GDK: 267:(497.12.04) 
Ocena dolžine gozdnega roba v ljubljanskem 
gozdnogospodarskem območju 
An Estimate of Forest Fringe Length in the Ljubljana Forest Mana-
gement Area 
Sašo ŽITNIK. 
Izvleček 
Žitnik, S.: Ocena dolžine gozdnega roba v ljub-
ljanskem gozdnogospodarskem območju. Gozdar-
ski vestnik št. 2/1996. V slovenščini s povzetkom 
v angleščini, cit. lit. 3. 
Prispevek obravnava gozdni rob v ljubljanske-
mu gozdnogospodarskemu območju. Obravnava-
ne so tri oblike gozdnega roba, zunanji gozdni rob 
(gozd 1 negozd), gozdni rob zaradi cest v gozdu in 
gozdni rdb med mladim (mladje, gošča) in odraslim 
gozdom. Prikazana je vzorčna metoda za prepro-
sto in hitro ocenjevanje dolžine gozdnega roba. 
Predstavljene so ocene dolžine gozdnega roba in 
nekateri drugi parametri v povezavi z njimi. 
Ključne besede: gozdni rob, gozdnogospodar~ 
sko območje Ljubljana 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Gozdni rob ni samo meja med gozdnim 
in negozdnim ekosistemom, tudi ni le vsota 
dejavnikov obeh ekosistemov, ampak je 
kvalitativno nov ekosistem. O razprostra-
njenosti gozdnih in negozdnih površin 
imamo že številne podatke, medtem ko o 
razprostranjenosti gozdnega roba bolj malo 
vemo. K izboljšanju tega stanja naj bi 
pripomogel tudi ta prispevek, ki obravnava 
dolžino gozdnega roba in nekatere druge 
parametre v povezavi z njim v ljubljanskem 
gozdnogospodarskem območju. Celotna 
površina ljubljanskega gozdnogospodar-
skega območja je 253 607 ha (13% povr-
šine Slovenije), površina gozdov je 
137990 ha (54% gozdnatost), število 
prebivalcev tega območja pa predstavlja 
27 % prebivalcev Slovenije. 
*S. ž. Zavod za gozdove Slovenije, območna 
enota Ljubljana, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, SLO 
112 Gozd V 54, 1996 
Synopsis 
Žitnik, S.: An Estimate of Forest Fringe Length 
in the Ljubljana Forest Management Area. Gozdar~ 
ski vestnik No. 2/1996. ln Slovene with a sum ma~ 
ry in English, lit. quot. 3. 
The issue of the article is the forest fringe in the 
Ljubljana forest Management region. Three form s 
of a forest fringe: the outer forest fringe (forest 1 
nonforest), a forest fringe due to forest roads and 
a forest fringe between the young forest (young 
trees 1 thicket) and mature forest are being dealt 
with. A sample method for sim ple and quick as~ 
sessment of forest fringe length is being present~ 
ed. There is also a presentation of the estimates 
regarding the forest fringe length and some other 
parameters related thereto. 
Key words: forest fringe, the Ljubljana foreSt 
management region 
2 POSTOPEK DELA 
2 WORK PROCEDURE 
Za oceno dolžine gozdnega roba je bilo 
potrebno izbrati vzorčno metodo, ki je 
preprosta, hitra in dovolj natančna. 
Osnovo vzorčenja predstavljajo gospo· 
darske karte 1:5000, ki pokrivajo celotno 
gozdnogospodarsko območje. Zato pred-
stavljajo izračunane vrednosti povprečno 
dejansko stanje zadnjih 15 let. Vzorčna 
enota je kvadrat 5 x 5 cm v spodnjem 
desnem kotu sekcije temeljnega topograf-
skega načrta, ki je prenesena na gospo-
darsko karto. Njena površina je 6.25 ha. 
Na njej je s kurvimetrom izmerjena posebej 
dolžina zunanjega gozdnega roba (gozd 1 
negozd), dolžina cest v gozdu (ne dolžina 
gozdnih cest!) in gozdni rob med mladim 
(mladje, gošča) in odraslim gozdom. Vred-
nosti so preračunana na površino enega 
hektarja. Da se je preprečilo večkratno 
merjenje posameznih dolžin se je upo-
števala prioriteta predhodno napisanega 
r 
1 
rl 
il 
il 
•·· .... ···1 
. 
\ 
H 
Ocena doli:ine gozdnega roba v ljubljanskem gozdnogospodarskem območju 
vrstnega reda. Če je cesta potekala ob 
zunanjemu gozdnemu robu, se je upo-
števal le gozdni rob, če je meja mladja 
potekala ob cesti, se je upoštevala le 
cesta. Tako je dobljen sistematični vzorec, 
sestavljen iz 375 vzorčnih ploskev, ki 
pokriva 0.92% površine gozdnogospo-
darskega območja. 
