List 45. spodarske ? obrtniške narodn Iriiajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto S gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 8. novembra 1871. Obseg: Za napredovanje v kmetijstvu kaj nam manjka? Vélika dunajska razstava leta 1873. Mednárodna politeh- nična razstava v Moskvi leta 1872. Nova postava o plači žandarjev od prihodnjega leta naprej SnobaČ vrvnik. Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Dopisi. Novićar. Gospodarske stvari. dal gospodar sozidati hlev 10—12 čevljev visok, stališče enega govedeta z jasli vred 10 12 čevljev dolgo, 4 Za napredovanje v kmetijstvu kaj nam manjka? Spisal Blazè Pernísek. čevljev pa široko, ki naj bi bilo z ilovico potlak ki naj bi bilo pri prednjih gah pod zadnjimi, s kojega bi odtékala gnojnica v palce više nego globok in palce Veleslavno c. k. ministerstvo je začelo vže pred leti gmotno podpirati kmetovalstvo s tem, da dovoli po c. jamo in ste mu le9eni bi tudi imel gla palcev širok žleb, ki visí v gnojniščino tak hlev, gotovo y straní, za to je še nezrel bi se mu zdelo In oko ce v ako bi mu kdo nepričakovano nasvetoval, naj bi ujv/vjjv ^^^w.wwv.v « — ----- jr - gicfcvi, «au ui na u jvuu ucpi ii;<*jvu vřiuu lia» vctuvaJ kmetijskih družbah novcev iz državnega zaklada, VBaj V8ak teden izpodkidal in dostojno nastiljal zdaj za nakupovanje bikov, ovnov, mrjascev, kmetij Jedva izleče tako rekoč tele iz krave vže skega orodja, semen itd., daj za grade za lepo vzre- namota jeno živino nj verigo » v_ v ces y naj loiu ict marc^ v au bo jetniško še vedno pri miru, kakor je bilo v materi pravilnih 285 dní, in Vse to podpiranje meri na to, da bi se povzdig- Celo leta ga ne izpusti iz hleva, ali vsaj v dostoj nilo kmetovalčevo blagostanje na višo stopinj Vrlo prav tedaj velik prostor znotraj Ni mu tedaj mar. da bi se na- > premožniši je O J L U T VâAâA pvuuvi «iUVVl WJ» J-Ll U WV^UUJ JLU Mil y VAC* Ml OU U«- da se je izcimila ta ideja, kajti čem vzela mlada živalca čistega zraka in si nategovala kmet y tem lože odrajtuje davke y tem ska kaj kite srečniša je cela država v gmotnem ter tudi v duševnem in zdravj oziru. To je tedaj umetna pot do vzboljsanja občnega y urila ude, pospeševala krvotok ter rast Se blago Da je živinoreja gl faktor kmetovalstva, to pri otelila se je krava, pa vže pokliče mojster-skaza živinoreje deklo, da urno přiteče krast teletu znava vsakdor, če prav ima malo pojma o umnem prvo mléko, češ, to bi se strdilo v teletu? tako Ti ki ravnaš ne veš —~—, — r;-----------r j— - t----------x<*vu«o, uc v^o, da je narava nalašč preskrbela kmetovanji. Po pravici se obrača dandanes tolika po- teletu ono hrano, da mu pomije iz črev prvot zornost njo lem, ki ga je přineslo tele iz matere v sebi w „ . Kajt Tudi letošnje „Novice" nam predstavljajo v 43. to mleko ima veliko več solí v sebi nego poznejše listu precejšnjo število onih kmetovalcev, kteri so dobili Tedaj tako mleko more razjesti oni žlem. In če te iz letošnje državne podpore kupljene plemenske bike v §e ni8em prepričal, prašam te: hodi le dekla tudi ko povzdigo živinoreje na Kranjskem. Med njimi sta tudi: gute molst, kedar storí v temnem gozdu?? svibenski župan in šentjanski Lužar, ki je tudi županil Pri izbiranji telet jih premnogo tudi tako-le misli: do letos. Svibenski, kterega sem šel precej gledat, je res vzor čiste muriške krvi. *) li pa dosti, da imamo lepe bik Je Přiznávám, da so živinorej rabiti poklonj proizvodov, žalibože ! e v našej deželi ? kteri znajo rediti in živino, in vže so lastniki sprelepih taki živinorej ci so „He, za tega le junčka mi mesar ne dá toliko, ker ker J® zdaj nima nihče bika v naši okolici, za sol mi bode vendar premajhen, bodem ga pa pustil za pleme v se telet onih očetov bele vraneťi. pravijo . ^xlcj , auai jlualuv 1V/PcBa Mv n.» , auaj «vi«j ww- demo imeli vsi prav lepa goveda". Ce se pa hoče kdo Hej f većini so pa > kteri daj imamo lepega bika, zdaj zdaj bo služil". Izbrani junček je tedaj najslabejših lastnosti izmed vseh telet v tistem hlevu. Biče, ki je prava po-kveka, vrh tega pa še vse zapuščeno, je jedva leto staro, ali ne, pa prepričati > redi prepričal se bode pri 1. pogled starem kopitu zdaj bolje živino nego prej ali ne ali krat. y pa še morda kravam, če tudi Kaj ne, da to bode zalo tele, vže ga spušča k telicam y da še vse po krava taka „kerfuta"; da bi 3krat na dan ali pa še več- vzlasti če je tudi pa odbral najlepše tele za pleme, da bi niti junca ne spuščal h kravam, niti tudi Če greš gledat hlevov, videl bodeš, da je ondi vse narobe. Zastonj vzdiguje goveda mukaje noge iz gnojnice leto in dan, vrh tega ga pa še vročina in muhe nadlegujejo, pozimi pa ga burja prepihava. Da bi pa telice k biku ne, predno sta stara vsaj po poldrugo leto, da ne bi spuščal junca več nego enkrat na dan, o tem se mu še ne sanja. Kako se pa odstavljajo teleta? barsko. Jedva sesa tele kacih Prav tednov po bar- , precej mu * Svibenski junec je prav za razmere naše županije, odvzeme vse mleko, ne da bi se pustilo 10—12 ted- ker je sladka paša ondi in kjer je treba moćnih nog. V Sent- nov pri sesci, in da bi se mu še le potem počasi vtr- janski dolini bi bil pa boljši marijedvorskega plemena kajti govalo in bi se mu polagoma menjevala prvotna hrana ondi je melika stopinja, polaga pa je kisla, s ktero se. tudi s posnetim mlekom, z otrobi itd. itd., da ne bi ga pre- zadovoljuje Pis več opoviralo v rasti. Zarad prepičlega prostora mi ni mogoče danes po- ta razstava bode pokazala tako čudapolno podobo čio veške omike, kakoršne svet do zdaj še nikdar ni videl kako nespametno pasó živino, kako ne- pisati vsega, U8miljeno ravnaj o ž njo, kedar je vprežena. Nazadnje Kar genij s pomočjo roke umetnikove oživi kar v^wAiai-j , v, — —j ~ 7 -—---' r------——- ^. -----^ ---O J v Avuu uuLiutumv v u yjëjL v i ^ - j\ai pa zvrača napake posel na gospodarja, gospodar na bode ostroumnost s pomočjo znanstva in kapitala do Ta» t7t rv\ /Nil n 1 i n A lmio tři 118 ° ciťí An a n wn nwn 1— .