja je Indo-evropejca vzpodbudila, da ga je poimenoval prav s tvorbami iz osnove *вцер-. Etimologija je jezikoslovna veja, ki išče besedne prvotne pomene, razlaga razmerje med dejanskimi in prvotnimi pomeni in tako posega v nepisano zgodovino misli in predstav ter jo razlaga. V kontekstu takšnih smotrov in ciljev sodobne etimologije — ti ostajajo kljub nekaterim razhajanjem pravzaprav zelo blizu tistim, ki jih odraža Platonov Kratyl5 — se je porodila tudi Meidova misel, da je etimologija pravzaprav zgodovinsko pomenoslovje.6 Etimološko razložiti ide. besedno družino iz osnove *8цер- *'spati' (in ob tem tudi psi. *slpati) pomeni odkriti pomensko predstopnjo dejanskemu pomenu 'spati' in tako ugotoviti, po kateri značilnosti je Indoevropejec to človekovo stanje poimenoval s to osnovo. Pleteršnik v svojem slovarju navaja nedovršni glagol sopiti, sopim 'uspavati', ki danes v slovenščini, kot je meni znano, ni več živ. Tudi njegova do-vršna para zasopiti 'isto' in usopiti 'isto' poleg 'utoliti' ne. Slednji glagol je izpričan že v 16. st. pri Trubarju: detetce zibati in usopiti (Pleteršnik). Y pomenu 'sedare, placare' ga najdemo tudi v Megiserjevem slovarju: ofopiti. Nanj naletimo tudi v Kastelec-Vorenčevem slovarju, kjer se poleg ufopiti 'conso-pire' in ofopiti 'quietare' pojavlja tudi śafopfti (zasopsti) 'sopire' in kafopen (zasopen) 'sopitus'.7 Zadnji obliki navaja tudi Hipolitov slovar iz 18. st.: fasópsti, fasopen. V beloruščini imamo v Nosovičevem slovarju sópci, sopu 'spati' in dovršni par za sópci 'zaspati'. Slednji ima popolno vzporednico v omenjenem sin. glagolu. V ruščini se ta glagolska osnova ohranja v samostalniku za delujočo osebo sopulja, ki pomeni 'zaspane' (perm.) pa tudi 'lenuh, medlež, zaspane' (vladimir.).8 Slovar' russkih narodnyh govorov pa navaja tudi zasopét', zasopiš 'zaspati' (vjat.). S povratnim -sja se isti glagol pojavlja pri Dalju in pomeni 'dolgo spati'.9 Vasmer je rusko osebno ime v zvezi zaéhat' k Sópikoou 'kot top zaspati' (Gogolj) povezal z r. sopét' 'schnaufen, schnauben' in razhajanje v pomenu 5 Razlika je pravzaprav le v tem, da je Platonovo spraševanje o pravem, resničnem besednem pomenu zamenjalo v skladu z današnjimi predstavami in pojmovanjem o svetu spraševanje o besednem prvotnem pomenu. S Platonovo metodo odkrivanja pravega, resničnega besednega pomena se danes seveda nikakor ne bi mogli več stri- njati. 8 Meid, Alternativen der Gestaltung einer Wortschatzdarstellung — Das etymologische Wörterbuch. Fragen nach der Konzeption und Gestaltung. Hrsg. von A. Baminesberger. Eichstätter Beiträge. Band 8. Abteilung Sprache und Literatur. Regensburg: Pustet 1983, 163. 1 ś ima v slovarju fonetično vrednost /z/. 