Pri izračunu ocene in vzorčne napake 
so uporabljeni postopki enostavnega slu-
čajnostnega sistematičnega in stratifici-
ranega vzorčenja (KOTAR, 1977). Kot 
rezultat je upoštevana ocena z najmanjšo 
vzorčno napako in je prikazana kot inter-
valna ocena s 5% tveganjem (a = 0.05). 
Za postopek sistematičnega vzorčenja je 
izpeljana formula po postopku, ki je naka-
zan v skriptih za Statistične metode (KO-
TAR, 1977). P , 
Izpeljana formula : var(y) = (-' ) 2 L,d; 
2P i=l 
P,: površina dveh sekcij gospodarskih kart 
P: površina ljubljanskega gozdnogospo-
darskega območja 
s: polovično število vzorčnih ploskev 
d,: razlika vrednosti dveh sosednjih vzorč­
nih enot 
3 REZULTATI 
3 RESULTS 
Dolžina zunanjega gozdnega roba v celot-
nem območju je 39.16 ± 2.29 miha. Vzorčna 
napaka je d% = 11.47 %. Celotno gozd-
nogospodarsko območje je glede na dolžino 
zunanjega gozdnega roba razdeljeno na dva 
stratuma, (grafikon št.1 ). Prvi stratum za-
vzema 39.47% površine območja in obsega 
ljubljansko kotlino, širšo okolico Grosuplja in 
južni del gozdnogospodarskega območja od 
Ravnika do Grosuplja. V njem je dolžina 
gozdnega roba le 17.29 ± 5.95 miha, kar je 
predvsem posledica manjšega deleža gozda 
v ljubljanski kotlini in večjega deleža strnje-
nega gozda na južnem delu območja. V 
drugem stratumu, ki obsega preostali del 
območja, je dolžina zunanjega gozdnega 
roba znatno večja in je 53.42 ± 6.29 miha. 
Dolžina cest v gozdu v celotnem območju je 
18.32 ± 2.75 miha (d%=15.01%), dolžina 
gozdnega roba med mladim in odraslim 
gozdom pa je 13.60 ± 2.92 miha 
(d%=21.47%). 
Za oceno vplivne površine zunanjega 
gozdnega roba je upoštevan pas 30 m na 
obe strani gozdnega robit Tako ocenjena 
površina znaša 23 % ± 2 % površine goz-
dnogospodarskega območja. Za oceno 
površine strnjenega odraslega gozda se je 
od celotne površine gozdov v gozdno-
gospodarskem območju odštela površina 
mladovja, vplivna površina gozdnega roba 
med mladim in odraslim gozdom (30m od 
gozdnega roba v notranjost odraslega 
gozda), površina cest v gozdu ter vplivna 
površina cest (3 m širine ceste + 30 m na 
obe strani ceste) in vplivna površina zu-
nanjega gozdnega roba. Tako ocenjena 
površina znaša 29.70% ± 6.06% celotne 
površine gozdov v območju in 
16.16 % ± 3.30 % celotne površine gozdno-
gospodarskega območja. Negozdna 
površina brez vplivne površine zunanjega 
gozdnega roba predstavlja 33.83% ± 0.69 % 
površine območja. Vidimo, da na približno 
polovico površine gozdnogospodarskega 
območja (gozdne in negozdne površine) 
gozdni rob tako ali drugače vpliva. 
Napravljena je tudi primerjava med oce-
njeno dolžino zunanjega gozdnega roba in 
njegovo najmanjšo možno dolžino pri dani 
površini gozdov v gozdnogospodarskemu 
območju, ki jo dobimo s strnitvijo vseh 
gozdov v obliko kroga. Saj ima krog od 
vseh geometrijskih likov najmanjši obseg 
glede na dano površino. Koeficient pri-
merjave je 75.41 ± 8.65. Ocenjena dolžina 
gozdnega roba je okoli 75-krat daljša od 
njegove najmanjše možne dolžine. 
Za konec pa še primerjava, ki nakaže 
razdrobljenost gozdov v gozdnogospo-
darskemu območju. V prejšnem odstavku 
omenjeni hipotetični krog gozdov ima radij 
20.96 km. Ce razbijemo ta krog na večje 
število manjših krogcev tako, da je vsota 
površin teh krogcev enaka prvotnemu 
krogu in s tem površini gozdov v območju, 
vsota njihovih obsegov pa je enaka oce-
njeni dolžini zunanjega gozdnega roba v 
območju, dobimo 5 685 krogcev z radijem 
278 m. Za lažjo predstavitev razmerja med 
prvotnim krogom in nastalimi krogci si 
zamislimo, da bi imel prvotni krog radij 20 
cm, potem bi imelo teh 5 685 krogcev radij 
okrog 2.5 mm. 
