POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN IZHAJA TRIKRAT TEDBNSKOi OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina p JngoaUnrtH snaga mesečno Din 19.—, v tneiemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravni Maribor, Ruška eettn 5. poštni predat tl, telefon 2326. Čekovni račun U 14 335. — Podružnice: Ltubljana. Do* tavi** Mbomicm —. CeUe. Delavska zbornico «— TrbovUo. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi so ne vračoh. — NetranUrane pisma se ne aprehmah. — MaU oglasi trgov, snačah vsaka beseda Din 1.—, aeaM otlasL M shMh r saelalne namene delavstvu in nassaiisnsem. neuka beseda Din SlM Štev. 89 e Maribor, sobota, dne 5 avgusta 1939 • Leto XIV Strokovna koalicija (Po Grafičnem Radniku.) Vprašanje svobodne strokovne koalicije je stalno na dnevnem redu, zlasti v zadnjih letih, odkar se je od več strani pojavila tendenca, da se strokovna koalicija usmeri v pravec, ki je tuj delavcem. Večkrat smo že poudarili načelo, ki mora veljati še dalje glede delavskih strokovnih organizacij. Poudarili smo zlasti v zvezi z vestmi, ki so nedavno krožile, da se želi uvesti režim prisilnih strokovnih organizacij, kar smatramo, da ni s ničemur opravičeno, da se uvede tak režim, ker pomeni to v stvari onemogočanje razvoja delavskih organizacij, zlasti če bi delavci ne šli v to organizacijo, tedaj ta organizacija ni in ne more biti izraz njihove volje in želje. Videti je, da je postal primer iz fašističnih dežel ideal neki skupini ljudi, ki misli, da z ustvarjanjem prisilnih organizacij s prisilnim članstvom ob izključitvi članstva samega od upravljanja teh prisilnih strokovnih organizacij, zasigura sebi monopol za vse čase. Zakaj, če to ne bi bil namen, tedaj bi se vsekakor ne zahtevalo prisilnih organizacij, marveč bi se priznavalo, da je potrebna čim-širša demokracija, v kateri bodo delavci sami precenjevali, na katero stran hočejo iti in v kateri organizaciji hočejo biti člani. Vidimo jasno, da so delavske organizacije v totalitarnih deželah samo izvršni odbor brez vsakršnih stvarnih pravic ali inicijative, in delavci in nameščenci, člani teh organizacij, so povsem izključeni od delovanja v teh »svojih« organizacijah, ker se o vsem odloča brez njih. Odtod prihajamo do edinega jasnega in pravilnega sklepa, da se samo v svobodni tekmi na terenu samem, realno delajoči za korist delavcev, kar je namen strokovnih organizacij, more izkristalizirati pravi zmisel in namen kakor tudi nujnost obstoja delavskih strokovnih organizacij. Vse drugo je nasprotno ne le demokraciji, marveč tudi temeljnim pravicam človeka, ker omejuje svobodno gibanje in opredelitev njegovo. Končno treba povedati: zakaj se samo delavcem in nameščencem jemlje pravico svobodnega odločevanja in o-Predelitve v vprašanjih, ki se tičejo izključno delavcev? Kako to, da se, recimo, kapitalistom ne odredi prisilno vodstvo? Zakaj so delavci in nameščenci Podrejena bitja in državljani drugega ra*reda? Vemo, da se to stališče na-pram delavcem opravičuje z raznimi iz-g°vori. Nekateri, češ, da so preveč eks-tiemni, drugi, da so breznarodni, tretji “a se motijo pozitivni uspehi, ki so bili aosežeih v okviru svobodne delavske koalicije To je pri mnogih, ki imajo ambicijo, Ja bodo na čelu prisilnih organizacij, jzzval0 zavist, in zaraditega zahtevajo izpremembo današnjega stanja. Vsaka izprememba, ki se bo napravila na prisilen način, bo pomenila uničenje doseženih pridobitev, ki so bile v desetletjih izvojevane. Mi smo mnenja, da nacionalizem ne pomeni negacijo demokracije, kakor imamo mnogo primerov v svetu. Tudi prej so obstojale takozvane nacionalne strokovne organizacije v raznih deželah, in obstojajo Se danes, ali nikdar jim ni prišlo na um, c a bi zahtevale prisilnost in da bi bile same nosilke teh prisilnih organizacij. ?vs,°d se spoštuje — razen v lotalitar-nl? .e*elah, — svobodna volja v mejah spiosnih zakonitih predpisov in interesov n®.,0kupne nacije kot take, in kakor se vidi, imajo svobodne delavske organizacije velike zasluge za izboljšanje življenjskega standarda širokih slojev Italija snubi Balkan V italijanskem listu »Giornale d’ Italija« objavlja Gajda članek, v katerem pojasnjuje stališče Italije napram Balkanu. Pritožuje se, da so nekatere balkanske države odkrito pristopile k politiki obkroževamja držav osi Rim-Berlin. Tej politiki se je