__Xl____v |_ • _____ ___• _ 1 y servus posla. Jaz pa pravim „qualis dominus Za gospodarje, kteri ne vidijo teh in drugih pre-mnogih napak, so omenjene subvencije pač zavržena casa razstave m lj jdi in y v-» louajuia ^ - L\aJ UiUVcoï jenih globočinah si pridobi kar človeški um v votlinah VÏJ kar v vodah pl • V • f in živi kar tlam iz-od vsega tega se IXIUV^.U UV^^JL». , wv ---- ~ ^ ~ ■ j ^ ~ • » " w —* 'U«MUJ/l«YCt fllYlj - VfU. VOCgft ICgrt O državna podpora. Ker se takim gotovo ne bode dobro bo gotovo nekaj, veliko od tega pa najboljšega in naj sponesla živinoreja, bode pa sopet vzrok stara čarov- lepšega ogledovalcu odkrilo mca, ali pa, da je naredila ciganka. Le pol leta pa bode trajalo razkazovanje izdelkov Ker so se pa zdaj učiteljska izobraževališča gledé človeškega „uma in dlana" narodov celega sveta poduka znatno prestrojila, kjer se po novej postavi bo- dne novembra 1873. leta bodo se vrata gigantičnega doči ljudski učitelji temeljito učé kmetijstva, upati mo- tega tempelj sopet pria in razstavlj reči bodo remo y da bode vestni in narodoljubni učitel) navdu- se sopet vraile v domače kraje, od kodar so prišle ft « a i • ft * ft i é 1 1 ... ê M. mm ft a . a m jm _ ^ _ - - __x pri mladeži ) seno razsvitljeval kmetijstveni obzor ne ampak prostovoljno tudi pri odraslih, cesar vse svoje kolege preprijazno prosim, kajti mi smo zarad kmeta, a ne kmet zastran nas. Ljudski učitelj, ki dovrši po novi postavi svoje t v Ameriko, Azijo in Afriko, v Indijo, Kino in Arabija v Novi Jork, v Bombaj in Šangaj itd., pa gotovo tudi v slovanské okrajne; veči del dragocenih poslopij bode se sopet podrlo, in ondi brup f bode šest mesecev vladal in sum, in studije pređovanje v kmetovanj i, vzlasti na Kranjskem, pa.oic, — cuv uuuc u&iaiu, iu tu j«; > ni niti Feuser-ja, niti Schiitza, ki učita potovaje likih skušinj o umetnosti človešk se bode sukalo več sto tisoč ljudi > je tedaj oni faktor, ki ga nam manjka za na- sopet bode nastopila mirna tihota in sopet se bodo tu srne kjer pasle al eno bode ostalo m to je peh ve po Štirskem in Koroškem. tk k o delst Slavnoznani naš gosp. dr. Jan. Bleiweis je sicer in po vsem tem y o predk y o raz- res spisal sprelepe nauke o umni živinoreji, toda brez pravih učiteljev na kmetih bode njegov trud še dolgo glas vpijočega v puščavi. , da nas bode, kakor sicer, podpírala častita duhovšcina s tem, da nas bode priporočevala sprva m pol Neprecenlj clo vešt dba o današnjem b r t n i j s t ijal važnost pa, ktero bode ta medná Upam ljudstvu, ker se do sedaj skoro vsacega svetnega bojí rodna razstava za vso Avstrijo, in kakor bodemo v prihodnjih Člankih dokazali, posebno za povzdigo obrtnijstva sploh in zlasti za zámořsko kupčijo za naše na y kraj y da ga hoče kdo na led speljati zarad tlake in naklada nam dolžnost jadranskega morja ležeče slovenske dežele imela, mislé, desetine. „Unitis viribus!" Čisto se je motil nekdo rekoč: vylslu oc jo lu vj 111 a j-iciyvav7 1cûuo. jjiuioihc u, v4c* t«0 bode res zveličalo kmetijstvo , ki se ga zdaj ucite?u kaj več povemo zato da našim bralcem o tej razstavi da se že zdaj pripravljajo na xvo/j v pv/vcujvj, uaiKj , ua Dc iuaj pi i jji a v i j <% u u< Mislite li, da Vas vdeleštvo pri njej in se tudi s svojimi izdeíki spu da zna hruške in stij Za ljudskega učitelja je dosti jabelka cepiti; kako se gozdi preminjajo v njive, trav- nograde itd. itd., to je pa — nepotrebno". Goda nikoli ne dam v duševni dvoboj z drugimi narodi nike spodine! v obraz Vam zagotavljam iz spomina navdušenega spodbujenja v kmetijskem smislu svojega (z dovoljenjem) prespoštovanega gospoda pro- Mednárodna politehnicna razstava v Moskvi leta 1872. Avstrijski odbor mednárodne politehnične (obrtno fesorja Po vše ta, ki mi je koj prvo uro svojega pre- znanske) razstave v Moskvi > ktera bo leta 1872., vabi davanja pri nas ustavil temeljni kamen ljubezni kmetijstva. do vdeležbi in vtemeljuje sledeče vabilo: Razstavi glavni pregledno sestaviti najnovejše znajdbe na namen Je Velika đunajska razstava leta 1873. Spisuje Fr. Potočnik. polji natoroznanstva, obrtnije, trgovine in umetnije in pokazati, kaj se je o najnovejšem času na tem polji spolnilo. Gledé na to, da je ta razstava prva mednárodna na Ruskem, dom odprta, in gledé na to, to je vsem naro da ni dvombe, da se je bodo drugi narodi živahno vdeleževali, je za Avstrijo tedaj čez poldrugo leto, zeló potrebno, da seznáni z svojimi izdelki in deli ono bodo se na Dunaji odprla vrata velikanskega tempeljna, deželo, s ktero bo pozneje lahko v koristno zvezo kterega človeštvo stavi ne samo izdelkom svojih rok dne maja leta 1873. y y y stopila. temveč v višem smislu izdelkom svojega uma. Obsegala bo pa ta razstava sledeče oddelke: Že več ko tri mesece nad tisoč ljudi podira sto- Zgodovinski oddelek s. posebnim ozirom na vsako letna drevesa, koplje in ravná tam prostor y seka in vrstne izdelke iz časa Petra Vélikega; pomorski y zida in teše stavbo onega velikanskega poslopja, oddelek ; vojni oddelek y Sebastopolski y na žaga pod čegar streho bo Človeski duh zmago obhajal nad pravljen od pomočnega odbora za bolne in ranjene vo arhitektoniški oddelek, kteri se razdeli v pododdelke: tehnične, zgodovinske in moderne arhi- mrtvo materijo narave. Tam novanem y y kjer so se v dunajském gaji „Prater" ime- jake; tri v se pred kratkim časom srne pasle, bodo se tektike kmalu vzdignili izdelani gradići ) kitajske pagode, turške y gozdno-gospodarski oddelek, kteri ob sega: gozdno zemljepisje; gozdno krajopisje (topogra mošeje, irkutski šotori, posebno pa ono elegantno ve- Ujo); iziđe regularnega obdelovanja in umetne drevo likansko poslopje, čegar dolgost bode merila 475 sež- reje; živali, ktere so gozdu koristne ali škodljive; rast njev, to je toliko, kolikor na priliko je od našega linske (herbarije), drevoznanske (dendrologične) zbirke frančiškanskega mosta doli do Židanove hiše na Polja- poskušnje zemlje in nje (analize) razklade, obrise, mo nah vštric St. Peterske kosarne. Ce program te razstave pregledamo, če v časnikih . da dele in fotografije; bukve y karte y plane in obravnave i y beremo popis njenega namena, ne smemo dvomiti bode ta avstrij ska razstava londonske in parižke raz- kteri spada v te-le pododdelke : zemljemerje, obdelovanje poljedelski oddelek za obdelovanje zemlje stave daleč presegla, in da moremo pričakovati, da zemlje, guujioi><%, uuuuu jjuijcucioi* u, wuutiu * auj puija in živinoreja; 8. oddelek za praktično živaloznan gnojišča občno poljedelstvo, obdelovanje poljá nam t v kterega posebno spadaj re.) a loprejk O II * U « » XVIVI ^vwvuuv - • ~ '---r--,)" tičev, umetna reja rib, lovenje kit (Wallfiscb) in splo in dekleta v zamož, v zakon, nas ta beseda pelje na zgodovinski faktum, da so stari Slovani dekleta ribstvo, reja ostrig in morskih rakov. w icm uuucidu u« mgvvAovAu iu ic© uajucmu pn bodo tudi znanstvene zbirke škodljivih in koristnih ži- raznih ruskih rodičih navado, neveste na sejm postav- zbirke izdelkov iz živalske tvarine; potem pose- ljati in prodajati. To navado imeli so tudi stari Ve- tem oddelku na trgoviščih kupovali # in res najdemo pri vali, ben oddelek za živinozdra^nistvo, kostnjafei živali ali ne ti, kakor Herodot sporočuje, in ktere navade on ni delà živali sbranjene v spiritu, instrumenti, aparati in nikjer indi našel, kakor samo še pri Babiloncih. Ako drugo orodje , ktero se rabi v dotični deželi pri obde- bi Veneti bili ilirskega plemena, morala bi ta navada lovanj neobdelane živalske tvarine b o tan ič tnarijski; 10. geologični, mineralogični in d arij s k 11 te h niČ y obsegal: zbirke obrisov, modelov sladkora, piva, usnja, žganj tudi biti pri Macedoneih, Epircih, Dardancih in mnozih , druzih ilirskih betvah, ktere je Herodot dobro poznal, kteri bo med drugim med njimi živel in po njihovih deželah potoval, in ker y • »11 • • 1 • I 1 J 1 i I « 1 J • n 0 i 1 # J masm ; izdelovanj izdelke rokodelcev y tipo je bil zvest opazovatelj Ijudstev in krajev, je tudi z vesto popisoval njihove običaje, sege navade. To grafij 9 litografij vse reci 9 ktere zadevajo železnice, čuj ej o njegove bukve imenovane „Movaiaiu. nam pn- zidanje, mašine itd.; vse reči, ktere Ta navada neveste na sejm postavljati, jih cenó na pr. merjenje, zadevajo pošto in telegrafijo; astronomijo in fizikalne po glašataji (heroldu) izklicavati, je nov dokaz za slo- znanosti; 12. oddelek za odgoj o ljudst y posebno gledé na ljudske šole dravst oddelek oddelek m 13 14. hišno - gosp odar ski oddelek, modele hiš v vaséh, šol, cerkva, bolnišnic in kmetiških koč z vsem notranjim orodjem vanskost Venetov, in besedi: snobač, snubač vrvnik, vrbnik tudi potrjujejo sporočila piscev da kteri bo kazal : so stari Slovanje neveste prodajali. Snubač snu , snobač nima druge korenike nego snub. Korenika snu pa pomeni: vezati, snuti Razstava se začne 30. maja po ruskem številjenji, ordiri telam, das Gewebe anfangen, odtodi: ■■■pi y na ve z a- po našem pa 11. junija leta 1872., ter bode trajala vati niti, hrv. snu tek mesece Ona bode na spomin 200letnice rojstva cara , stamen, nit, Faden, Zettel Weberstollenzettel, in od todi: vežilo. Iz te korenike 9 Petra Vélikega. Za to, kar pride iz Avstrij stavo, je gori imenovani poseb na Dunaj m v raz- Ogerske dsek s e sta vi j je staroslověnsko snopie, ligatura, snop, fasciculus Biindel, od: binden, dsafirj, irndscpog, Bundel, od décruoœ binden, vezati. y 9 Snobač, snobok, snubač, snubitelj Je Kdor se hoče vdeležiti te razstave, naj se brž ko toraj veznik, primeri nemški anbinden, anbandeln mogoče oglasi naravnost pri odboru (Comité anzetteln. 9 Mosk g Ausstellung fiir Oesterreich-U Zakaj se „procus, proxeneta, der Werber VI. Mariahilferst pa pri kupčijsk b 18 in Wien) ali mittler" veli snubač, veznik, der Anbinder? 9 Ver- v tudi daj jasnila o tej zadevi Ljublj 9 ktera Pri starih Slovanih Nova postava. običaj kteri blago 9 in še danes je bil pravni 9 da je prodajalec mu tudi dal vrv, uzdo na Je pripeljal živinče tovor 9 9 trg. JU. lUUi U»l »A v , u ù U u , UCt ali s ktero je zvezano imel Plača žanđarjev od prihođnjega leta naprej. Po privolitvi obeh zbornic državnega zbora se glasi cesarski sklep od 25. julija t. 1. tako-le: Stražmojster (Wachtmeister) dobiva na leto po 600 gold., vodnik po 500 gold., žandarm 400 gold. Vrh tega vsak žandarm, ki je zadovolilno opravljal službo, dobi vsako leto še priboljšek tako-le: po 50 gold, po dovršenem Dalje je nevesta simbol svoje zveze z ženinom dobila venec (iz viti, winden, binden), prstan itd. Snobač, snubitelj je toraj začetnik zaveze brez dvombe je po storjeni kupčiji nevestine roke zve-zal z ženinovimi z vrbco, kakor cerkva pri poroki 9 m zavezuje s štolo. nem letu služ- po 100 gld. po 6. služném letu, po 150 gld. ilvlii ICLU J UU ivv J/v/ V. uiuuuvvii ) f ^ po 12. služném letu, po 200 gold, po 18. siuznem letu. Če niso za službo več, veljajo o njih tišti propisi, kakor o tacih cesarskih služabnikih, ki penzijo dobivajo. Pokojnin je odmerjati po plači in po služném priboljsku. Kedar žandarm ne more dalje služiti zaradi IflUC, dobljene v služabnem opravilu, tedaj se mu ob odmerjavanji njegove pokojnine došteje še deset služ-nih let. Vrh tega se v posebnih okolščinah more pri-tegniti viša mera pokojnine , in to do polne dejansko-služne plače. — O preskrbovanji vdóv in sirot žan- Med koroškimi Slovenci se procus, proxeneta, snobač tudi veli: vrvnik, okoli Crnomlja sem slišal: funi- ni toraj ta beseda kje iz nemškega: vrbnik, ker Hrvati govoré: vrbca, vrbčica amussis cuius, werben, werber; še pred utegne nemška iz slovanščlne sprejeta biti. Vrvnik, vrbnik je toraj člověk, kteri rane nevesto vrvuje, vrbuje, privezuje ženinu. Rodbina in srenja pa sta zvezi ljudi, zato se v staroru-skem občina veli vrv. Iz tega pomena so se izobra- izrazi hrvaško - srbski : „ljudstvo vr vi" populus žili concurrit, vrvlenje, concursus, frequentia, multitudo zbrana vrv, to je: obcina. Enake nazore ima tudi nemščina. Rodbinski udje darskih veljajo prepisi, kteri veljajo o služabnikih so v civilni državni službi. ; ki se velijo: die Verwandten Verbandten men „in den Familien-, 9 pri- Gemeinde-Ver band treten" v staroslov. se rojak, consanguineus veli: onžika 9 9 af- Jezikoslovne stvari finnitas: onžiČstvo, to je: ožika, vožika, ožič- funis stvo iz : onže 9 ô ž e 9 vože Snobae vrvnik. Band, Seil, Strick. vrv, vrbca 9 9 Pomen zvezi tiči tudi v drugih besedah ktere Spisal Dav. Trstenjak. JL ULUV;U £J Y £J J. UV/X IU>U » U1 U^XU UV/UVUU JLl , XV tV/l \J izrazujejo: čredo, krdelo, občnost, četo, primeri sansk. Snobač, Snobok 9 bitelj znači v slovan Herodot 196.) pravi, da so se poroke prodanih Unterhândler skih jezikih: procus, praxeneta, mittler, Werber. Grsko besedo „âyoQaÇs 9 Ver nevest potem vršile pri Venetih vse na en odločen dan 9 m t y auf dem Romanin (St document, di Venezia I, 18) piše, da ta na Markte kaufen, so staroslovenski pisatelji přestavili v: vada, vse neveste venčati na dan je bila dolgo ohra biti. Ker se beseda biti sploh rabi za prošenj nila pri poznejih porimčanih in poitalijanČenih Venetih Pis paçu got grex lat. pecus, goveđa iz korenike: paç, ligare, fa i h u, novonemško: Vi eh, dalje lito vski banda iz korenike : band CA , i ti aui&uiac • u ct u u j ligare, u Krieg8schaar in pa : Vogelschaar, iz hrv.-srbsko jato binden • a. • jeti } fe8seln t 9 9 9 fangen, nemško: kit te, Schaar von Feldhuh- nern iz k i 11 e n verbinden, slov. kita, fasciculus, Biindel, ruski kita, ligamen, sansk. kit, ligare, zve-zati. Ker se za vezanje rabi z vrž, zato tudi kita, kitica, ramus, veja, in tudi drevo: vrba utegne po-menjati drevo, čijega veje se rabijo za vrve nje, vr- be nje; primeri nemški die Weide, iz vidan vindun Wide, novonemški binden, viti, vezati. Premaganje sovražnika pa se je dovršilo z vezanjem nog in rok, zato lat. vin cire, vezati, v in cere, zmagati 9 victor, obladavec po pravem: veznik.