8 Dal', Tolkovyj slovar' živogo velikorusskago jazvka3 (= Dal'3) IV, 396. » Dal'3 I, 1591." razložil z ljudskoetimološko naslonitvijo na *sZpati *'dormire'.t0 V luči prikazanega gradiva pa razlaga ni prepričljiva, saj bi bilo tvorbo potrebno povezati z glagolsko osnovo *sop- *'spati'. V slovanskih jezikih so tematski glagoli z o-jevsko prevojno stopnjo v osnovi besedotvorni arhaizmi, ki vključno s prav tako redkimi primeri v drugih ide. jezikih (bait., german., het., lat.) kažejo na obstoj ide. o-jevskih tematskih sedanjikov, kot je pokazal Hiersche, ki ugotavlja, da so ti glagoli pretežno intenzivni ponavljalniki." Njihovo razmerje do atematskih glagolov z o-jevskim samogl. v osnovi kot tudi do perfekta pa bi bilo potrebno še natančneje določiti. Sin. zasópsti 'zaspati' in br. (za-)sópci '(za-)spati' sta v okviru takih raziskav dragocena, ker ju zaradi besedotvorne starosti ne moremo postaviti le v zgodnje psi. obdobje, ampak nudi psi. *sop-tf, *sopo *'spati'12 dokaz za nov tematski glagol z o-jevskim samogl. v osnovi na ide. prajezikovni stopnji. Mlajšega nastanka je r. zasopét' 'zaspati'. Glagol je verjetno nastal v zgodnjem psi. obdobju, ko so podedovani tematski sedanjiki z o-jevskim samogl. v osnovi prehajali tudi v glagolsko vrsto na *-cti. *-is6. Prehodni pomen sin. sopiti, ki ie značilen tako za simpleks kot tudi za njegove predponske pare, pa ne dopušča, da bi glagol razložili z analogno nastalo nedoločniško osnovo na *-iti po sedanjiku iz prvotnega *sopcti, *so-pi&6 *'spati'. Kljub prehodnemu pomenu pa možnost, da bi bil glagol kavzativ in tako v zgodovinski zvezi s stiel, svefja 'uspavati' *s-. Pri osnovi *зцер- jo pri o-jevski stopnji zasledimo tudi v lit. sàpnas 'somnus', sàpnis 'isto', let. sapns, sapins, stir, süan 'spanje', kimr., korn., bret. kun 'isto'.16 V slovanskih jezikih pa na ta glasoslovni pojav naletimo tudi pri *sestrS. *'soror' < ide. *syesr-ä *'isto\ *sbkZ *'succus' < ide. *sąokos, *šest6 *sex' < ide. *fcsyefc's-pâti nastalo po oslabitvi (redukciji) slovanske o-jevske prevojne stopnje *sop- (Cvetje z vertov sv. Frančiška XIII/1 (1894)). Podobno se je o Škrabčevi interpretaciji izrazil že Štrekelj, ki je sin. sopiti povsem neutemeljeno skušal izvesti iz prevojne stopnje *.чгр- (Historična slovnica slovenskega jezika, 1922, 102). 16 Lat. somnus 'spanje' je rezultat dosledno izpeljanega glasoslovnega pojava *suo-/sue- > lat. so- (L e u m a n n , Lateinische Laut- und Formenlehre, München 1977, 137, 47) in zato ne spada v to problematiko. " Primeri so vzeti iz Shevelov, A Prehistory of Slavic, Heidelberg 1964, 198—99. 18 Isti, n. d., 199. razpravah precej deljena.18 Nerazloženi glasoslovni pojav pa vendarle obstaja kot realno jezikovno dejstvo, pred katerim ne gre zapirati oči. Zato izvajanje psi. *sop-tï, *sopq *'spati' ni le pomensko in besedotvorno, ampak tudi glaso-slovno utemeljeno, pa čeprav ide. sedanjik *suope-mi (1. os. ed. tvor. sed.) itd. k osnovi *sąep- *'spati' ni izpričan v nobenem drugem ide. jeziku. Pri tem je zanimivo, da se delabializirana vzglasna soglasniška skupina v o-jevski pre-vojni stopnji osnove *syep- *'spati' ne pojavlja le v slovanskih jezikih, ampak tudi v baltskih in keltskih,20 kar je, kolikor je meni znano, do sedaj najširše izpričani areal pri tein glasoslovnem pojavu. Zato morda niso na krivi poti tisti avtorji, ki sklepajo, da sega nastanek