Turčija prva pridružila. Nič manjšega pomena ni priključitev Grčije tej politiki, ki je pozabila, kakšni interesi jo vežejo z Italijo. Grčija je s tem opustila svojo naravno težnjo po neodvisnosti in sodelovanju z drugimi državami ob Sredozemskem morju. Romunija, pravi, se izogiba pojasnilu o svojem stališču, ali s sprejemom enostranske garancije, ki sili k pristopu k bloku držav proti Italiji in Nemčiji, je Italijanski tisk o Balkanu stvar dognana. Romunija in Grčija pravita, da se pač ne moreta odreči garanciji, če jo kdo ponuja, ne da bi hoteli politiko proti osovini. Italija želi neodvisnost teh držav, njih okrepitev in napredek. O Jugoslaviji pravi tako-le: Jugoslavija kot dominantna balkanska sila je že z deli pokazala, da zna presojati zgodovinsko resnico in pravo vsebino dveh politik, to je politiko oso-vine in politiko obkroževanja. Jugoslavija se v izvajanju svoje nevtralne politike, ki je pravzaprav naklonjena osovini, ne da pregovoriti in oddaljiti od te politike po zunanjem pritisku in laskanju. Treba je povedati, da Italija, ki je največja balkanska sila, pazljivo sprem- j lja in pravilno presoja balkanske dogod-; ke, in mora njena politika prijateljskega sodelovanja računati s stvarnostmi, ki so nastale zaradi zadržanja posameznih držav. Italija pozna težkoče, v katere je francoska in britska politika potisnila nekatere balkanske države, ali te države morajo vedeti, da Italija pravilno precenjuje vse dogodke na Balkanu. Pri tem bo koristno za te države, da se one, v kolikor ne marajo iti v vrsto sovražnikov Italije in Nemčije, pravočasno opredele, in sicer z dejanji in ne z besedami. Članek je napisal direktor imenovanega lista in, to je jako verjetno, ofici-ozno napoveduje smernice italijanske politike. Pred vojaškimi posveti v Moskvi Angleško-francoski vojaški posveti v Parizu, V Moskvo bo odpotovala vojaška delegacija v nedeljo. Angleška vojaška delegacija, ki je bila določena za vojaška posvetovanja v Moskvi, se nahaja že v Parizu, kjer se s francosko vojaško delegacijo posvetuje o stališču, ki ga bodo zavzeli v Moskvi. Odhod skupne angleško-francoske delegacije v Mbsvo je baje določen za nedeljo. Sovjetska vlada je po poročilih iz Moskve že sestavila vojaško misijo za razgovore z zastopniki Anglije in Francije, kateri bo načeljeval maršal Voro-šilov. V Londonu in Parizu sedaj zlasti proučujejo moč sovjetske armade. Sovjetska Rusija razpolaga z armado, ki šteje 2 milijona dobro izvežbanih vojakov, od katerih bo potrebovala v slučaju vojnega konflikta en del vojakov za Dalj-nji vzhod. — Skupne vojaške rezerve sovjetske armade pa cenijo najmanj na 15 milijonov mož, ki bi se jih v slučaju vojne lahko v kratkem porabilo, dočim bi bilo treba okrog 8 milijonov rekrutov še izvežbati. Rudar)! v Trepčah Se stavkajo V rudnikih v Trepčah stavkajo tamo-šnji rudarji že tretji teden. Stavka je popolna in so rudarji po večini odšli v svoje domače kraje, v rudniku so ostali le delavci pri sesalkah, kar je odobrilo stavkovno vodstvo. Stavkujoči so izredno disciplinirani in vlada med njimi popolna solidarnost. Borijo se za večje mezde, plačane dopuste itd. ter so trdno odločeni vztrajati, dokler ne bodo s svojimi zahtevami uspeli. Boj za Gdansk se zaostruje Po angleških poročilih postaja položaj zaradi Gdanska vedno bolj napet in se je v zadnjih dneh kriza znatno zaostrila. »Danzinger Vorposten« objavlja, da bo gdanski senat odprl vzhodno prusko mejo za svobodno izmenjavo blaga med Nemčijo in Gdanskom, ukinil bo pa carinsko unijo, ki je dosedaj obstojala s Poljsko. To pomeni za Poljsko napoved gospodarske vojne, zato je odvisno od tega, kako bo Poljska na to reagirala. Nemčija računa, da bo s takimi ukrepi držala Poljsko v stalni napetosti in da bo Poljska primorana popuščati, ker ne bo mogla vzdržati ogromnih stroškov za trajno mobilizacijo svoje armade. Nemci predlagajo konferenco glede Gdanska? Iz Londona poročajo, da Nemci žele konferenco velesil Nemčije, Italije, Francije, Anglije in Poljske. Konferenca naj bi Gdansk priznala Nemčiji, del Slovaške pa Poljski, Slovaško bi razdelili med Nemčijo, Madžarsko in Poljsko. — Vesti sicer zaenkrat niso popolnoma verjetne, vendar so možne, ker Chamberlain vedno ponavlja, da upa na mirno sporazumno rešitev, kakor pred Monakovim. Nemčija In Rusija se pogajata? V nemškem tisku je te dni izšla cela