GozdV 54, 1996 113 
Ocena dolžine gozdnega roba v ljubljanskem gozdnogospodarskem območju 
Grafikon 1: Stratuma v ljubljanskem gozdnogospodarskem območju glede na dolžino zunanjega 
gozdnega roba 
Gra ph 1: Stra ta in the Ljubljana forest management reg ion regarding the length of the outer forest fringe 
4 ZAKLJUČEK 
4 CONCLUSION 
Dobljeni rezultati kažejo zelo veliko raz-
drobljenost gozdov v ljubljanskemu gozd-
nogospodarskemu območju in veliko vpliv-
no površino gozdnega roba, kar bo potreb-
no zelo resno upoštevati pri usmerjanju 
gospodarjenja z gozdom in predvsem z 
gozdnim prostorom. 
Povzetek 
Dolžina gozdnega roba v ljubljanskemu gozdno-
gospodarskemu območju je ocenjena z vzorčno 
metodo na osnovi gospodarskih kart 1 :5000. V 
vsaki sekciji temeljnega topografskega načrta je 
postavljena vzorčna ploskev, prenesena na gospo-
darsko karto in na njej s kurvimetrom izmerjena 
dolžina gozdnega roba. Obravnavane so tri oblike 
gozdnega roba, zunanji gozdni rob (gozd 1 negozd), 
gozdni rob zaradi cest v gozdu in gozdni rob med 
mladim (mladje, gošča) in odraslim gozdom. Upo-
rabljeni so postopki enostavnega slučajnostnega 
114 GozdVS4,1996 
sistematičnega in stratificiranega vzorčenja. Rezul-
tati so prikazani kot interval na ocena s tveganjem 
5 % (a = 0.05). 
Dolžina zunanjega gozdnega roba v gozdno-
gospodarskemu območju je 39.16 ± 2.29 m/ha. 
Celotno območje je glede zunanjega gozdnega 
roba razdeljeno v dva stratuma. Prvi ima zelo nizko, 
drugi pa zelo veliko dolžino gozdnega roba. Dol-
žina cest v gozdu v območju je 18.32 ± 2,76 ml ha, 
dolžina gozdnega roba med mladim in odraslim 
gozdom je 13.60 ± 2.92 m/ha. Vplivna površina 
zunanjega gozdnega roba znaša 23% ± 2% povr-
šine celotnega območja. Površina strnjenega od-
raslega gozda je 16.16% ± 3.30 %, del negozdne 
površine brez vplivne površine zunanjega gozd-
nega roba pa 33.83% ± 0.69% površine celot-
nega območja. Torej je približno polovico gozdno-
gospodarskega območja (gozda in negozda) tako 
ali drugače pod vplivom gozdnega roba. Ocenjena 
dolžina zunanjega gozdnega roba je okoli 75-krat 
večja od njegove najmanjše možne dolžine, ki bi 
jo gozd imel, če bi bil ves strnjen v obliko kroga. 
1 
1 
l 
Ocena dolžine gozdnega roba v ljubljanskem gozdnogospodarskem območju 
AN ESTIMATE OF FOREST FRINGE LENGTH 
IN THE LJUBLJANA FOREST MANAGEMENT 
AREA 
Summary 
The forest fringe length in the Ljubljana forest 
management region has been estimated by means 
of a sample method based on forest management 
maps 1 :5000. Each section of the basic topo~ 
graphical plan includes a sample plot transferred 
to the forest management map, in which the length 
of a forest fringe has been measured with a curir~ 
meter. Three forms of forest fringe have been 
dealt with: the outer forest fringe (forest 1 non~ 
forest), forest fringe due to forest roads and the 
forest fringe between the young forest (young 
trees, thicket) and mature forest. The techniques· 
of simple random, systematic and stratified sam~ 
pling have been applied. The results have been 
presented as an interval estimate with a 5 % risk 
(e< = 0.05). 
The length of the outer forest length ina forest 
management region totals 39.16 ± 2.29 m/ha. The 
entire area has been divided into two strata re~ 
garding the outer forest fringe, the first having a 
very low and the second a very high length of 
forest fringe. The length of roads in the area amo~ 
Gozdni rob- tokrat gozda z vodo (foto: Lado Kutnar) 
unts to 18.32 ± 2.75 miha, the length of forest fringe 
between the young and mature forest is 13.60 ± 
2.92 m/ha. lnfluential area of the outerforest fringe 
totals 23% ± 2 %of the area of the entire reg ion. 
The area of serried adult forest represents 
16.16 % ± 3.30 %, the area of nonforest area with~ 
out the influential area of the outer forest fringe 
amounts to 33.83 % ± 0.69% of the area of the 
entire region. Thus approximately one half of the 
forest management reg ion (forest and nonforest) is 
in one or anotherway underthe influence of forest 
fringe. The estimated length of the outer forest 
fringe is about 75~times higher than its minimum 
possible length, the one the forest would have in 
case it were all closed ina form of a circle. 
VIRI 
1. KOTAR, M., 1977 Statistične metode~ Izbrana 
poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana, 518 s. 
2. Območni gozdnogospodarski načrt 1991-2000, 
gozdnogospodarsko območje Ljubljana 
3. Gospodarske karte, gozdnogospodarsko ob~ 
mačje Ljubljana 
Gozd V 54, 1996 115