glasoslovnega pojava že na ide. prajezično stopnjo.21 Združevalne silnice v jeziku pa so prvotno podobo tega po vsej verjetnosti izvorno le položajskega fonetičnega pojava močno zabrisale. Psi. *sop-t(, *sopq *'spati' pa ne bi smeli povsem ločiti od psi. homonima *sop-ti, *sopq, *sopeš6, ki je prav tako, vendar z občutno širšim areałom izpričan le v južno- in vzhodnoslovanskih jezikih, prim. sin. sópsti, sópem 'težko in glasno dihati', 'pihati, piskati (na piščal)', 'dihati', npr. tako je poslušal, da še sopsti ni upalp csl. sopti, sopsti, sopo 'tibia canere', sbh. štok. sôpsti, sôpêm 'težko dihati, hrkati', 'igrati na piščal oz. podoben glasbeni inštrument', čak. sdst, sopèn, sopeš 'igrati na nek glasbeni inštrument',23 r. dial. sopti 'težko in glasno dihati (navadno skozi nos)',24 ukr. sopty, sopü 'puhati, hrkati',25 br. sópci, šopu 'isto'.26 Pomen 'piskati, igrati na piščal ipd.' je pri glagolu gotovo najmlajši in se je pod vplivom *sopël6 *'piščal' razvil iz zvez, kakršna je sin. sopsti na piščal. Na prvotno širše izpričani pomen 'dihati, pihati' osnove *sop- pa ne kaže le zgornja razlaga pomena 'piskati, igrati na piščal ipd.', ampak tudi pomorj. sopac 'dihati',27 ki je slovanska novotvorba iz psi. *sop-t{, *sopo, in imenske tvorbe s podaljšanim korenskim samoglasnikom, prim. sin. sàpa 'dih' poleg 'veter, piš', sbh. sapa 'dih, dihanje',28 p. dial. sap 'dih'.2» 19 Prvi je na problem delabializiranih soglasniških sklopov opozoril Wackerna gel, Ueber einige enclitische nebenformen etc. — KZ XXIV (1879), 597 si. ko je skušal razložiti gr. hom. toi : soi. Toda razlaga, po kateri naj bi bilo razmerje posledica prajezikovne nepoudarjene oblike proti poudarjeni, ne rešuje vseh problemov, ki jih ponuja delabializacija soglas. sklopov, prim. lit. säpnas : koäpas. Nadaljnja raziskovanja problema so potekala tako, da nekateri jezikoslovci delabializacijo soglas. sklopov postavljajo na ide. prajezikovno stopnjo (Persson, Beiträge zur indogermanische Wortforschung I (1912), 122 si.; Hirt, Indogermanische Grammatik I, 291 si.; van Windekens, BSL XLI, 203 si. idr.), drugi pa menijo, da bi bilo potrebno k problemu pristopiti s posameznojezikovnega stališča (Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves I, 86; Otrębski, Gramatyka języka litewskiego I, 380 si.; Schindler, Bemerkungen zum idg. Wort für »Schlaf« — Die Sprache XII/1 (1966), 68). 20 Tako o kelt. süan Pokorny, IEW, 1048. Drugače Schindler, n. d., 71, ki sklepa o izhodiščni obliki *sup-no-s. 21 Glej op. 19. 22 Primer je vzet iz SSKJ IV, 813. 23 ARj. XV, 922. 24 Dal'3 IV, 397. 25 Hrinčenko, Slovar' ukraïns'koï movy IV. 102. 29 N o s o v i č , 600. 17 Lorentz, Pomoranisches Wörterbuch II, 313. 29 ARj. XIV, 624. 