vrsta dementijev glede Gdanska, Moskve, Londona itd. Berlinski dopisnik londonskega »New Chorincles« pa trdi, da sedaj Hitler proučava načrt, ki ima namen doseči, da bi Rusija ostala nevtralna in se odtujila fronti miru. Nemčija obljublja, da ne bo ogrožala nikdar ruskih mej, če obljubi tudi Rusija, da bo ostala v eventualni evropski vojni nevtralna. Kdaj bo ta predlog predložen Moskvi, je odvisno od poteka pogajanj med zahodnimi silami in Rusijo. Obsedno stanje v Španiji Notranji nemiri se nadaljujejo. Generali zahtevajo obnovo monarhije, parlamentarizem in novo ustavo. Falan-gisti pa so absolutno za naslonitev na Rim-Berlin. Francova vlada kuje kompromis, vendar definitivne odločitve še ni. ljudstev. To bi morala biti glavna misel in ludi pri nas bi bilo treba zavreči vsako totalizacijo, pa čeprav samo glede na delavske strokovne organizacije. Da ponovimo: nobenega stvarnega in formalnega razloga ni za ukinitev današnjega svobodnega delavskega gibanja in da bi se zamenjale s prisilnimi organizacijami, ker bi od tega delavstvo ne imelo nobene koristi, marveč samo škodo. Zato ponovno poudarjamo, da se mora delavskim organizacijam pustiti popolna svoboda delovanja in razvoja, da bodo mogle uspešno nti-diti zaščito svojim članom! Atentat na poveljnika orožništva v Madridu Gaberdona je vzbudil silno vznemirjenje v celi Španiji. Režimski krogi trdijo, da so atentat organizirali republikanci, ki so se zopet pričeli zbirati. Notranji minister Sunner je proglasil obsedno stanje. V zvezi s tem atentatom je bilo aretirano ogromno število republikancev. Ob francoski meji so silno pomnožili obmejne organe, ker se oblasti boje, da bi se v primeru neredov takoj vrnili v Francijo pobegli republikanski vojaki. Tudi Francija je pričela s svoje strani utrjevati špansko mejo, ker hoče biti v slučaju vojne zavarovana tudi napram Španiji. General Franco namerava preosno-vati svojo vlado, da bi s tem omilil na-sprotstva med falangisti in monarhisti. Nova volilna zmaga angleških laburistov V Breckonu na Angleškem so se te dni vršile dopolnilne parlamentarne volitve, pri katerih je zmagal laburistični kandidat z 20.679 glasovi proti vladnemu kandidatu konservativne stranke, ki je dobil le 18.047 glasov. Radi stalnih porazov v korist laburistov vlada med konservativci silna nevolja. Pri dosedanjih dopolnilnih volitvah so konservativci zgubili že 17 mandatov, od katerih si je delavska stranka priborila 13 poslancev, ostale 4 pa so dobili neodvisni kandidati. Angleška vlada je zagrozila Japonski Angleška vlada je z ozirom na pogajanja glede Tiencina zagrozila japonski vladi, da odpove trgovinsko pogodbo z njo, če bi pogajanja glede Tiencina ne potekala ugodno. Grožnja je bila poslana japonski vladi sporazumno z Zedinjenimi državami, ki so trgovinsko pogodbo Japonski že odpovedale. Knez namestnik Pavle in knegln]r sta te dni odpotovala iz Londona. Posolilo farmarjem v Ameriki, ki ga je ored-lagal Roosevelt, je kongres s 193 proti 166 glasovi odklonil. Ameriški kapital dela s ■'olno paro proti Rooseveltu. ' ' letalske obrambne vale so se pričele ’!>i. 40 letnica podružnice ZRJ v Trbovljah V nedeljo, dne 6. t. in. bodo organizirani-rudarji v Trbovljah na lep način proslavili 40-leinico obstoja svoje svobodne strokovne organizacije podružnica ZRJ. Domala pol stoletja boja, zmag, pa tudi porazov slovenskih rudarjev, je zvezanih s to obletnico strokovne organizacije, ki je bila ustaovljena, da skupno z ostalimi svobodnimi organizacijami ščiti in pribori boljši socialni položaj in lepšo bodočnost celokupnemu delavskemu razredu. Ogromne so zasluge baš trboveljske sv,obodne strokovne organizacije za razvoj celokupnega strokovnega gibanja socialistične smeri v Sloveniji, Že pred vojno so stali organizirani rudarji poleg železničarjev vedno -v prvih vrstah v bojih za osemurnih, za svobodo tiska, govora in združevanje ter drugo, in so cesto po hudih porazih bili zopet prvi, ki so dvignili glave in neumorno širili organizacijsko misel med delavstvom. Zavedni rudarji so se vedno zbirali ob praporu svoje strokovne organizacije. Zaupniki in funkcionarji te organizacije pa so neumorno vzgajali borce, ki jih delavski pokret v svojem boju tako zelo potrebuje, ker so se zavedali, da bo le organiziran in idejno enoten delavski pokret v stanu premagati vse ovire in korakal po pravi