*) Snubač, vrvnik, vrbnik pa je nevesto tudi spravil pod oblast moža, ki je bila pri starih Slovanih neobmejena; ona je postala: sonpronga, sôprôga, od prežti, pregati, die Mitgespannte **), primeri: lat. conjux za conjungs iz: conjungere 9 verbinden jugum, igo , Joch, jumentum, za ) jugmentum, das Jochvieh, tedaj mu je tudi iz tega stališča pristajalo imé: snobač, vrvnik, ligator. Naj povzamemo tedaj kterogod stališče, iz vsakega se izpričuje naša razlaga besed: snubač, vrvnik, vrbnik iz korenik: snu, vr, binden, winden, vezati, koreniki snu še primeri staro-škandinavsko : s nu a, vertere, torquere, toraj sopet pomen vijenja, vezanja, des Bindens, Windens. Tako nam jezikoslovje tudi pomaga spoznavati staroslověnské pravne običaje. Mnogovrstne novice. Primer jan je dávko v pri nas in drugej. Hišni gospodar, čegar hiša 20.000 frankov na leto najemščine donaša, plačuje zato davka na Nemškem na Angleškem 530 fr., Kmetij stvo 2000 fr., v Avstriji 6300 fr., na Laškem 4254 fr., na Francoskem 1037 fr. 9 naša 9 ktero na leto 20.000 fr. čistega dohodka do- plačuje davka na Nemškem 2000 fr., v Avstriji 3560 fr., na Angleškem 530 fr., na Laškem 5000 fr., na Francoskem 1800. — Fabrikant, kteremu fabrika 20.000 fr. na leto donaša, plačuje od nje davka na Nemškem 1860 fr., v Avstriji 2390 fr., na Angleškem 2642 fr., na Laškem 2025 fr., na Francoskem 460 fr. Bankir, kteri si 20.000 fr. na leto pridobí, plača od tega davkov : na Nemškem 1620 9 fr., v Avstriji 2390 fr. 9 na Angleškem 988 fr., na Laškem 3873 fr., na Francoskem 1266 frankov. Za 20 milijonov novih državnih bankovce v gold, se delà zdaj v državni dunajski tiskarnici. PO II I Al s temi se neki žilo število državnih bankovcev tako pravijo ne bode 9 ker pomno- novi bankovci bodo nadomestili le staro že cunjasto blagó. Primeri še nemški bandigen iz „band<ť. vada ložij < Pri Rusinih in tudi Slovencih kraj Mure je še na- Podučne stvari Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik (Dalje.) „Sokola" ljubljanskega V. Vierreihe, čveterostop. Verlockeu, zvabiti. Verlockung, zvabilo. Vorhieb, predsek Vorlings, naprej. Vormann, sprednik Versorgen, shraniti (sabljo). Vorneigen, predkloniti se. Voltigiren, skakati (na konja). Vordermann, sprednik. Voltigirtisch, skakalna miza. Vorschieben, predsuniti. Vorarm, predlaktje. Vorbeugen, prikloniti se. Vorbeugung, priklon. Vorderarm, predlaktje. Vorderpausche, spredoja roča. Vorhalten. nastaviti. Vorschweben, předplatí. Vorschwung, predkolebljej Vorsprung, predskok. Vorstoss, predbod. Vorturner, predtelovadec. Vorwàrts naprej w. Wage, vaga. Wageliegen, ravno ležati. Wagewechsel, menj ava vage Wagschwebe, vznos prednožin. Wâlzen sich, valjati se. Wendeabsitz, odsed z obrto. Wendeabsitzen, odsesti z obrto. WendeafFensprung, skok ópični z obrto. Wendeaufsitz, našed z obrto. Wechselarmig, menjorameno. Wendeaufsitzen, nasesti z obrto. Wendekehre, obrta z okretom. Wechselbeinig, menjonožno, Wechselhándig, menjoročno Wenden, obraćati. Wechselhang, vesa premenljiva. Wendeschwung , kolebljej Wechseln, menj ati. obrto. Wechselschultrig, menjoplečen. Wettlauf, tek za stavo. s Wechselseitig, obojostranski. Weg , pot. Wehren, braniti. Wettlaufen, teči za stavo. Wettkampf, borba za stavo. Wettkámpfer, boritelj za stavo. Weithochsprung, skok daleko- Winden, motati. visoki. Winkelpippen, kolebati v oglu. Weitspringen, skakati daleko. Winkelbewegen,premikzoglom Weitsprung, skok na daleč. Winkelfinte, lest oglova. Weittiefsprung, skok daleko- Wippen, kolebati. globoki. Wellaufschwung, vshit s kolom. Welle, kolo. Wende, obrta. Wende mit Drehung, obrta z Wurfspiess obratom. Wipphandeln, rockovati s ko leblj ej em. Werfen, metati. Wurf, mét. t kopje. Dopisi. Iz Podrage 5. nov. godé v naši Avstriji! Pač res se čudne reci Přetekli mesec so nam „No- vice" vsaki teden prinašale kako veselo novico za naš narod, in komaj že smo pričakovali 44. lista, nadjaje se, da v njem bodemo brali spravo dognano s Ceho-slovani. Al kako smo se zmotili! Zgodilo se je ravno nasprotno. Padel je tedaj Hohenwart s svojimi so-ministri z vsem svojim prizadetjem za spravo in mir med avstrijskimi narodi! Kakor mora vsacega pravega prijatelja Avstrije to v srce zaboleti, tako zabolelo je tudi marsikterega izmed nas, ko smo to nepričakovano > da nevesti, predno prvo noč po poroki spat gré, pred- novico zvedeli. Žalostna nam majka! — Pri vsem tem iz do iz korenike: vez, in jej okoli vrata denejo homot pa vendar za trdno upamo, da naposled bode vendar v znamenje, da je postala prog vprežena in da pred ali pozneje — pravica zmagala in se ravnoprav tedaj mora z možem skupno voziti in vlačiti butaro zakon- nost vselila v avstrijske dežele ; vsaj tudi pravicoljubni skega stana Na nJ 9> mikahu ženy sobj u korenike nevest kaže tudi Nestor pisaje: Nemci to želijo, ker bi zares bolje bilo, da bi zginil Korenika: mtk, pa znači vezati, ves prepir iz med avstrijskih narodov, in bi nastopil Še nekaj. Povedale ste nam „Novice", da je presvitli cesar blagovolil odpustiti kranjski deželi zato Miklošič srbsk. zamka, laqueus prav dobro izvaja iz te preljubi mir. Pis več tisoč gold, davka. Nekdo je pri Vipavski c. kr. zaželjenega cilja! — Zdaj pa še nekaj o šolskih za-davkariji — ko je ravno davek plačevai — vprašal: de vah. Kteri otroci so zavezani redno v vsakdanjo ali se mu bo kaj davka odpustilo? na to mu odgo- šolo hoditi, kteri ne? To vprašanje se mora enkrat vori davkovski uradnik: da nič, ker davek je le ne- očitno in pravično rešiti, sicer bo šola današnje dni trpěla in mnogo slabejša prihajala, kakor je bila dozdaj. Pa zakaj? zato, ker krajni šolski sveti to popolno nasprotno umevajo, toraj tudi tako določujejo. Nekteri kterim občinam odpuščen, Podraški občini pa ni nič odpuščenega. Prosimo tedaj stvar pojasnite si. „Novice* da nam to kdo določuje to, kteri občini * o l v i* jl pu i ooultv y i\ u v u vi v u uj v v y jul v v a * v m v a u, a j^wm^/jl v viaw f wj vf y wj. ui j wwui vwuv vt, v/a v v u,j vj v» je davek odpuščen, kteri pa ne.*) Zeló čudno taki krajni šolski sveti skor vse otroke oprostujejo šole, se nam dozdeva to, zakaj bi ravno naši občini ne drugi pa nikakor ne. Evo Vam zgled poslednjega tr- C. kr. davkarija Vipavska še jenja : Blizo K. je bilo v seji kraj nega šolskega sveta bilo nič odpuščenega. zmiraj „ plačilne naloge" za odstotni davek piše na več starišev v kaznovanje z gold. ali 50 kraj c. nemški, namesti na slovenski strani. Res škoda za okrajnemu glavarstvu naznanjenih in med temi tudi nek dvojni tisek, sramotno pa za vrednika, ki slovenski rednik (prav za prav dobrotnik), ki je popolno zapu- pisati ne zna ali pisati noče! ščenega otroka, vsega strganega, umazanega, zanemar- Iz Vipave 31. okt. — Mnogo prijetnih veselic nam jenega iz usmiljenja v hišo sprejel, ga osnažil, oblekel je že nas mladi „Sokol" vipavski napravil. Vendar pa še tudi po dvakrat v tednu prostovoljno v šolo tako prijazne in zanimive, kakor je bila ona 29. ok- pošiljal, če tudi si otrok še življenja ni zaslužil in bi tobra v čitalnični dvorani, še dozdaj nismo imeli. Ko ga bil rednik prav zeló domá potřeboval. Ta je bii se je mnogo ljudstva iz naše okolice in oddaljnih krajev kaznovan s 50 kr., čeravno je reven, se z rokami živi. zbralo, pričel je izvrstni septet Pressan iz Gorice Take reči člověka zeló zeló dražijo—ljudjé že nečejo svirati O Y li a LL „ Zapřej AU OimiumJ \J lU ^Vl^MUimw , ^vw». J - VWI. v» "f1 WJ y""*«» » w* «/ v, WW U4HUJ "W J*" sledil „govor", v kteremu je naš vrli rojak gosp. Fer- usmilili v zapuščenosti; in sto pa sto otrok se bo po jančič prav tehtno dokazal korist kmetijskih po- tepalo in cigánilo, ko bi o pametni in umni ter olaj- sojilnic; govoril je tako micno in gladko, da ga je šavni izpeljavi šolskih