V LETU 1970 VSO SREČO Leto 1970 ponuja z zakritim pogledom neznanca neskončno množico zmot, ki na-vsezadnje ne morejo biti usodne, kot ni bila še nobena zmota že dolgo časa. Pa vendarle se nam ni bati kakšnih prehudih odstopanj od začrtane poti, ki nas vodi tja, kjer je bla-ginja. kjer cvetijo buče, kjer pihlja mistral. Tja. tja. naravnost, s polno paro, z uporno besedo v grlu, s stisnjenimi ustnicami, s sklo-njeno glavo, počasi ob ograji. Majcen kole-šček smo, majhni smo, majhni smo, a sami vcliki možje se rojevajo iz nas, iz nas, malo- številnih, rastejo, iz slovenskih maternic se kopljejo v širni svet, veliki, lepi, mogočni. Oni sučejo volan sveta, veliki smo, blaženi mali veliki, veliki v spoznanju in tragičnosti srca! Ta tragika: majceni kolešček, ki se vrti v pravo stran in s pravo hitrostjo, tudi pre-miki po osi so natančno preračunani, veliki kompjuterji se trudijo nenehno dolivati nam še moči, razum smo uklenili, srca so nam poslušna. Leto 1970 pred drumi! Leto slavnih ob-letnic. Leto velikih besed in dejanj svetovne teže. Leto zapeljevanja in nečistovanja, leto mesa, leto duše, leto kože, tam smo, tu smo, vragi. ¦¦¦¦I !¦¦¦! zoom Leio 19 70 ponuja možnost vrnitve. Leta 1970 se bo dalo strumno zakoračiti navzrit. Leto 1970 - leto priložnosti! Leto srečnih rok. Leto ponovljene preteklosti. Leto 1970 - leto šans. Gala. Leto nesreč-nosti, v kateri edini se osreči naše srce. Leto 1970 - leto srečnega srca. Leto 1970 - leto počivajočih glav. Leto 1970 - leto potence. Leto luž. Leto brad in gonoreje. Leto megle. Leto predlanske megle, pred-predlanske megle in tako nazaj. Ja, leto po novljene preteklosti. Leto večne preteklosti prihaja. Vso srečo vletu 1970. SPOROČAMO P" polni zavesti in politični konsolidiranosti, da nas zapuščata odgovorni urednik Aleksander Zorn in urednik kulturne publicistike Marko Slodnjak. Gnana po klicu nepreložljivfli fakultetnih zahtev nepreklicno odhajata za nedoločen čas. V naletavajočem snegu ostajajo neizbrisne sledi.. . ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I ŠTUDENTSKl LIST TRIBUNA LJUBLJANA, 14.1. 1971 ŠTEVILKA 14 ¦¦¦¦¦¦¦¦¦l LETNIK XX Člani Izvršnega odbora Skupnosti študen-tov ljubljanskih visokošolskih zavodov, izvo-Ijeni na skupščini študentov 23. decembra 1970: AHTIK MIRO BERDEN ANDREJ (podpredsednik) DOLNIČAR BORIS DROBNIČ MITJA DOLANC IGOR DEŽMAN MILENA MIHEVC MIRO PAHOR RADIVOJ (podpredsednik) POGAČAR ROMAN PERŠIČ JANEZ SARAC HUSEIN ŠETINC LENART (podpredsednik) ULE ANDREJ VIDMAR IGOR ZLOBEC JAŠA Po funkciji: DULAR UROŠ (Radio Študent) BURVIČ MIRO (Sindikat) KONL JOŽE (Tribrna) FSPN PF FSPN EF vuš PF FF FF STR FF FNT PF FNT EF FF PF FAGG FSPN skupnost študentov v novem letu I Vloga m ine^to lzvršilnega organa skupščine SŠ l VZ lu| bi sf v novcm obdobju dela nekoliko spremsnila. IO naj bi postal kolektivno vodstvo skupnoiti šludcntov. Pri takšncm načinu vodenja se nam takoj postavita dvo vprašanji: 1 Vprašanjc ODGOVORNOSTI. Kolcktivna odg<>\ornost lOja ni nikaka devalvacija sedanjcga sistcma odgovornosti, ki je bil, milo rečeno; neiz-delan (kot jc takšcn tudi na splošno v naši družbi). Prcdvsem pa sc breme odgovornosti porazdeli med posamezne nosike (organizatorje, vodje, teoretike) akuje Kolcktivna odgovornost predpostavlja dru-gučen odnos člaiiov 10 do dela, predpostavlja od-gov/ornost vsakega posebcj in vseh skupaj za kon-luvtno akcijo in na sploh za dcjavnost. 