poti, ki vodi k osvoboditvi proletari-jata. Funkcijonarji trboveljske svobodne strokovne organizacije so tudi pravilno pojmovali, 'da je treba poleg strokovnega dela, neumorno širiti izobrazbo med delavstvom,, zato so podpirali delavske kulturne organizacije, istočasno pa so se udejstvovati tudi na -zadružnem polju. Že zgodaj je med rudarji prodrla zavest, da je delavstvu poleg strokovnih, gospodarskih, političnih in kulturnih organizacij neobhodno potreben tudi dobro razširjen delavski tisk, ker le tako bo delavstvo lahko uspešno branilo svoje pravice. Trboveljski rudarji lahko s ponosom zrejo na 40 letno plodonosno delo svoje svobodne strokovne organizacije, ki je bila in bo tudii v bodoče edina prava zaščitnica delavskih interesov. Proslavite štiridestletnico obstoja Svoje organizacije, sodrugi in sodružice, in mi jo proslavljamo z vami obenem v zavesti, da smo enotni mi in pa da smo mi vsi eno enotno svobodno delavsko gibanje. Naš cilj je socialna pravica! Srečno! Dama in f*a weh& Razvoj organizacije Kdor bi hotel poročati o zgodovini našega strokovnega pokreta v Trbovljah, bi moral poseči daleč v preteklost. Prve početke socialističnega delavskega gibanja opazimo v Trbovljah že leta 1885. Povojni funkcijonarji ne morejo podati popolne slike iz prejšnjih bojev, zmag in porazov, ker so navezani samo na spomine iz mladih dni in ustmena izročila. Žal se je tudi delavstvo mnogo premalo zanimalo za one pionirje, ki so vršili gigantsko borbo za delavske pravice -v takratnih predhodnicah sedanje strokovne organizacije. Razburkana povojna doba do leta 1922. pač ni mogla ugodno vplivati na učvrstitev delavskega pokreta, čeravno bi bilo delavstvo baš takrat najnujnejše potrebovalo močne strokovne organizacije. Takoj po končani vojni se je delavski pokret v Trbovljah silno razmahnil. Vse je drvelo k organizaciji, ki si je celo priborila to ugodnost, da je moralo podjetje odtegovati priskevke od članov. Ta ugodnost pa je trajala le nekako okrog 12 mesecv. Delavske mase so bile dostopne zlasti za radikalne zahteve in ideje, ki niso imele, kakor ,se je potem izkazalo, globljih korenin. Vse to je rodilo katastrofalno stavko v letu 1923. Organizacija je tudi pri tei stavki stala na stališču, da njeni člani ne smejo v nobenem slučaju vzbujati malodušja med stavkujočimi. Po tein polomu je strokovna organizacija do leta 1925, še samo životarila. Leta 1925. se je tudi v Trbovljah izvršilo ujedinjenje strokovnega pokreta s takratnimi levičarji, kar je v početku rodilo lepe uspehe. Pozneje pa so notranja trenja udarno moč organizacije oslabila, zato v tistem razdobju ni mogla podvzeti večjih akcij, zlasti, ker je propadla stavka silno demoralizirala delavske vrste. Leta 1929, je organizacija pokrenila prve ko rake za sklenitev kolektivne pogodbe ,pri TPD, kar ji je tudi uspelo. Do leta 1934. je organizacija še lahko aktivno branila priborjene delavske pravice, oslabila pa jo je zopet težka gospodarska kriza, radi katere so zlasti rudarji hudo trpeli. Namesto prispevkov so številni brezposelni člani dobivali takozvane »proste znamke«, vrhu tega pa še izplačilo brezposelnih podpor, radi česar so bila gmotna sredstva organizacije popolnoma izčrpana. Ob priliki gladovne stavke leta 1934. so nekateri faktorji trdno računali, da se jim bo posrečilo, zrušiti naš svobodni strokovni pokret. Pri tem delu so bili najbolj angažirani takozsvani »nacionalisti«. Strokovni organizaciji Se je posrečilo rudarjem predočiti pogubonosno taktiko nasprotnikov, radi česar je izšla iz tega boja ne samo številčno močnejša, temveč tudi idejno prenovljena. Na vse načine se je skušalo odvračati delavce od svobodne strokovne organizacije. Pojavile so se nove organizacije raznih barv, — Ogromna večina rudarjev pa je ostala zvesta svoji razredni organizaciji, ki je kljubovala vsem viharjem, čeprav so cesto grozeče pljuskali veliki valovi ob to trdnjavo. Najgrša demagogija in obrekovanje ni zaleglo. V boju preizkušeno članstvo je vztrajalo v organizaciji do 40 letnega jubileja, na katerem se bo ob spominu na boje in uspehe zopet okrepilo in pripravilo za bodoče boje. Ob tej priliki .se bodo člani organizacije tudi spomnili onih tihih bojevnikov, ki so vztrajali v organizaciji desetin desetletja in ostalih žrtev, ki so v teh bojih padle za veliko idejo, ki bo slej ko prej zma-gala. To je seveda