postav zamogli biti pri dobrih bilo veselje poslušati. — Po dokonćanem govoru zapeli poštenih ljudeh in tako postali pošteni ljudjé, o tako so nam naši pěvci pod vodstvom gosp. M. mično pes- neumnem spolnovanji šolskih postav pa bodo postali Na to sledila je deklamacija „Prisega Vili", lenuhi in potepuhi. — Kaj je bolje za dotične otroke ktero je skladatelj gosp. R. Silvester tako ginljivo de- za srenje in državo? Toraj naj bi si. deželni šolski « in simfonijo iz „Ciganke", potem je otrok sprejemati v službo, še manj pa se jih bodo mico. > klamoval, da je vsacega poslušalca srce ganila. Po svèt to reč razločil in olajšave ter izjeme od strogih tem sledilo je zopet izvrstno petje. Po vsem tem pa šolskih postav pojasnil ter razglasil. To lahko rečem pričela se je šaloigra „Živo-mrtva zakonska", ) da ktera je oštra sila bo škodovala šoli še več kot vse decem- smeha izbudiia brez konca in kraja. Gospodičine in berske postave. Na blagor šolstvu se mi silno potrebno gospodje so izvršili svoje naloge na živahno pohvalo, zdi rešiti ta-la vprašanja: So li dolžni gospodarji v šolo vsak dan pošiljati ki še posebno gré gosp. Pin-u, ki je mojstersko iz-peljal svojo rolo. Hvala tedaj vrlemu Sokolu! živeli take otroke, ktere imajo v službi? narodnjaci! JL V iA V/ y JJkUV/AW AAJLAUj V7 ¥ W1UWIMA • So li dolžni redniki v vsakdanjo šolo pošiljati IzGorenskega. (Nove volitve — in nektera Šolska otroke, ktere imajo iz usmiljenja v hiši? So dolžni ubogi stariši v vsakdanjo šolo vprašanja.) Sopet se po časnikih ongavi, da nam nova đunajska vlada hoče nakopati na glavo nove volitve pošiljati otroke, ki brez otroka veliko zgubo imajo, da v deželni zbor ali pa druge, tako imenovane „nepo- morajo dražega delavca najemati, ali pa bi moglo delo V V*V«VAAA* t^*» V*JL y tUlUkV/ XUiWllV Y MllV JJAAV J/V srednje" kar naravnost v državni zbor dunajski. Vsako zaostati? novo ministerstvo ni tega pri nas storil čast in hvala Hohenwartu ki dolžni ubogi stariši v vsakdanjo šolo So pošiljati otroke, ki še sami za-se kruha nimajo? Taka in enaka vprašanja se morajo današnje dni ne bila druzega nego mašina volitvena! Kdor~ljud- uradno in očitno rešiti, ker krajni šolski sveti sklepajo stvu na dobro vlada, temu ni treba vsak mesec novih po većini glasov, po tej pa dostikrat ostaja kak dober ne vé druzega kot nove volitve razpisovati, kakor da bi usta va avstrij s ka volitev! Na Kranjskem vsa ministerská sila nič ne po- glas sam ) maga, — nove volitve pa vendar zmirom stari po- Pa trpi! in trda postava se še trje speljuje šola slan ci, do kterih narod trdno zaupanje ima in kteri Iz Kraoja. Čitalnica v Kamniku je ustanovi so zaupanja tudi vredni, kar vsak lahko vidi iz tega, telja svojega gosp. dr. Prevca izvolila častnega druž da se ne dadó v kozji rog vgnati od vsacega minister- benika, ter mu poslala lično diplomo. stva ki bi rado v deželnem zboru imelo le nemčurje in brezverce, ki ne zastopajo tega, kar narod hoče in Iz Kamiiika nov. o kakor nam v Tagbl. u Dr. Gauster je tedaj slovó vzel > in „Laib." naznanjata 9 želi ampak ki zastopajo le sebe in dobiček svoje klike, od naše dežele in šel na Dunaj, kjer je v ondašnji no-Nikakor se tedaj mi ne bojimo novih volitev, čeravno rišnici službo vzel. Mi poznamo dr. G au s ter-ja veô so sila nadležne ljudstvu; al da se brez velicih razgo- let in nikakor ne zanikujemo, da je službo c. k. okraj vorov in pomenkov srečno izvršijo, oc, —-------------j— ----, —— ----- kakor je „Danica" že večkrat nagovarjala, v vsaki fari opravlja vsaj veči del druzih zdravnikov, čeravno mo želeti Je da se, nega zdravnika marljivo opravljal, kakor jo menda / 1 • * e li i ti i mm —- ze napravijo katolično-politična društva, kakor je rebiti ne vsak. Al s tem mislimo, daje njegova hvala v Ljubljani in že tudi drugej sèm ter tjè, ktera potem pri kraji, kajti da je on kaj posebnega deželi korist- tudi volitvene zadeve v svojo roko vzamejo. Vsaj osnova nega o kaki novi napravi itd. zapustil, o tem ni nikjer tacih društev po pravilih, kakor jih postava ukazuje, sledů ne tirú. Čudno tedaj je to, ako se preti- ni težavna in tudi ne z velicimi stroški zvezana, da se rani reklami delajo za-nj in na dolgo in široko po-v vsaki fari en mož naiđe, ki to reč v roke vzame pisuje, kar se je besedovalo v gostilnici pri kozarcih « _ U • i 1 1 # 1 ft • w pre- vina govori resnica". Da nem- m jo s pomočjo iskrenih rodoljubov izpelje. Naj bi tedaj moj glas ne bil glas vpijočega v puščavi! Èdi- vina m s tem le dokazovalo, da ni vselej resničen govor, ki pravi, da „iz nost naj bode tista zvezda, ktera naj nas vodi do curski konstitucijonalci dr. Gauster-ju slavo pojó to je res njihova dolžnost, kajti on je za laži-libera 9 C. k. okrajna glavarstva in c. k. finanćno vodstvo. Vred. lizem tudi pri nas nevtrudljivo délai propagando in vse strune napenjal, da bi zlezel kot deželni poslanec v deželni zbor kranjski in ondi pomnožil Apfaltrerjevo sedanji politični položaj Avstrije, in po takem tudi naše gardo, sami ne Ali ni to od sile predrzno, da taki 1 j u d j é ki politično društvo ne more in sme rok križema držati vedó v vu onu j/i v>ui CJL1KJ y ua taai ijuujg ^ rv i |jvijuuuu ui uotvw uu luvíu íu o uug ivi Ui^all« kako da pridejo iz tujega v našo do- Zato Vas je, Častiti gospodje, klical danes društveni Oči LUI liv y cuv , rv c* rv u« piiucjv; au lujt^a v uftou uu- /jmiv t ao ju, v/«ouu , aiiuai VI movino in jo spet zapustijo, ako se jim v drugi deželi odbor v razgovor. Meni predsedniku ne bolji kos kruha ponudi, se hočejo vsiliti v nas deželni zastop da bi ondi vlekli s tisto kliko, ki narodnosti stavil predloge, o naši y pod t jočejo svetinjam našim nasproti delà? Ce se nemčurji za njim, ne branimo jim tega ; mi mu nočemo ne bilo Je Vaša reč: le kterih naj si. zbor sklep dostaja, da bi to go prav y lnega zbora y kratiti imena, da je v prevdarek bi Vam dal: ali bi da bi zbor pri trdil adresi našega dene izrekel pričakovanj ali bil dober uradoik v svojem poslu; da deželni naš zastop solidarno postopa z druzimi de ai to moramo nasproti „uoiu. m ,, x a^ui. uuimu ICW, srními ûuujli , aitn oiuju xia» i ou eux oiaii da se ni držal onega načela, ki so ga že Rimci poznali, bi českemu deželnemu zboru čestitali Laib. a m Tagbl. a očitno reči želnimi zbori, kteri stojé na istem stališČu ali ne da rekši: „če živiš v tuji deželi, živí", in zato mu na živi v z vladi slovó rečemo : srečno pot ! XbiUJ^i pu^uaiij Ml V v» » JLW lu V* U U KJ\JL u v^toti tail y va Cm JKJ v iâui njo kakor ona tako odkritosrčno in pogumno pokazal pravo pot do I z Ljubljane. (Društvo „Slovenija u občni zbor, kterega je v sredo federativne ustave in po njej do mirú in sprave v Av strij imelo Na dnevnem redu je stala edina točka: „razgovor za potrebno spoznal? in ali ne bi grofu Hohenwartu izrekli zahvalo se je vdeležilo nad 200 udov. da je tako možato in pošteno branil to, kar y je Avstriji Te svoje misli