2. Vprašanjc UČINKOVITOSTI. Vsckakor je potrebno to vprašanje proučevati v zvezi z odgo-vornostjo, prcdvsem pa z načinom organiziranja študentskc organizacije. Če razpravljamo o učinko-vitosti na splošno, inoramo ugotoviti, da jc le-ta v verjetnem nasprotju z demokratičnostjo. Vodenje na demokratičen način zaradi objcktivnih vzrokov (čas, hcterogenost mncnj, neadckvatnost odločitve zaradi ncstrokovnosti itd.) ni učinkovito. Učinko-vitost zahtcva enotno strokovno, homogeno, skon-centrirano vodstvo, predvsem pa razvito organi-zacijo m mchanizem feed backa. V študentski organizaciji klasičnega tipa naš način vodenja prav gotovo nc bi bil učinkovit. V naši situaciji in orien-taciji našega študentskega gibanja pa jc takšna organi/iranost, demokratičnost in ncenotnost vod-stva edina tnogoča. Povsem se upoštevajo objek-tivno različni interesi študentov in njihovih skupin. Lčinkovitost aparata organizacije v smislu državne uprave pa tudi ni potrebna za delovanjc študentske organizacije kot njencga okvira (ki pa je komaj za-dosti širok) študentskega gibanja. Takšni relativni neučinkovitosti jc vzrok tudi mcnjavanje individualnih in kolektivnih nosilcev gi-banja (organizacije), kar je lastno takšni populaciji kot jc študentska (vsaj še za zdaj). V takšnih po-gojih delovanja je sam način organiziranja ,,vrha" organizadje irelevantcn za študentsko gibanje. Po-trebno pa je scveda zgraditi učinkovito notranjo razdditev ,,vlog". II. Pri razmišljanju o bodočem delovanju SŠ nc smcmo prevzeti različnostisituacij in področij dela SŠ. Če gledamo na delo SŠ enostransko, samo kot na možnost za spontano akcijo gibanja, prav go-tovo ne bomo mogli opravičiti obstoja takšnega vodstva SŠ, kot ga imamo (relativno dragega, delno forumskega in še vedno političncga). Pristajanje na takšno funkcijo 10 kot na njegovo cdino funkcijo bi pomenilo v skrajnem primeru najmanj malo-marno zunemarjanje drugih še živih oblik dela SŠ. Vsaj še nakej funkcij vodstva SŠ lahko evidenti-ramo: 1. V našem samoupravnem sistemu že nujna (tudi za študente, če hočemo doživeti očitkov in ,,nerazumevanja" tudi pri našem ,,organskem" za-vezniku - delovnemu razredu) telovadba skozi in-stitucije in po njili. In to na fakultetah, šolah, aka-demijah, na univerzi, po občinah, republiki, druž-benopolitičnih organizacijah. 2. Formalna (in včasih tudi dejanska) povezava, koordinacija fakultetnih organizacij pokrajinskih klubov, specializiranih organizacij in drugih for-malnih in neformalnih skupin študentov. 