le kratek izvleček iz kronike delavskega gibanja v Trbovljah; želeti pa bi bilo, da se zberejo vsi podatki, zlasti tudi iz predvojne dobe o trboveljskem delavskem po-kretu. Češka dobi svojo vojsko. Po Hitlerjevem odloku ustanove na Češkem češko vojsko, ki bo štela 280 častnikov in 7000 imož. Člani te vojske morajo biti Čehi in se sestavi iz bivše čehoslovaške vojske. Sprejemali se bodo tudi prostovoljci z obvezo, da bodo služili 25 let. Organizacijo vojske izvede Nemčija. Vojska bo razdeljena bo posameznih mestih. Milijonska kazen »Narodnim listom«, »fle-skoslovensky Boj« poroča: Protektor Češke je naložil dnevniku »Narodni Listv«, organu Narodne zveze in vlade kazen z ustavitvijo izhajanja na 10 dni in denarne globe 1 milijon kron. Po intervenciji -ministrskega predsednika generala Elijaša je Protektor ustavitev ukinil in tudi denarno globo znižal na eno tretjino, toda z opozoritvijo, da mora list ob novem najmani-šem prestopku brez odloga plačati kazen 1 milijon kron. Odlok navaja, da »Narodni listv« dosledho podkupujejo ugled Protektorata in stopnjujejo svojo sovražnost celo s pozivom, naj se v Pragi ne govori nemški. Zaupanje v boljšo bodočnost. »Po izgubi češke samostojnosti z bitko na Beli gori -pred 300 let (leta 1620.) nismo imeli lastne vojske. Toda svojo narodnost smo vendar ohranili in to s poštenim, vztrajnim in pridnim delom'. Naši predniki so obranili narodno samostojnost v zavesti, da narod ne zgine, če tudi propade država z znaki samostojnosti in da narod ne izumre, dokler njegovi možje ne zapadejo zapravljivosti, razudanosti in lenobi.« Dr. Kooou-rek v češkem radiu. Aretacije. Glasom »Narodni Prače« poroča list »Mahrischer Greozbote« iz Jihlave, da sta bila aretirana dva višja uradnika tamošnjega magistrata radi obdolžitve, da sta pod prejšnjim češkim režimom nepravilno postopala na-pram nemškemu uradiništvu. Aretirana sta višji pravni svetnik Friderik Bitter in višji oficijal Blažek. Letošnje knjige »Cankarjeve družbe« bodo še lepše od lanskih. Naredba o gospodarskih svetovalcih. Na predlog -ministra za trgovino je izšla naredba o gospodarskih svetovalcih. Svetovalci morajo imeti primerno kvalifikacijo. Dajali bodo po-edincem in -pravnim osebam strokovna mnenja. Na zahtevo oblasti a'i poedincev bodo smeli revidirati gospodarska podjetja in -ustanove ter pregledovali njihove poslovne knjige. — Morda bodo tudi strokovne organizacije, kadar bodo zahtevale boljše mezde, pozvale te strokovnjake posredno po oblasti na pomoč. Za novega predsednika »Kulturbunda« nameravajo na skupščini, ki se bo vršila v nedeljo, dne 6. t. m. v Novem Sadu predlagali dr. Janka iz Celja, ker upajo, da bo Celjan poravnal spore, ki so nastali med nacisti in pristaši zmerne struje Nemcev v Banatu. G. France Preželi si ie kupil lep osebni avto nemške tvrdke DKW. D-oslej si pri nas privatni nameščenci niso mogli kupovati in vzdrževati avtomobilov, i • « ». ■ < » Volitve obratnih zaupnikov, ki so bile že trikrat preložene, so v vseh industrijskih podjetjih prinesle nepričakovan poraz ZZD. Pravijo, da bo njen predsednik zahteval, da se volitve iztvrše še v tretjič, , . t • — - - • V sprevodu Kristusa Kralja je nese bog ve kam. Na borzi dela so se gnetli. »Dajte nam dela!« so vpili. »Ne bodite no kot huda ura!« jih je miril prileten gospod za pisalno mizo. »Malo potrpite. Saj pridete na vrsto tudi vi.« »Siti smo besed! Zaposlite nas! Žena in otroci stradajo. Sneg naletava.« »Kaj pa znate? Saj niste ničesar izučeni!«, je rekel spet gospod. »Smo. Deset let smo stali ob stroju«, je odgovoril za vse Janez. »To ni nič. Ali imate kako izpričevalo, da ste izučeni strojni mojstri?«, je zaničljivo vprašal spet. Delavci so osupli. »Še to .. . Še to .,. kaj ni dovolj desetletno in marljivo delo?«, je rekel Miha. »Ha, sem vas spravil v zagato! Veste, zato so vas pa odpustili, ker niste kvalificirani ... Vi ste, vi ste kakor pri šahu kmetje . . . Pojdite kidati sneg. — To je kruh brezposelnih!« V Janezu se je nekaj pretrgalo. Upadel mu je pogum, izginila samozavest, izginilo veselje do dela in družine ..., lro- tisti moj stari stroj sem .. . Brez sti sem... Brez zaslužka!« Po- veznil je oguljeni klobuk globoko na' čelo in nemo odšel. Tovariši so se ozrli za njim. »Kam gre?«, je vprašal Miha. »Za zaslužkom! Prosit dela od hiše do hiše kakor berač milodarov ...