29 Karłowicz, Słownik gwar polskich V, 104. Pomeri 'dihati' se v jezikih kot neka stalnica povezuje s 'pihati'. Podobno je tudi s pomenom 'težko oz. glasno dihati'. O tem pričajo številne sopomens-ke osnove, prim. slov. *pychati, *dychati itd. Žive asociativne vezi med omenjenimi pomeni so vzrok, da so take osnove večpomenske. Oznaka izpostavlja živost asociativnosti vezi med posameznimi sorodnimi pomeni, od katerih se vsak uresničuje glede na rabo. Čim se asociativna vez med katerim izmed pomenov večpomenke iz kakršnega koli vzroka pretrga, dobi osamosvojeni pomen status enakoglasnice. Večpomenka s pomenskim poljem 'dihati, pihati, težko oz. glasno dihati' je bil tudi psi. glagol *sop-ti, *sopQ. K taki označitvi sili njegovo pomensko polje v posameznih slovanskih jezikih. Večina avtorjev slovanskih nacionalnih etimoloških slovarjev je sprejela Meilletovo povezavo psi. *.sop-t", *sopo *'diliati. pihati, težko oz. glasno dihati' s sti. śapati 'preklinjati', śapati 'rotiti se', śabda- 'zvok, glas, šum'.30 Vanjo je podvomil le Vaillant in opozoril, da je primerjava zaradi razhajanja v pomenu močno dvomljiva.31 Vendar je tudi on prezrl, da je Petersson k Meil-letovi primerjavi pritegnil tudi let. izsamost. glagol sepinêt 'težko dihati in ob tem kaši jati' k sepins 'bolezen pljuč, ki jo spremlja kašelj'.32 Ob tem Petersson ni pomislil, da je pomensko razhajanje med sti. primeri in let. ter slov. preveliko, da bi bila primerjava prepričljiva. Vztrajanju pri taki povezavi je verjetno botroval glasovni del primerjave, saj lahko vse oblike združimo v neki ide. osnovi *k'ep-/*k'op-. Povezava sti. śapati itd. z let. in slov. pa postane tudi glasoslovno nesprejemljiva, če k obravnavi pritegnemo lit. svèpuoti 'sopsti' in let. sepins prek delabializiranega vzglasnega soglas. sklopa izvedemo iz *suep-ni-s. Lit. svèpuoti 'sopsti' je izsamostalniški glagol na -uoti nekega lit. samostalnika *svèpa, ki je moral pomeniti *'kratek dih, naduha'. K takšni rekonstrukciji oblike in pomena sili sopomenski glagol kvépûoti, -uoju, -avaü 'dihati, vdihniti, sopihati, hropsti'. Ta je namreč izpeljan iz samostalnika kvèpk kratek dih, naduha', h kateremu je v isti prevojni stopnji izpričan tudi glagol kvêpti, kvépiù poleg kvepiù, prêt, kvépiaù 'dihati, pihati, puhati'. Besedotvorni členi lit. osnove *kvèp- oz. *koep- *'dihati, pihati, puhati' dopuščajo sklep o lit. *svepti, *soépiù poleg *svepiù, prêt. *svèpiaù s podobnim pomenskim poljem kot kvepti. 30 Meillet, Études sur l'étymologie et le vocabulaire de vieux slave II (1905), 319; sprejemajo Trautmann, BSW, 299; V a s m e r , REW II, 695; Brückner, Słownik etym. języka polskiego, 481; Skok, ERHS III, 306; Pokorny, IEW, 615; Mayrhofer, KEW III, 296 pravi, da »ist möglich«. Miklošič, SEW, 316 je primerjal z lit. sapas 'bilka', demin. šapčlis. Vendar povezava -ne vzdrži kritike. K temu glej Fraenkel, Lit. etym. Wtb. 963; Mayrhofer, KEW III, 324. Zaradi razvejanega pomenskega polja *sop-tC, *sopg in pripadajočih besedotvornih členov je Preobra-ženskij, Ètimologiceskij slovar' russkogo jazyka II, 357, sklepal, da je osnova ono-matopejska. Pred njim je podobno menil Gorjajev, Sravnitel'nyj etvmologičeskij slovar' russkago jazyka, 337, ki je r. sopét' in sorodno primerjal z lat. sufflure in sifiläre. Obe mnenji nista prepričljivi. Sklicevanje na onomatopejske osnove je v jezikoslovju pogosto sredstvo, s katerim se avtorji izognejo nadaljnjemu poglobljenemu iskanju izvira osnov oz. tvorb, saj taka oznaka hoče navadno povedati, da tvorba ne sledi zakonitostim jezika in je zato z metodami zgodovinsko-primerjalnega jezikoslovja ni mogoče razložiti oz. ji najti izvira. 