izročujem Va v sedanjem političnem položaji Avstrije". šemu blagovoljnemu prevdarku, ter prosim Društva predsednik dr. Bleiweis v govoru svojem, s kterim se je začelo zborovanje, pozdravlja društve- govoriti želí, razodene nam y naj kdor svoj mnenj nike in svoje veselje razodeva o tako obilném udele- govori Na to dr. Costa poprime besedo in blizo tako-le štvu. To je znamenje pravi da z menoj vred Naj mi dovoli sl. skupščina le nekoliko besed y ker čutite, da je nastopil jako reaen stan za Avstrijo. Po- sem prepričan, da ni treba dolgega besedovanj ravnava, po volji Njegovega Veličanstva z zastop- can sem tudi jaz popolnoma, da se je zdaj le nit p Prep niki českega kraljestva tako lepo napeljana in od 13 nave pretrgala, a da v kratkem bode se morala zopet druzih deželnih zborov, med temi tudi od zbora kranj- Ta skega y dogodba radostno pozdravljana začeti, čeravno teže ko zdaj razdrla se je! Obžalovati moramo, da ki je prišla kot střela z jasnega neba, osup- Je strij Beustu obveljalo prestriči poravnavo, kar bode Av več škodovalo nego vojáka leta 1866. Beust je nila je in sè žalostjo napolnila vsacega Avstrijana, kteri velika nesreča Avstriji, kajti on je stvaril dvalizem želí. da po desetletnih državnih homatijah vendar en- zdaj pa je naj več storil, da se je pretrgala državo y krat pridemo do mirú in sprave da Ako pa se ozremo na to, kaj vse se je počenjalo se je raz drla y poravnava, pride mi na misel, da so pravna poravnava s češkim kraljestvom in drugimi de nastopil zadnji čas. Al narodi želami, za ktero Je y ki Je rekel: „wo kteri ostanejo in se ne morejo tako odstaviti ko mi gotovo nistri, bodo se ve da tudi to še preživeli. Nas po vse resniČne Gorresove besede, immer eine Kirche gebaut wird, baut darneben der ista čutila navdajajo kakor našega gosp. predsednik bodi-8Í zdaj_vže kakor hoče, jaz poln u panja gledani stranka je velik korak na- bose Feind seine Sakristei", to je po naše: „kjer koli zidajo cerkev, brž satan nasloni svojo sakristijo".— Prav m v bodočnost. Federaliatičn tako je bilo, ko je presvitli cesar Hohenwartu dal prej storila. Federalisti smo v Avstriji v veliki većini ukaz, naj zida poslopje miru in sprave, v kterem bodo ker bi že zdaj imeli več ko dve tretjini glasov v dr-vsi narodi dovolj prostora imeli za prosto gibanje vsak žavnem zboru. Federalistična stranka je sicer dozdaj po svoje. Al zdajci so kar brž temu poslopju centra- že imela iste nazore listični, v gospodstvo zagrizeni vragi prislonili svojo zakristijo, iz ktere so šli diktati po vseh okrajnah Avstrije. Glavni diktat je bil pokopati minister- > al č še niso bili nikdar tako odločno, kakor zdaj v fundamentalnih členih českega zbora, kterim je pritrdil resoici tudi naš deželni zbor trenutek je bil v českem zboru takrat stvo Hohenwartovo, in na to so na vse kriplje: deželne zbore, kjer niso večine delali imeli, proškri- y birali so za „nepostavne a } oni niso prišli v zbor, ko so se 8kienili ti členi, pri kteri priliki je kardinal knez Schwarzenberg, mož iz ene tistih plemenitih rodo vin y Gis kro so poslali v Pešt pomočí iskat y sklicali so zborovem onemu odb ki so naj več storile za blagor Avstrij nemški „Parteitag « y razsajali so po časnikih svojih dělal ; kteri y v imenu y izrekel navdušeno zahvalo je omenj člene íz- in blata nametali na Hohenwarta in njegove somi- ves zbor z živahnim trikratnim y in kteri je pritrdil a-klicem. Ti členi nistre, da je bilo groza, Bismarka so na pomoc klicali Beusta, Andrassy-a da! se celó m v bodo zastava vseh federalističnih narodov avstrij skih njimi se bomo branili in gotovo tudi dosegli to kar ustavnih vladah posvećene osobe cesarjeve niso pustili edino le more Avstrijo pomiriti in jo močno in srečno pri miru; isto storiti se je pridrznilo celó ljubljansko narediti. Po vsem tem nasvetujem j^ii ixi a j. u y i o tu 0Lvsj.il/! ou j u p 11 va i u u 11 v/ \j\j i \j ijuvijauoav/ uai^uiti« i v y uv^lu vurn uwot ^tujgujj Dâj ou zjkjkjl o^i CJLUC konštitucijonalno društvo, ki je po Njegovem Veličan- sledeče predloge kakor so, ali naj jim še kaj dodá ali stvu potrjeno postavo deželnega kranjskega zbora o po svoji volji predrugaČi. zgubi poslanstva za illegalno izreklo vpričo ces. 1. Društvo „Slovenija" pritrjuje adresi kranj- komiaarja dr. Schôppel-na, ki je to predrznost molčé skega deželnega zbora in pripoznava, da vsem narodom zbor sprejme poslušal! In z vsemi temi baterijami nasprotstva ob- in deželam pravična svobodna ustava se more veljalo je Beustu in Andrassy-u pretrgati nit po- lati po načelih čeakih fundamentalnih členov ; izde ravnave. Rekel sem že, da vsacega spravoljubnega Avstri- ki društvo „Slovenija" čestita narodu českem nepremaklj janca je osupnila ta dogodba in sè žalostjo presunila, al avstrijskih narodov in deželá pravice ^ujjc* v> q li v Cm u a 1 w u u v> o v/ 111 14 y branil svoje in s tem tudi vseh lahko tudi rečem, da nikomur ni up an ja vzela, da vendar pridemo do poravnave, ker na njej stoji Avstrija, brez nje pade Avstrija. Zdi se mi vse to žaluj 3. društvo „Slovenij ( y akoravno tužnega srca ob pretrgano poravnavo, je vendar prepričano y da kakor pri vožnji na železnici, kjer kondukter kliče: se v kratkem nit teh obravnav zopet povzame yy Avstrij to se bo tem pred godilo, ako vsi federalisti v 10 Minuten Aufenthalt!" (10 minut postanka!) Ker pa vse politične stranke v vseh 13 deželah kjer se je delalo za dosego poravnave, vidijo, da je ona wart neobhodno potrebna, zato zdaj tudi vse premišljujejo m in lid « r društvo „Slovenij u poatopajo kliče miniatru H o h y pogumnemu zaatopniku federalisticneg pro grama, trikiatno „slavo". Predsednik je dal vsako posamesno točko na glasovanje. Vsaka je bila soglasno sprejeta, kakor sta bila obá govora večkrat z živahnimi dobro-klici pozdravljena. Konečno se je predsednik še enkrat zahvalil obi- lemu udeleštvu družbenikov, ki je navdajala ena misel, eno srce, ter sklenil zbor s klicem: Bog živi Njegovo Veličanstvo presvitlega cesarja, čegar besede: „naredite mi mir med moj i mi narodi" so nam po- roštvo, da poravnava bode se vendar vresniČila. In s trikrat ponavljanimi slavaklici Njegovemu Veličanstvu se je razšel zbor „Slovenije". Brž po zboru sta se v smislu resolucije telegrama poslala grofu Hohenwartu in dr. Riegerju. — V nedeljo je imelo politično-društvo ljubljansko občni zbor, ki je enoglasno pritrdil resoluciji društva „Slovenije". — (Iz seje družbe kmetijske 5. dne t. m.) SI. ministerstvo kmetijstva dovoluje, da se onih 19 gold., ki so se za nakup kmetijskega orodja leta 1870. čez dovoljeno podporo potrošili, vzame iz letošnje subvencije. — V drugem dopisu dovoluje ministerstvo kmetijstva za tisek „Nauka o umni živin or ej i" naprošeno podporo in pri tej priliki izrekuje pohvalo dr. Jan. Bleiweisu, da je tako lepo umevno spisal ta nauk v slovenskem jeziku. Že je od 1500 natisnjenih knjig okoli 500 oddanih. — Ponudba ministerstva