3. Informativna vloga (in na ta način usmerje-valna, politična, provokativna vloga 10) 4. Koordinacija študentskih prizadevanj za re-formo univerze. Analiza dela vodstva SŠ v obdobju od reorganizacije naprej nam zelo jasno kaže, da so te funkcije ostale temeljne, kljub predpostavki no-vega načina organiziranja, ki naj bi temeljil na štu-dentskem gibanju, na ,,originalni" akciji ,,štu-denta". Toliko lahko tudi ugotovimo neuspeh re-oiganizacije. Kljub temu pa lahko ugotovimo nekaj trenutkov v tem dveletnem ,,reformiranem" delo-vanju, ki potrjujejo pravilnost orientacije štu-dentske organizacije. In tako vidimo tudi pot iz te relativne neučinkovitosti delovanja SŠ. Tisti, ki se bojijo, da bi študentsko gibanje (ki se seveda nc da vedno vkalkulirati v standarde organizacije)pome-nilo konkurenco in tako nevarnost za 10 SŠ, s to bojaznijo izpričujejo samo nepoznavanje našega načina organiziranja. Šc vcč: gibanje je pogoj, da sploh lahko govorimo o skupnosti študentov! III. Upam, da mi je uspelo v tem kratkem pri-kazu povedati, kako težko, neforniirano in razdvo-jeno vlogo ima 10 SŠ v scdanjem trenutku. Naj-hujše je to, da po enoletni dcjavnosti prav gotovo ne bo vidcti .materialnih" rezultatov, dokazov uspcšnosti dcla. Ko bo kritik naštel število sestan-kov, tribun, zborov, skupščin, strani popisanega papirja, potovanj, razgovorov, člankov, neformal-nih stikov, telefonskih pogovorov - bo vprašal: ,,Vsc to so sredstva, kako pa je s ciljem? " Ko tako razmišljam, sem skoraj pripravljen verjcti, da se bo-jujemo za cilje, ki so v meglcni prihodnosti. Vpra-šanje je seveda, če se nam dogaja to slučajno. Ne glede na vpliv družbe na študentsko organizacijo, se da takšna orientacija (k radikaJnim in zato dol-goročnim rešitvam) opravičiti z nesposobnostjo permanentne konkretne študentskc akcijc. LENART ŠETINC Študentski list urejajo: Boris Cizej, Milan Dekleva, Kostja Gatnik, Jože Konc (glavni in odgovorni urednik), Andrej Medved, Jernej Novak, Jaša ZIo-bec. Stalni sodelavci: Marjan Pungartnik, Janez Stergar, Andrej Ule. Fotografija: Tone Stojko. Lektor: Milan Jcsih. TRIBUNA - Izdaja 10 SŠ ljubljanskih visokošol-skih zavodov - Urcdništvo in uprava: Ljubljana, Trg revolucije 1 /11 - telefon 21-880 - Tekoči račun: 501-8-78-1 - Celoletna naročnina za štu-dente jc 15 din, za druge 20 din - Tiska Želez-niška tiskarrv, Ljubljana, Mo.še Pijade 39 - Roko-pisov in fotognfij ne vračamo Poštnina plačana v gotovini. poslanska vprašanja 0 USODI SLOVENSKE MANJŠINE V Republiškem zboru Skupščine SRS so poslanci Marjan Jenko, Ivan Pučnik in Rado Pušenjak postavili vprašanje v zvezi z zad-njimi dogodki na Koroškem in Štajerskem (50. obletnica plebiscita, protislovenski iz-padi, provokacije in ekstremistična dejanja). V imenu izvršnega sveta je na poslanska vprašanja odgovoril dr. Ernest Petrič. (Odgo-vor je bil v celoti objavljen v Delu 29. de-cembra.) Na istem sestanku zbora sta poslan-ca Republiškega zbora dr. Vojan Rus in štu-dent Tone Remc postavila nova vprašanja Iz-vršnemu svetu: DR. VOJAN RUS: V zvczi z usodo slovenske manjšinc na avstrij skem Koroškem je nujno postaviti šc nekatere te-meljna in nekatera konkrctna vprušanja: 1. Prvo od temeljnih vprašanj: kakšna je princi-pialna politična ocena boja za normalno življenje in razvoj Slovencev na Koroškem? Ali je ta boj sestavni dcl sodobnih naprednih svctovnih tcžcnj, da se prcvladajo vse, tudi prefinjeno oblike nacio-nalne in socialnc diskriminacije in tudi prcfinjone oblikc uničcvanja nacionalnih manjšin? Čcprav jo v tem domu stališče o tem enotno jc to vprašanjc nujno, kcr so tudi v naši javnosti včasih slišijo gla-sovi, da je ,,pogrevanjc" vprašanja Slovencev na Koroškem samo plod nekatcrih sentimentalnih in anahronističnih nacionalistov. 