31 Vaillant, n. d. III, 156. 32 Petersson pri Mühlenbach-Endzelin, Lettisch-deutsches Wörterbuch III, 818. Büga je lit. soépûoti pred časom primerjal z let. soêpêt 'kaditi',33' h kateremu spadata tudi let. soëpe 'saje' in sveplis 'smolnat kos lesa, ki daje ob gorenju veliko dima; s sajami popackan človek; ščinkavec'.34 Glagol je v let. sopoinenski s koepet 'kaditi' poleg koêpt, koêpstu, koêpu 'puhati, kaditi', ki kaže, da se je pomen 'kaditi' pri soêpêt lahko razvil iz pomenske pred-stopnje 'puhati'. Obstoj bait, osnove *sdëp- (ob *sep-, prim. let. sepins) *'dihati, jiihati, puhati ipd.' povsem spreminja dosedanje mnenje o izvoru psi. *sop-ti, *sopo *'dihati, pihati, težko oz. glasno dihati'. Baltsko gradivo namreč vodi k spoznanju, da ta psi. glagol odseva ide. tematski glagol *suope-si (2. os. edn. tvor. sed.) in ne *k'6pe-si, kot se je do sedaj sklepalo na podlagi stare indijščine. V jeziku nastaja dvoje enakoglasnic. Ene so take, ki so nastale po konver-gentnem glasoslovnem razvoju, druge pa so posledica divergentnega pomenskega razvoja in so med seboj sorodne. Slednje vrste enakoglasnici sta tudi psi. *sop-ti, *sopn *'spati' in psi. *sop-ti, *sopo *'dihati, pihati, težko oz. glasno dihati'. Takšna enakoglasnost pa ponuja etimološko razlago ide. besedne družine iz *syep- *'spati'. Baltoslovansko gradivo namreč dovoljuje vzpostaviti ide. osnovo *syep- *'dihati, pihati, puhati ipd.', ki je bila že na ide. pra-jezikovni stopnji enakoglasna s *sцер- *'spati'. Ide. jeziki kažejo na neko posebno asociativno zvezo med pomenoma 'spati' in 'dihati', prim. psi. *dyšati < *dychéti ~ lit. dûséti 'spirare, anhelare, tussire' poleg 'quiescere' ~~ stnord. düra 'spati', duša 'mirovati'. Razlago zanjo nudijo vedska besedila, kjer se govori o spanju, ki se od smrti razlikuje le v tem, da človek med spanjem diha.35 Predstava sili k domnevi, da je Indo-evropejec z osnovo *8цер- dejanje 'spati' poimenoval kar z 'dihati'. Takšna razlaga ide. besedne družine iz *s\iep- *'spati' s tipološkega stališča ni nenavadna, saj ustreza temeljnemu poimenovalnemu vzorcu, po katerem človek bcsedotvorec svoj predstavni in miselni svet poimenuje z zanj najbolj izrazito značilnostjo. Ide. osnova *s\iep- *'spati' je trdno zasidrana v večini ide. jezikov. Njen izredno širok areal kot tudi povsod enoten pomen 'spati' pa kaže, da je ta besedna družina nastala v zgodnjem praide. obdobju. Asociativna vez med 'dihati' in 'spati' se je morala pretrgati tako zgodaj, da je večina ide. jezikov s prajezikovne stopnje podedovala le pomen 'spati', ne pa tudi 'dihati ipd.'