kmetijstva, da hoče, ako odbor želi, družbi kmetijski brez-plačno poslati nekoliko iztiskov tabélj o avstrijskem kupčijstvu z lesom (Tabellen uber den Holzhandel) od barona Hohenbruka, je bila sprejeta s tem, da se prosi za 50 iztiskov, ki se bodo razdeliii med podružnice in pa trgovce z lesom, ki to knjigo želijo. — Poročilo prof. Po všeta, da je pri svilorejskemu zboru v Vidmu zastopal družbo kmetijsko kranjsko, je bilo zahvalno sprejeto. — Zahvalno pismo gosp. Rih. Do-lenca, da mu je družba naklonila državno podporo za studije njegove v Klosterneuburški sadje- in vinorejski šoli, je bilo na znanje vzeto s željo, da bi se deželnemu zastopu posrećilo kmalu ustanoviti vinsko-in sadjerejsko šolo, kteri bi g. Dolenec izvrsten učenik bil. — Kmetovalcu Andrejů Rovan-u v Colu se na prošnjo njegovo iz državne podpore pošlje 30 fuctov smrekovega semena za pogozdenje njegovega zemljišča. — Po predlogu podružnice Bohinske je odbor sklenil prihodnjemu občnemu zboru predlagati, da se g. Francetu Mencinger-u, kmetovalcu v Bohinjski Bistrici, hvalna diploma podá za nevtrudljivo njegovo pospeševanje umnega kmetijstva v vseh razdelkih, po kterem je on lep izgled drugim; isto tako se je po predlogu te marljive podružnice občini Bistriški dovolila državna podpora s 30 gold, za gnojišče, ki se je prav po razpisu družbe kmetijske naredilo poleg fa-rovža v izgled in posnemanje vsem umnim gorenskim kmetiškim gospodarjem. — Od nemške knjižice o „ob-delovanji Krasa" (Bodenkultur im Karste), ki jo je spisal pl. Mayersbach in en iztisek družbi kmetijski poslalo c. k. namestništvo tržaŠko, je odbor sklenil naročiti 20 iztiskov. — Po poročilu podružnice Metliške se sklene, da se g. M. Tomcu, fajmostru v Suhorji, za napravo občinske trtnice podělí državna podpora z 120 gold., isto tako tudi g. Homaču, ki ga je volja napraviti tako trtnico (zasadišce žlahnih trt) in jo skozi 10 let rabiti v pospéh vinoreji ondašnje okolice. — Podružnica Rateška na Dolenskem razodeva željo, da bi se tej podružnici privzela še občina sv. Križa, — da se taksa za družbine diplome od 3 gold, znižala na 1 gold., in da bi postava o po konče v an je gosenic in druzega škodljivega mrčesa se po vsej deželi oštro spolnovala. Vse te predloge prinese odbor prihodnjemu zboru v sklep. — Ker po poročilu predsednika Vipavske podružnice je Jezerska ovca ki jo je iz državne podpore dobil Jožef Curk, res ne- ozdravljivo bolna, da se mora zaklati, je odbor to dovolil, — isto se sme storiti tudi z Belanskim bikom, ki ga je Matevž Trkman dobil lani in ki je tako hudoben, da ž njim nikakor ni izhajati; sklenjeno je tedaj bilo, naj se ta bik prodá mesarju, in ker je Trkman bika ředil eno leto (namesti dveh), naj se polovica skupljene cene njemu dá, polovica pa gré v podporni zaklad nazaj ; vse to naj nadzoruje in iz- pelje g. predstojnik podružničin. Ob enem je bilo sklenjeno, naj družba kupi nekoliko tistih nosnih rink, s kterimi se vsak, če tudi še tako hud bik, lahko brz-dati dá. — Náčrt o provizijski družbi za posle, ki ga je že pred več leti izdelal g. Anton Grlo boč nik, bivéi c. kr. predstojnik v Ljutomeru na Stajarskem, je bil izročen vsem odbornikom, da ga prevdarijo; potem pride v obravnavo glavnemu odboru. — Dr. Orel poroča o prošnji svilorejskega Metliskega društva, naj bi se tudi na Kranjskem osnovali sejmi svilorejski. Sklenjeno je bilo pred vsem še iz Goriškega in iz Istre pozvedeti, kako so ondi osnovani tej sejmi. — Naposled so bili sprejeti novi udje v družbo kmetijsko in sicer po nasvetu podružnice Metli ške: gospodje: fajmošter Tomec, fajmošter Pleničar, c. k. okrajni tajnik Pi h 1er, trgovec Perše, fajmošter Grm, fajmošter Z ar nik, grajščak Kunšic, grajščak Kur alt, kaplani Kuželj, Hofer in Vesel, gozdar Bar ta, lekar Horaček, c. k. sodnijski adjunkt pl. Ulepič, kolektant Pohlin, posestnik Soretič, — po nasvetu podružnice Rateške pa gospodje: fajmoštri Gre str in, Jerič, Celer in Pavlič, kaplan Brgant, župan Brvar, zdravnik Kučera in posestniki Lu žar, Ce- rer, Ko želj, Vogel, Klembas, Simončič, Blaz-nik, Urbajs in Klembas. — (Družbi kmetijski) je fajmošter Golski gospod Lovro Mencinger poslal sledečo zahvalnico s prošnjo, naj bi „Novice" jo očitno razglasile. Zahvalnica se glasi tako-le: „Siavni gospodje glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe! Sveta dolžnost me veže Vam preslavni gospodje, izreci srčno zahvalo za prijazno Vaše glasovanje na vloženi prošnji iz središča občine naše z Go-lega. Odločili ste nam čvrstega m uri ške ga junca, oČeta prihodnjega boljšega govejega zaroda, ki je přišel v zveste in hvaležne roke, določili nam tudi lepo število žlahnih dreves za soseskini vrt v dar. Radosten rečemř da ta milost razveseljuje vso okolico na široko, ker je dobila po Vašem prijaznem glasovanji, česar je najbolj potřebovala; še posebno živo pa je veselje moje. Iz vroče-hvaležnega srca toraj zakličem: Bog ohrani Vas, slavni gospodje, mnogo mnogo let v častitljivem, pa trudapolnem delovanji v veče lastne zasluge in za blagor domovine naše! Vašega slavnega gospodstva hvaležni častitelj Lovro Mencinger-Golski. — (Deželni odbor) je v poslednji svoji seji sklenil razpis mnozih deželnih služeb v pisarnicah odborovih in deželne bolnišnice, kakor to kaže današnji „Oglasnik". — (Služba c. kr. okrajnega zdravnika) za okraj ljubljanski, kamniški in litijski je po odhodu dr. Gau- sterja na Dunaj razpisana. Natečaj traja do 30. nov. Zdaj jo začasno opravlja dr. Kapler, c. k. koncipist pri vladnem zdravstvenem oddelku v Ljubljani. — Prof. Žepič je přišel tedaj iz Varaždina za profesorja v novomeško gimnazijo in tako smo dobili spet izvrstno učiteljsko moč v domovino nazaj. — (Prva „beseda" zimske sezone v citalnici) bode v nedeljo 26. dne t. m. {Dramatično društvo) si sme vražepolno žaloigro iti } „Mlinar in njegova hči" med svoje najbolje vvrstiti, da naj gré, — ^u^upaiu, uauca »« ue gospodičini Jamnikovi in gospodoma Susteršiču Na mesto njegovo za državnega kancelara pride neki in Jeločniku gré prvenstvo tega večera; vendar se ker se mu je neki od visoke strani želja razodela kaj &a je pokopalo, se danes še ne vé. tako pise Presse" Andrassy in na Andrassy-ovo nam dozdeva, da je gospodičina Jamnikova zadnji mesto za predsednika ogerskega ministerstva L on va y. # « • i ê m m ^#0 1 am 1 f • ^ ft á 1 ^ ft « i ft -m « « _ v v prizor, ko posebno žavni kancelar avstrijski, kajti člověk, ki se je drznil > umira, lani naravnejše izvršila. Gledišče je Al tudi če pride Andrassy, ne bo star postal kot dr- v ..olimpu" bilo tako polno, da se je vse trio. «« ju «IV. . v/viex «»ouijoai, WW v v. rv , IX1 oc Šesta predstava dramatičnega društva) v dežel- cesarju unidan priporočati, da v Avstriji more ab nem gledališči bo jutri četrtek 9. t. m. Predstavljala solutizem vladati, si je pisal že sam sebi najostrejšo se bode prvikrat od g. Fr. Zakrajšeka iz francoskega razsodbo. Al če tudi pride, bodo kakor Be us ta pre- ^ a ^ m ft A M « m * « M. ^ m. m. m. m m a a A _ ^ _ • Jft poslovenjena veseloigra „Lažnjivi s trije" v ó ae-janjih, pred igro pa bode predstavljal g. Šusteršič pri- de- trpeli tudi njega avstrijski narodi ; škoda mesece če tudi za jcujtu, piuu i6iu wuuu ťiv.u0i«»ijm 5. uuovwo.v; j/j.