2. Drugo temeljno vprašanje: kako ocenjuiemo usodo slovenske manjšine na avstrijskem K<>-roškcm v zadnjih 50 lctih? Ali se je ta manjiin;i v tem času in zlasti v zadnjih pctindvajsctih Islih normalno razvijala ali pa se je v kakšnem Sim<>lii ožila? Ali glede na dosedanje petdesotletne m pcM-mdvajsetletne izkušnjc obstaja kakšna realna nodaljšuje mizero. ,,Misel o izčrpanosti obstojecih možnosti za estetski masovni konzum je treba pripisati gospodarskemu sistemu, ki preprečuje izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, ko gre za odpravo lakote." Vloga in uporabljivost subkulture se je konkretno pokazala ob dueseldorfskemu ,,teenage-fairu", ob odkrtju trga ,,mladih". Menažer razstave je pri odprtju razstave odkrito pojasnil mladim namen prireditve: ,,Beat in pop nista le sama sebi namen, temveč sta hkrati adekvatna embalaža ,,tržišča mladih" in vsiljivo dodal: ,,Nočemo izvajati pritiska na ptrošnjo, želimo si le odkritega razgovora". Pri tem je volk požrl cel kup krede. Tako so bili pubertetniki dvojno prevarani, četudi so 90-odstotno sijali od sreče ob pogledu na razstavljene predmete. Na eni strani sploh niso bili informirani in so iz nevednosti zašli v obljubljeni paradiž. Na drugi strani jih je industriia uporabila za testne objekte, ,,preizkusne kozle , ki naj bi odkrivali nove možnosti za morebitno preusmeritev in razširitev proizvodnje. Nimbus ,,mladostnosti" tako izkonščajo kot reklamni simbol za ,,trg odraslih", ki je bolj donosen. Kajti ne bodo ponujali le blaga, temveč tudi vrednote, menjali bodo stvari, ki niso menjalne. Iz popolnega odklanjanja potrošnje se je izoblikoval že dolgo le navidez loceni blagovni svet iz beat in rock plošč, iz posterjev in protestnih gumbov. Reklamator Wilp, ki preplavlja ves svet s penečo svežino Coca-Cole, ima pop ,,v punčici svojega očesa". Hippi-musical ,,Hair" je že vsepovod razprodan, psihidelična rock-glasba se je izkazala kot poslovni supeh sezone, medtem ko njen apoleget Rolf Ulrich Kaiser (»Knjiga o novi pop glasbi") še kai naprej pleteniči o ,,pop-gverili" in subverzivnem rocku in kot prerok na Sinaju proglaša San Francisco za ,,Rim sveta bodočnosti, ki temelji na ljubezni" in za ,Novi Jeruzalem". Cvetličnim otrokom ne bi smeli zameriti, če si-stemu, iz katerega so tvegali beg, da bi ga spreme-nili, kar prav pridejo. Posebno še, če iz kulturnjh revolucionarjev" nastajajo privatni podjetniki, ki iz otroške igre z revolucijo kujejo zveneče kovance. Razumevanje zanje se s tem neha. Jasen primer za to je na nemškem odru Bernard Hoeke. Nekoč smo ga poznali kot umetnika, zdaj ga poznamo le še kot izdelovalca kulturnih orožij in katapuitov. V svojem manifestu ,,Untergrund, alkimija