«, je menil Tonček. »Sneg je šel kidat«, je velel priletni gospod in pogledal nanje. »Pameten je ... kruh je kruh! Ce je deset let stal ob stroju, bo pa zdaj švigal z lopato po ulicah!« Zakrohotal se je. Všeč mu je bila lastna duhovitost. »Izborno!«, je rekla gospodična uradnica, ki si je Sčistila nohte. »Pojdimo še mi!«, je rekel Miha. »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi! V tem času se bo že kaj našlo morda!«, je dejal Tonček. Odšli so. Priletni gospod se je še vedno krohotal. »Prešmentano so domišljavi. Organizirani so kot čreda. Kamor rine prva ovca, pa vse za njo! Česa človek ne do-Organizacija bedakov! Kakšen živi sijajen dovtip! Kaj ne, gospodična Da nijela! Nagnil se je k njej, ki si je rde čila zdaj ustnice. Prikimila mu je rekoč: »Banda beračev! Čemu so le na svetu!« »Zato, da posedate brez dela vi«, je dejal s povdarkom suhljat možiček. »Drzen ste! Marš! Ne boste dobili dela!«, se je razjaril priletni gospod. »Gospod, ceneje boste dajali. — Kadar take ovce vzrojijo — pa ni ravno prijetno gospodi. . . Vzrojile pa bodo ... Videli ste one, ki so šli sneg kidat! Nevarni so . . .« »Čudno . . . Inteligenten človek«, j® šepnil gospodični. »Takle gadje so res nevarni. . .« Ljubeznivo je deja* možičku: »Morda bi bilo to-le za v®8-Veletrgovec išče skladiščnika. Tu !e naslov. Pojdite pogledat!« , Suhljati možiček je odšel. »Ta si 0 že pomagal«, je dejal priletni gospod, zazdehal in si prižgal cigareto. Janez in tovariši so kidali sneg-na brezposelnih, da bi padala večno.« Toda po dveh snežnih dneh je nastopil mraz in zopet so bili mnogi brez dela-Iskali so zopet zaposlitve v borzi dela, ali "v raznih delavskih posredovalnicah-Čitali so pridno oglase, hodili se ponujat po hišah, podjetjih ... Vse zaman. Kdo rabi v teh težkih časih navadne delavce? Še kvalificirani dobe redko službo. (Dalje prihodnjič) HRASTNIK Rudarsko zborovanje. V pondeljek, dne 30. julija se je vršilo s pričetkom ob 3, uri pop. v dlvorani delavskega doma rudarsko zborovanje, katerega je sklical lokalni odbor II. sk. rudarske zadruge v Hrastniku. Poročal je s. Pliberšek iz Trbovelj in ostali zaupniki. Porodila so se nanašala predvsem' na potek razprav med zaupniki in vodstvom rudnika TPD v Hrastniku z ozirom na rudarske zahteve, ki so bile stavljene vodstvu rudnika dne 27. julija. Delavstvo je vzelo poročila s. Pliberška in zaupnikov na znanje, in bo pazno sledilo nadaljnjim razpravam, ki morajo dovesti do končnih pozitivnih rezultatov v prid prizadetim rudarjem. K besedi se je oglasilo tudi več rudarjev. S. Kladnik je zlasti povdarjal, da je potrebno večje razumevanje za strokovno organizacijo in delavski tisk, kajti brez teh dveh fak- LJUBLJANA G. Križman se je vselil v palačo Delavske padel s premalo zavarovanega odra nove staiv-zbornice z lepim, modernim pohištvom. Go- j be, ki se gradi na Erjavčevi cesti. Dobil ie spod ima namreč svoje lastno gospodinjstvo. zunanje in notranje poškodbe Vrnil se je s svečanosti v Hamibungu gosp. France Prezelj in je spet prevzel vodstvo Jugo-rasa v dravski banovini Poverjeniki Cankarjeve družbe. Kdor h>o*če postati poverjenik te naše knjižne družbe, naj se oglasi v njeni pisarni v poslopju Delavske Žrtev"dela. Zidarski delavec Jože Golob je zbornice v I. nadstropju. MARIBOR Mariborska koča na Pohorju ie imela letos, do nedelje 30. julija, že 4500 posetnikpv. Na Srednješolska mladina tabori ob naši severni meji in pomaga kmetom pri delu. Mariborski srednješolci so si uredili tabor ma Gradišču na Kozjaku in v obmejnih Apačah. Prvotno nezaupanje kmetov se jim ie posrečilo1 premagati s tem, da jim pridno pomagajo pri delu in ne zahtevajo za to ničesar, ker se hranijo iz svojega. Ljubljanski akademiki imajo pa sličen lorjev si rudarji ne loodo priborili trainega iz- taLor v Lejah prj Prevaljah. Zelo (hvalevredno! Eo'išanja svojega položaja, - Organizirani rudarji. Gostovanje članov ljubljanskega narodnega fi edališča. V nedeljo, dne 6. t. m. bo v Hrastniku gostovala ljubljanska drama z Bevkovo »Partija šaha«. Gostovanje se bo vršilo pod okriljem »Vzajemnosti I.