. Enakoglasnost med *зџер- *'spati' in *suep- *'dihati, pihati, puhati ipd.' je zato silno stara. Baltoslovanske oblike, ki kažejo na ide. osnovo *syep- ^dihati, pihati, puhati ipd.', so zato dragocene pomenske starine. Vsaka etimološka razlaga se mora vključiti v jezikovni in miselni sestav okolja, v katerem je leksem nastal. Nastanek ide. besedne družine iz *syep-*'spati' priča, da se je prvotna asociativna vez med pomenoma 'dihati' in 'spati' pri tej osnovi pretrgala že v zgodnji praide. stopnji, zato bi bilo napak, če bi pomen 'spati' pri psi. *sop-tf, *sopq skušali izvesti iz slovanske pomenske predstopnje 'dihati'. Pomenska motivacija 'dihati' > 'spati' namreč v slovanskem svetu ni bila več živa. 33 Büga, Die Metatonie im Litauischen und Lettischen — KZ LH (1924), 287. M Mühlenbach-Endzelin, n. d. III, 1153. 35 Na to opozarja Jamison, »Sleep« in Vedic and Indo-European — KZ XCVI/1 (1982—83), 14. Morda bo kdo podvomil v enakoglasniški status psi. *sop-tf, *sopq *'spati' in psi. *sop-t', *sopo *'dihati, pihati, težko oz. glasno dihati', češ da bi se pomen 'spati' lahko prek 'hropsti, hkrati' razvil v posameznih slov. jezikih. O taki pomenski motivaciji priča sin. smrčati. Glagol danes pomeni 'dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove', v ekspresivni rabi pa celo samo 'spati', prim, ne boš samo smrčal, tudi delati je treba.3* Podoben pomenski razvoj je moč zaslediti tudi pri dl. pśesmarcaś, ki pomeni 'durch-schnarchen' pa tudi 'ungehörig difrchschlafen', npr. ty sy cely źeń pśesmar-ca/.37 Možnosti, da bi se pomen 'spati' v obravnavanih sin., br. in r. oblikah razvil na enak način kot pri zgornjih primerih, nasprotuje že sin. zveza de-tetce zibati in usopiti (Trubar), kjer je glagol usopiti rabljen povsem nevtralno. SUMMARY The Old Slavonic verb *sop-ti, *sopo *'sleep' (Slovene, Byeloruss.) is an archaism from the point of view of word formation. It reflects the IE. thematic verb *sudpe-si from the IE. base *syep- *'sleep'. Its connection with *syep- is justifiable by the well-known delabialization of the consonant cluster *sy- > *s-. Its homonymy with OSlav. *sop-tf, *sop6 ,v'breathe, blow, breathe hard' is not a result of convergent phonetic developments, but of divergent developments of meaning at the OIE. stage, when the associative link between the meanings 'breathe' and 'sleep' was broken. OSlav. *sop-tf, *sop6 ''''breathe, blow, breathe hard' could itself be derived from IE. *syópe-si (cf. Lith. soépûoti 'anhelare', Leth. sepins 'the disease of the lungs accompanied by a cough' and soêpêt 'smoke' < *'puff). The ancientness of the homonymy between *syep- *'sleep' and *syep- *'breathe, blow, puff...' is evident from the extensiveness of the area in which the descendants of IE. *зџep- constantly mean 'sleep'. The completely neutral use of Slovene usopiti (Trubar: detetce zibati in usopiti) makes it impossible to assume that the meaning 'sleep' of the Slav, word-family from the basis *sop- developed from the original meaning 'breathe with a rattle in one's throat, snore' in individual Slavic languages. 3" Primer in interpretacija pomena sta vzeta iz SSKJ IV, 768. 37 Muka, Słownik dolnoserbskeje rëcy II, 457.