in trip-terapija" bahavo gobezdalo oznanja občinstvu, da je našel blago modrecev. V tem obskurtnem sve-tem poslanstvu gre nagnjenost k iracionalnemu, mističnemu učenju vštric z ekstremnim vero vanjem v znanosto; tista tipična zmes, ki jo po-znamo iz futurističnega manifesta Marinettija. ,,Laboratorijska halja prekriva z vizijskimi krči raz-ti^ane prsi" (Enzensberger). Kaskade besed polnijo ušesa poslušalcev, bohoti se nesnaga psevdoznan-stvenih formulacij: ,,ekspanzija zavesti", ,,krea-tivna samoizpolnitev", »kulminacijska točka", ,,transportni problem", ,,tok informacij", ,,multi-senzorični dobitek uživanja", ,,psihokemični čudež resničnosti", ,,ofenzivna fantazija" itd. Uporniška nepotrepežljivost malomeščana, ki se igračka z revolucijo, se razpeni: ,,Raje prehitro kot nikoli. Mi, ki smo člant projektne skupine, imamo za nujno, to hočemo še doživeti, potrebujemo oja-čevalcev in pospeševalcev, noter vržemo trip, kajti hitra osvoboditev zavesti uravnava dejanja, boljšo koordinacijo in potv bodočnost!" Prevedel SRECKO POLANClC SANCTA SIMPLICITAS V zapisu ,,Dobri striček Sam" v Tribuni št. 8 z dne 10. 12. 1.1. izpod peresa J. Zlob-ca so inoja stališča tako skrivenčena, da tega ni mogoče pogoltniti molče, ker bi sicer pri-stal na zavajanje bravcev. Verjamem, da zbornična dvorana Uni-verze (in ne Pravne fakultete) z marmorjem, lestenci in baržunastimi fotelji ni bila dolo-čena za ragovor zaradi posebne časti, ki naj jo uživa tema ,,možnosti znanstveno-tehno-loškega sodelovanja Jugoslavije in ZDA". To tudi ni bilo potrebno referentu v čast. So-dim pa, da ni resno, če se pomen nekega razgovora meri z leseno ali oblazinjeno klopjo, z lestencem ali brljivko. V zunanjo politiko neke dežele je mogoče vgraditi mnogokaj. Najbolj nedoraslo pa je, če v politiko, posebno še zunanjo, vgraju-jemo čustva. Samo realizem v oceni intere-sov in odnosov med narodi in državami lahko da rezultate v mednarodnem sodelo-vanju. V vsakem bilateralnem sodclovanju je pač tako, da je treba vzeti partnerje takšne, kakršni so, sicer sodelovanja ni. ln najbrž veste. da z vsakomer Jugoslavija tudi ne so-deluje (Španija, Kambodža, Izrael). Prav to tudi mi Jugoslovani od vseh partnerjev v svetu zahtevamo zase. ZDA so super sila, neokolonializem je v naravi njihove politike, vodijo vojno v Viet-namu in še kaj.x Je pa tudi res, da imajo vrhunsko razvito znanost, tehnologijo in organizacijo poslovanja. Imajo potrebo po izvozu kapitala. Diktirajo v mnogočem, sme-ri in tempo takozvane znanstveno-tehno-loške revolucije. Katerim apetitom in za ko-liko časa so se v ZDA odpovedali, je zago-tovo vredno razpravljati. Morda pa so se ne-katerim apetitom (do Jugoslavije) v svoji strategiji odrekli po logiki: naj ne imam jaz, samo da nima sosed — je vsaj ocene vredno. x S podobno Amcriko smo se pod silo razmer borili skupaj proti fašizmu in nacizmu. Naša stvar je, da ocenimo naš interes za sodelovanje. Ocenili smo, da imamo interes ;;a vlaganje njihovega kapitala ob pogojih, ki jih določajo naši zakoni; dalje, za nove no-silce in nova področja skupnega znanstveno-tehnološkega (posebej še tehnološkega) raz-iskovanja. V razgovoru na Univerzi sem navedel vrsto razlogov za tako oceno. Mislim, da ne tako poenostavljeno kot je to pokazal tov. Zlobec. Naj ponovim samo dva od teh razlo-gov. Vrhunsko tehnologijo je v razmerah, ki danes vladajo v svetu možno dobiti samo na dva načina: 1. z znanstveno-tehnološkim raziskova-njem in 2. z vlaganjem kapitala tistih, ki tako tehnologijo imajo. To ni politični pragmatizem. To je temelj-na nujnost razvoja vsakega naroda v svetu. To pomeni napor, da se ne pustimo izriniti na periferijo razvoja; pomeni bitko za kvali-teto in čas. V naših družbenih odnosih po-meni to tudi bitko za človeka. Sicer pa se nam lahko zgodi, da bomo zgodovinsko šanso samoupravnega socializma, ki jo imamo, prav zaradi zaostajanja in neučinko-vitosti, celo zapravili. Priznam, da se tako hladno sklepanje lahko maliciozno interpre-tira. Zagotovo niso in ne morejo biti naš part-ner samo ZDA. Menim pa, da bi bila nedo-pustna napaka, če bi jih zaradi emocional-nosti izključili. Ni narodov na svetu (celo tistih, ki neposredno vodijo boj z neokolo-nializmom in drugimi oblikami fizične domi-nacije imperializma), ki ne iščejo za svoj go-spodarski razvoj vrhunskih tehnoloških do-sežkov. Seveda, iskati jih morajo tam, kjer pač so. Na tako orientacijo je prisiljena celo druga super sila; in to zaradi nuje in krvavo plačanih izkušenj. Tovarišu Zlobcu bi zato od srca rad pože-lel, da se mu ne bi bilo treba lomiti med ideali in grobo realnostjo. Kar se pa tiče ,,iluzije o miroljubni koegsi-stenci" z ZDA mislim, da sta samo dve iz-biri: koegsistenca (seveda ne za vsako ceno) ali pa poziv na nuklearno kataklizmo. In če je tov. Zlobec za ta sedanji kitajski recept, potem naj to naravnost pove. V zapisu tov. Zlobca tudi stoji, da sem se zavzel za to, ,,da bi bilo morda dobro pri nas uvesti nekatere metode CIA, t. j. sistem vo-hunjenja za znanstveniki". To je groba po-tvorba, jaz tega nisem rekel. Ne vem kaj vse počne CIA in me njena aktivnost to pot nič ne zanima. Rekel sem pa, da ima ameriško zunanje ministrstvox (njegov urad za znanost), evi-denco, pregled nad tem, kje v svetu in pri čem so angažirane njihove znanstvene insti-tucije in znanstveniki. Rekel sem, da je to potrebno uvesti tudi v naši republiški in zvezni zunanji politiki v sferi znanosti. Za to se bom tudi zavzemal. To pa ima toliko skupnega z vohunjenjem za znanstveniki, ko-likor ima republiška ali zvezna statistika z vohunjenjem za gospodarstveniki aii štu-denti. Če se prav spomnim, sem tudi dejal, da smo sposobni organizirati samozaščito, kjer je to potrebno. Predpostavljam, da me je tov. Zlobec v omenjenem razgovoru na Univerzi poslušal. Škoda, da ni bil hrabrejši (hrabrost je značil-nost mladih) in posegel v dialog, ki je sledil »mojemu monologu". Marsikaj bi lahko na licu mesta razbistrila, tako da bi namesto ci-tiranega Zapisa in tegale mojega pisanja lah-ko obravnavala v Tribuni bistvenejše pro-bleme znanstveno-tehnološke revolucije. Najprej bi najbrž ugotovila, da smo še ven-darle pretežno obrtniki. Naj za konec še citiram