« Pričetek ob 8. uri zvečer v dvorani g. A. Logarja. Opozarjamo na to prireditev, na kateri se nam1 bodo predstavili poklicni gledališki igralci iz Ljubljane in bo nudilo res lep užitek. Vabimo vse prijatelje gledaliških predstav iz Hrastnika in okolice, da se prireditev v čim večjem številu udeleže. — Odbor. KRANJ »Gorenjec« se iskreno vese i, ker je prišit) do Pogajanj med’ Jugorasom in HRSom radi razdelitve mandatov v zagrebški Delavski zbornici ter pripominja, da je sporazum že dose-zen. V tem poročilu manjka samo to, da se to Preimenovanje uprave in plenuma ne vrši Po volji delavstva, ker o volitvah ni govora, Te organizacije imajo baje skupno nalogo pobijati marksizem in sicer ZZD med Slovenci, HRS med Hrvati ter Jugoras med Srbi. Ta sporazum ni toliko zanimiv, kakor veselje »Gorenjca«, kajti HRS je del Mačkovega pokreta. Če si pokličemo v spomin 11. decemiberske volitve, ali če še danes pogledamo po zidovju sledove volilne borbe, vidimo, da je »Gorenjec« v tej kratki dobi obrnil svoje krmilo za 100 stopinj. Kaj bodo rekli k tej preorientaciji tisti »Gorenjčevi« pristaši, ki so z mijavkanjem pozdravljali svoje politične nasprotnike? Mogoče tega niti opazili ne bodo?! »Gorenjec« o rezultatu volitev obratnih zaupnikov. »Gorenjec« poroča irned drugim: da ie strokovna organizacija .ZZD do sedaj dobila 23 zaupnikov (kje? — to je uganka tudi za »Gorenjca«!), — da sta v »Jugočeški« in »Jugo-bruni« volilna odbora neutemeljeno zavrnila po ZZD vloženi kandidatni listi; da so se združeni nasprotniki kandidatnih list ZZD tako zbali, da so rajši poteptali vsa načela svobode in Pravičnosti, kot bi se na odprtem polju spustili v boj. Pri »Gorenjcu so tudi prepričani, da bo Inšpekcija dela razveljavila te volitve in dala priliko tudi ZZD, da v odprtem boju zavzame Primerno pozicijo v obeh obratih. Pp »Gorenj-čevih« željah bomo torej letos imeli še enkrat volitve obratnih zaupnikov. Zanimanje za veliko obrtniško tombo'o raste 2 dneva v dan. Krasni izdelki pridnih rok obrtnikov privabljajo vedno več obiskovalcev v gimnazijsko telovadnico, kjer so vse krasote, namenjene sre&nim dobitnikom', razstavljene “oleg kompletne spalnice fkavkaški oreh) z yso posteljnino vidimo še osem isobnih oprem 10 kopico drugih lepih dobitkov, ki čakajo na svoje nove lastnike. Tablice stanejo še danes din 4, jutri, v nedeljo, 6. avgusta, to je na dan tombole, pa bo cena znašala din 5 za komad. RUŠE Trideset let že volim, pa še do sedaj nisem &e*a. Izvolil. Te besede in še več resnice Rušah Sl'šite’ Če obišCete letn.° .klčdališče v Anonimna okrožnica kroži po Mariboru in okolici, s katero se pozivajo ljudje, naj ne kupujejo pri slovenskih trgovcih, temveč rpri tistih, ki jih ta okrožnica .priporoča. Vinogradniki , ‘ v.j» viničarski red. Eden za drugim prihajajo javljati viničarji iz mariborske okolice, kako jim > « ’t vinogradniki odpovedujejo službe, če se ne odrečejo z novim viničarskim redom predpisani minimalni mezdi din 10 dnevno in za kvalificirana dela din 12.50. Če se viničar temu ne odreče in gre drugam iskati službo, pa mu pred sprejetjem zastavijo isto vprašanje. Kakor ie znano, so to postopanje dogovorili vinogradniki na stvojem nedeljskem zborovanju, kjer sta poročala o novi viničarski uredbi vinogradnika advokat dr. Jančič in dr. Mubleisen. Opozarjamo viničarje, da je vsak odrek novo predpisanim najnižjim mezdam protizakonit, neveljaven in da bedo lahko od gospodarjev kljub odreku zahtevali plačilo svojega zaslužka po zakonito določeni mezdi. Tlakcvalna dela na državni cesti od mestne meie do odcepa lenarške ceste bodo ta teden goto>a. Potem se bodo uredili še hodniki. — Želeti ie, da bi se robniki za hodnike vzidali ob obeh straneh ceste in napravil hodnik ob obeh straneh, ker je promet na tem odseku izredno velik. Noiva cesta, ko bo očiščena, bo velka blagodat za severno mestno okolico. Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, dne 6. avgusta 1939 GUZD zdravnik dr. Zakrajšek Kafol, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 4-11. Razstava kra;nih dobitkov za tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju, ki se bo vršila v nedeljo, 6. t. m. ob 15. uri na Trgu Svobode, je na ogled v izložbi tvrdke Weka. Prvo darilo stavbišče v Studencih v izmeri 550 kv. metrov. Pohorje prihajajo posetniki iz vse države, kakor tudi iz zamejstva. Viničarska revščina. Dveletnega sinčka viničarja Franca Malika so pustili domači, ki so šli vsi na delo v vinograd, samega doma v zibelki. Otrok pa je padel na tla in si zlomil roke. — Odda i so ga v bolnico. Glasbeno društvo železniških delavcev m uslužbencev priredi v