Naši severni me:fl pozorno§H I Vsako leto meseca oktobra se z bridkostjo v srcu spominjamo nesrečnega glasovanja na Koroškem in žalujemo za našimi ločenimi brati... Kolikokrat nam tudi pohite misli na jug v tiste sončne kraje, kjer prebiva toliko tisoč od prave domovine odtrganih Slovencev! Za tem, kar smo izgubili, točimo solze; kar pa še imamo, tega pa čuvati in braniti ne ziiamo. Pred kratkim je poročal neki časopis, da je ob postanku naše države bilo ob meji 28% zemlje v nemških rokah, a sedaj so ti odstotki narasli že na 43. Če bo šlo tako naprej, bo v teku desetih let več ko polovica te zemlje lastnina naših narodnih nasprotnikov. V resnici se že zdaj najdejo kraji, kjer so Slovenci glede posestnega stanja v precejšnji manjšini. Slovenci smo, kar zadeva premoženjske razmere, navadno v bolj skromnem položaju; a tudi tisti redki, ki imajo sredstev dovolj, imajo do denarja mnogokrat večjo Ijubezen ko do slovenske zemlje. Zato pa večino posestev, ki pridejo na prodaj ob državni meji ter v bližnji in daljni okolici, pokupijo Nemci in nemškutarji. Ti imajo denarja dovolj; v primeru, da svojega nimajo dosti, si ga znajo oskrbeti. Saj nemška osvajalna društva, ki so že za časa bivše Avstrije grabila in »reševala« slovensko zemljo, še niso prenehala delovati! Kje drugje pa naj tako plodonosno porabijo v tujini nabrane milijone kakor ravno ob meji s posojili in nakupovanjem slovenskih posestev? — Ne bodimo naivni in ne zapirajmo oči pred gotovimi dejstvi! Imamo postavo, da 50 km od meje ne sme noben inozemec kupiti posestva. Pa ni treba baš inozemca; saj imamo tudi na našem državnem ozemlju takšne ljudi, ki se ne ločijo dosti od inozemcev. Oholo poudarjanje nemškega mišljenja, občevanje v družini v nemščini, pisava pristno slovenskega imena z 6, sch, tsch, gg, pp itd.: vse to oznanja njihovo pokolenje in mišljenje. Takšni ljudje kaj radi poromajo o raznih prilikah (kakor letos o priliki ve[ike nemške pevske prireditve v Breslavi) v tujino, da se zopet ojačijo in osvežijo v ^senemškem mišljenju. Njihovo prijateljstvo s slovenskimi soprebivalci jim omo^oča, da še lažje — češ, saj smo domačini, poštenjaki, dobri gospodarji — pridejo do svojega namena. Nenasiten pohlep po zemlji je po spriJevanju zgodovine kriv, da Slovani niso tnogli priti z Nemci do pravega miru in resničnega prijateljstva. Koliko nekdaj slovanskih pokrajin so si v teku stoletlj asvojili in jih ponemčili! A vse to jiro ne sadošča. Vedno silijo še dalje. Vsenemštvo hoče poplaviti Poljsko, zasesti Ukrajino ter kakor volk na jagnje preži na Čehoslovaško. Vse, kar je slovanskega, naj bi izginilo ter se zasužnilo vsenemštvu. Na nemško-nacionalni slavnosti v slovenskem Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem so letos peli udeleženci pesem: »Danes je naša samo Nemčija, jutri pa že ves svet!« Spričo tega je treba odpreti oči in ušesa! Tudi bivšo Spodnještajersko šteje vsenemštvo za svoje ozemlje in na nemških narodnih zemljevidih se večina Slovenije priključuje vsenemškemu kulturnemu ozemlju. Da se pa vse to čimprej doseže, je treba pokupiti kar največ mogoče slovenskih posestev. Kadar bo deželica v obilnem obsegu naseljena z Nemci ali nemškutarji, se bo vsenemški diplomaciji in zvijači ob kakem večjem političnem viharju že posrečilo, da se bo »izgubljen in objokan otrok« (Spodnještajerska) vrnil »v široko naročje matere Germanije«. To so težnje pretiranega nemškega nacionalizma in zato takšen pohlep po slovenski zemlji. Naši jugoslovanski 50 dinarski kovanci imajo ob robu napis: Bog čuvaj Jugoslavijo! Lep napis, za nas hkrati opo- min, da vsi, od uajvišjih do najnižjih, storimo svojo dolžnost, da čuvamo in branimo svojo državo. Za nemarneže in brezbrižneže Bog ne bo delal čudežev. V prvi vrsti je poklicana vlada, da skrbno pazi na razmere ob državni meji. Vsem tistim, ki o Jugoslaviji vedo samo slaba lastnosti povedati, pač pa govore o rajskem življenju v drugih krajib., naj se omogoči in olajša pot v njihov raj, ki ga toliko hvalisajo. Enako bi se naj banovinske in krajevne oblasti pri vsaki priliki zavzele za dobrobit in obstanek državi zvestega slovenskega Ijudstva. ObčLnsM odbori in njih zastopniki bi naj dobro preudarili, preden priporočajo koga kot neoporočnega, vzornega in državi zanesljivega človeka. Silno žalostno in vse obsodbe vredno je, da se tu in tam celo slovenski odborniki in župani trudijo in delujejo nemškutarjem v prid in s tem naše oblasti zavajajo na kriva pota. Davčni upravi bi bilo priporočati nekoliko več obzirnosti in prizanesljivosti pri izterjevanju davkov pri tistih Slovencih, ki so vedno bili zvesti narodu, domovini in državi, za njo delali in tudi trpeli. Le tedaj, če bomo vsi storili svojo narodno dolžnost, se nam bo posrečilo obvarovati in ohraniti našo slovensko zemljo in ž njo vred močno in trdno jugoslo vansko državo.