zapis kairskega lista ,,Akbar el jom" o jugoslovanski politiki, objavljen pred dnevi: ,,Sodelovanje z zapad-nimi državami ne pomeni (za Jugoslavijo -op. M. B.) tudi sprejemanja zapadne poli-tike. Na priiner, čeprav obstoja sodelovanje Jugoslavije z ZDA, to ne pomeni, da se Jugo-slavija strinja z ameriško zunanjo politiko, posebno v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu. Jugoslavija je obsojala izraelsko agresijo na arabske države in obsoja jo ob vsaki prUož-nosti. Predsednik Tito je ob nedavnem obisku Belgiji in Holandiji to potrdil. ,Vojni vdor na Bližnji vzhod in Indokino ponovno in težko obremenjuje mednarodne odnose'. Dodal je, da uporaba sile daje lažno prednost tistim, ki jo uporabljajo, a istočasno vodi svet v nevarne komplikacije. Stališča Jugoslavije so popolnoma jasna. Zunanja politika se ne menja. Notranja po-litika daje državljanom popolno pravico svo-bode in časti, SocialistiČna ekonomska poli-tik? pa daje popolno svobodo akcije, razpo-laganja in odpiranja." Če lahko ugledni arabski list v položaju, ko je njegova država neposredna žrtev impe-rialistične agresije, ki so ji botrovale tudi ZDA - razume in razločuje naš položaj, po-litiko itd. bi bflo pričakovati, da to razume in razločuje tudi mlad slovenski izobraženec. ing. Marko Bulc x Najbrž sem uporabil izraz ameriška diploma-qia, pa je na ta način padla tov. Zlobcu v uho -CIA. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BBBnHBflfl|H NATEČAJ ZA VELIKl H AMERŠUS TRIBUNE Tribunina zadnja stran je, v spoznanju le male učinkovitosti; in včasihnega strcljanja okoli tarče, sklenila odsihmal udarjati naravnost v sredino -kam? - u glavo (točneje po glavi)! Pomagali si bomo s severnoslovensko tepežkarsko navado -HAMERŠUSOM!* Bodi torej Tribuni dovoljeno, da s hameršusom potolče, zatolče, zmehča dcbele, prazne, napih-njene in vseh ostalih sort butice - slovenske in zamejske! Vi - čitatelji dični - predlagajte, ožigosajte, po-kažite nam s prstom beticc zrele, da po njih zvenel bo naš udar! , Le vkupaj dano najti nam bo prave! x hameršus — ni v nobenem slovarju; domača skovanka. Sestavljena iz: hamer (nem. der Ham-mer, angl. hammer): kladivo in šus (nem. dr Schuss): udarec, strel. Udarec na štajerskih veselicah, domena in privi-legij višjih (po rasti). Stisne se pest, vzdigne roko in udari pravokotno na teme nasprotnika. Dotični pade, liki kol v zemljo! Otvorila bosta serijo natečaja naša mila sodruga (poklicna) - tovariša Mitja Gorjup in Jak Koprivc, glavni in odgovorni urednik nam dragega glasila SZDL Slovenije, Delo imenovanega! Obrazložitev: Dotična tovariša sta nova člo-veka na krmilu. Sta še v otroški dobi službo-vanja, zatorej naj bo kazen preventivna in vzgojna. Bo rekel kdo, zakaj ju pa tepete, še predno sta kaj zagrešila. Bom rekel jaz, saj poznate tisto o Ciganu, ki je zjutraj postrojil svoje otroke in jih vsakega posebej nabun-kal. Za vsak slučaj, če bi mu med dnetn kaj ušpičili. Zvečer je potolažen legel spat. Tribuna bo tako zavarovana in lahkega spanja, ne bo v skrbeh zaradi težav in težavic (od Dela). Torej - STROGO REELKJO