*- rntogvo, bilo bi za tako novo skušnjo. Velika večina zor s petjem „š tir je temperamenti". Sedeži se avstrijskih narodov je menda že dosti glasno govorila, dobivajo kakor po navadi. Kasa se bode odprla ob da mož, ki je vreden zdaj na čelo vlade postavljen pol 7. uri zvečer, začetek ob 7. uri. (Poberki iz časnikov.) y> Tagblatt" y oznanovaje, da kranjska kupčijska zbornica razpošilja iz Dunaja biti, da pomiri in vredi Avstrije, je grof H o hen wart. preje se povrne on, tem bolje je za Avstrijo. Cem Vrnimo se zdaj k drugim novicam nazaj. Po od-prejete programe za razstavo tehniško, ko bode pri- stopu Hohenwartovem je cesar pohlical barona Kel-hodnje leto v Moskvi na Rusovskem, pritikuje iro- lersperga (bivšega voditelja c. k. namestnije v Pragi in ces. namestnika v Trstu), naj sestavi novo mini nično da zdaj bode na „visoko stopinjo povzdignjena v 7 ^^ J ^ 77 * - ~ w —- ~ v ^ v ' o j 1 ^ ^vw» ubftxivuuuauw ▼ * a uwuy y umj u^uuu t i u v/ t v uj1ui" obrtnija Slovenije priliko imela se skazati pred svetom", sterstvo, kteremu bi on predsednik bil. Do zdaj še ni Tej psovki odgovorimo to: e obrtnija naroda slo- za gotovo znano, ktere možé bode nasvetoval za mi- venskega ni na tako visoki stopinji kakor vaša nemška, nistre Njegovemu Veličanstvu , ker pravijo, da še le kdo neki je kriv tega? kdo drug neki kot stoletni izdeluje nacrt, kako da misli vladati Avstrijo. To nemški stroj naših šol! Kaj druzega kot to y da nimamo nobene obrtnijske šole in da še v realki dosihmal vse učilo v ..izveličavnem" nem- pa naši se je se že vé, da tista imena, o kterih so dozdaj časniki da utegnejo ministri biti, niso nikomur všeč, skem jeziku! In če učenec, ki nemški ne zna, je přišel v nedeljsko obrtnijsko šolo k prof. Pergerju, ga je za- hud ustavoverec. podil, kakor tudi sam Keller s per g (rojen Stajerec) nikomur ustavovercem ie prehud birokrat, federalistom pre- ne Ďelaj ker nemški ne znál Ce tedaj, kakor nem- bi bili ž njim zadovoljni; rvi Anifftl/\ V\ fl HArl Cl ATTAV\11 A^ V\ 1 U »»4> — • ^ M i. J ^ L o se sicer ustavoverci, kakor da al „Politik" je menda zado čurji nam očitajo, narod „Slovenije" ni podučen v obrt- voljnost decembristov dobro izrazUa s pregovorom nijstvu, je y da nemškutarija tega kriva; vsaj ste ,,v sili hudič tudi muhezoblje". Cakajo tedaj, kaj bode. dosihmal zmirom imeli šolstvo v svojih rokah! programu Kellerspergovem so neki njegovi prijatelji Vsaj se je Vam pogača pekla v šolah, nam pa ste že to brali, da namerava razpustiti deželni zbor drobtine metali. Naš narod ima bistro glavo kakor malokter drug; dajte mu pomočke učenja v njegovem jeziku v oyiau J pa uvoio viucii , ua f ao voo vacuc v V I II o li. I. JLCUaj LUUI iv I a U } S al Uc^cliil í&UUI JO LUČU kozji rog. Al tega ravno se Vi bojite; zato mu ne tistimi, ki se more ponašati, da je strah ustavover- _ • vvs „ f i • i i l • ••! • i i j i • .. /-.i ■ 4 r-w il w • v šolah češki, moravski, gorn j e-avstrijski in kranjski, po mnenji druzih tudi zbor gališki in buko-pa boste videli, da Vas vse vžene v vinski. Tedaj tudi kranjski deželni zbor je med prívoščite národ ni h šol, ki jih ima vsak narod; zato skim ministrom. Slava mu za to! odločno in stano- ste že otroku v ljudski šoli glavo mesali s tujiin jezi- vitno svojo opozicijo jo je kranjski zbor prinesel do da je spaka postal, ki ni znal ne maternega ne velike časti. Če pride do razpusta in novih volitev, da je Slovenec zabité bodo naši vrli volilci že vedeli, kako bodo spet volili. Cesko. Iz Prage. Danes bode— in menda v zadnji deželni zbor tukajŠni, sklenil odgovor na kom nemškega jezika! Ker tega, s yy nihče trditi ni drznil, kako se vjerna zdaj Tagbl." psovko to, da so nemčurji v deželnem zboru glave, se se kranjskem in v državnem zboru dunajském čenčali to ) m da ,,v vsaki kranjski koči se govori nemški" tako zabiti v obrtniji?! Ali Vam V so „ti nemci vendar je strast že tako možgane omamila, da ne čutite psovke, 9 da seji cesarjevo pismo (reskript) od 30. oktobra, podpisano od ministra Holzgethan-a. Ker je ta po B eus tu in Andrassy-u nasvetovani reskript popolnoma v nasprotji z onim od 12. septembra, ki je deželnemu zboru došel ktere mečeta na narod naš, padajo po centu pod ministerstvom Hohenwartom, ni po spomenici teške samo na Vas nazaj ? Clam-Martiničevi in Riegerjevi nikakoršnega upanja, da bi deželni zbor češki danes volil poslance v íVovicar lz Dunaja domaćih in ptujih dežel. državni zbor Dunajski, kajti ta drugi reskript stoji na stališču decemberske ustave, ktere zbor nov. stara, silno važna novica je ta, da je Beust šel rakom žvižgat! To novico ste ravnokar prinesle nova in stara ,,4.1tšOOt> « XLX aci Ote IV Ulil uvc PUUCOIC . JLUiOUM. IC da „Presse", in ker ste jo oni dve prinesle, misliti je, «« je tudi gotova. Po takem bili bi rešeni tistega tujca, ki je bil največa nesreča Avstriji, izrek je bil: „Slovane na zid pritisniti", — ki nam je skoval nesrečni dvalizem, po kterem se je naši avstrij- Najnovejša, komaj 12 ur češki ni nikdar sprejel, in ne priznava državnega prava českega kraljestva in enacega prava druzih dežel avsrijskih. Brez tega priznanja, ki ga je izrekoma přiznal reskript Njegovega Veličanstva 12. septembra pa se deželni zbor češki ne bode spustil v nobeno t. Il notera lujua, i« ju j ycs> ov uuíí^iux xjvwa vv«^* ^^ ~ ^ èegar glasoviti razpravo. Ali bode češki zbor danes odgovoril po poti resolucije ali po poti adrese, se še ne ve. Ko je dr. Rieger pogumni borilec za deželno ki nam ski strani navalilo 70 odstotkov, ogerski pa le 30 od- pravo, prvikrat po raztrgani poravnavi iz Dunaja stotkov plačila skupnih državnih stroškov, in po kterem přišel v Prago, je bil od velike množíce vseh stanov so Magjari prišli do tega, da tlačijo Hrvate in Erdeljce, sijajno sprejet; dijaki so vozu celó konje izpregli in ga Srbe in Rumune pod znamenjem ogerske krone, pa se sami peljali. Ďn Rieger je pri tej priliki govoril da nismo premagani, řw x K/V/ * ajl a. W V» ft m ft Vfc ft~ft v |v/ v/ m*m u ft JI ft v JLAJ kj «1 ft ft V/ ^ VI U JU v/ AJfc A V/ U V y t/V KJ KJ -li-» ft w aj ^ftft» ^ • • ^w • — po Andrassy-u vtikujejo celó v avstrijske zadeve tako, kako je bilo na Dunaji m rekel 7 1) da se je razjdrla po Hohenwartu tako veselo začeta temuč za zdaj le na stran potisnjeni", in da presvitli poravnava. Sel je tedaj ta grobokop Avstrije s prêt- cesar nikakor ni kriv nesrečnega izida, ampak krivi merodajni ustavni svetovalci. vezo, da je „bolehen", ali prav za prav, ker je moral so Odgovorni vrednik: Janez Murilik. — Natiskar in založnik: Jožei Blazilik v Ljubljani. 4