nedeljo, dne 6. avgusta s pričetkom ob 15. uri na vrtu gostilne Midlil (Weber) na Pobrežju veliko poletno veselico. Na sporedu: gedba (kapelnik g. Schonherr), ples, streljanje za dobitke, kegljišče in drugo. Začetek streljanja ob 9. uri dopoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih glasbil, vabimo vljudno vse prijatelje naše godbe, da se te prireditve v čim večjem števuu ud,.io~e. Vstopnine ni. — Odbor. Humoristično gledališče, ki bo vsak večer na razstavišču Mariborskega tedna prirejalo kratke burke in satire, ie organiziral znam humorist in izdajatelj »Totega lista«, g. Božo Podkrajšek s svojimi sodelavci. Režiser Fran Žižek se mudi v Prlekiji in na Dravskem polju, kjer organizira kmečke skupine za narodni festival. Predstojništvo mestne policije v Mariboru ponovno .poziva vse imetnike orožnih listov, da plačajo predpisano banovinsko takso na orožne liste za leto 1939. v smislu § 86 pravilnika o banovinskem proračunu za leto 1939/40 Banovinska taksa se .plačuje v sobi štev. 17/II vsak dan od 8. do 12. ure in sicer za vsako orožje po 25 din banovinski kolek. Redni sestanek strojnikov in kurjačev se bo vršil v nedeljo, dne 6. avgusta s pričetkom ob 9. uri d)oipoldne v Delavski zbornici, Sodna ul. 9. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka sigurno udeležijo. S tovornega avta, ki ie v diru zavil z Dovozne v Meljsko cesto, ie vrglo delavca Josipa Laha na kameniti tlak, kjer je obležal neza-vesten. Mestno poglavarstvo razglaša. Ker se od 1. maja 1939 ni pojavil noben nov slučaj .stekline v mestu Mariboru, se s 1. avgustom ukinja pasji zapor. Psi, ki so grizljivi, kakor n. pr. psi volčje pasme, morajo še nadalje nositi nagobčnik. Opozarjamo na današnji oglas grafologa Kannaha. v nedeljo, dne 6. t. m. ob 3. uri pop. V l XI • ‘'^Utlju, NtllV- VJ. I« III. VJKJ C/. M* * I • tiecki komediji Voda s planine je podanih mnogo resničnih razmer, ki vladajo v vseli krajih naše države. Baš radi tega je delo samo tudi vzgojnega značaja in zaslužil, da si ga ogleda vsakdo, kateremu je ležeče na tem, da podpira narodno kulturno delo oib naši severni meji. Ruško letno gledališče se nahaja na najlepSi točki pod vžnožju Pohorja.. Tu lahko vidite vrline našili priznanih igralcev, o katerih ipravi režiser letnega gledališča operni pevec domačin Vekoslav Janko, da bi jih ne zamenjal s poklicnimi igralci. Za 8. letošnjo sezono se je povečalo število sedežev na 1200 m 400 stojišč. Letno gledališče pa lahko sprejme pod svoje okrilje okrog 3000 gledalcev. Menda v naši državi ni, lepšega gledališča na Prostem, kakor ipri nas v prijaznih Rušah. V omenjeni igri nastopijo znani izkušeni igralci, , ,se bodo potrudili, da tako ponovno doka-žfne lll>ravičen s,oves 'mške Kledališke dru- LAŠKO Regulacija cestnega ovinka pri vili TPD v Rečici. V. neposredni .bližini te vile so svojčas regulirali cestni ovinek, vendar so to delo izvršili le polovičarsko. — Posekali .so staro lipo, ki je zapirala razgledi, cesto razširili za 1 m, vzpetino ob cesti .pa iso znižali in zravnali v ravno linijo. Ostal pa je kljub temu še zelo oster ovinek. Baš v Rečico vozijo številni vozniki jamski les, iz rudnika .pa .pTemog, prav tako razni večji tovorni avtomobili, ki jim1 ie ta ovinek še vedno silna ovira. Treba je odkupiti parcelo od žive meje rud. parka do ravnega odseka cesta, izvršiti odvoz odvišne zemlje, .pa bo s tem ves ovinek zginil. , «■ Na »Delavsko Politiko« so pri nas naročeni naslednji gostilničarji in obrtniki: Bregar Štefi, gost. Rozin, Grad Jožica, gost., Dernovšek Ana, gost., Podergajs Josip, gost., Hren Cilka, gost., Trop Vladimir, hotelir, Igričnik Josip, hotelir, Pačnik Danimir, gost., Obal Aleksander, trgovec, Novšak Josip, brivec, Kub n Jurij, .brivec. Delavci, tekstilci .in rudarji, uvažujte in ostanite prijatelji tistih, ki podpirajo Vaš tisk! LESCE Zahvala. Tem potom se zahvaljujem vsem, ki so nas tolažili v dolgi bolezni in sočustvovali z nami ob priliki smrti naše hčerke in sestre Kati Triplatove. Iskrena zahvala vsem njenim sodelavcem in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter počastili njen spomin z darovanjem cvetja, žalostinkamd pred domom in ob grobu itd. Družina Triplatnikova, Lesce. STORE Opozorilo. Podpisani izjavljam, da so vse govorice in namigovanje, ki se širijo o meni, neresnične in omazano obrekovanje. Opozarjam, c'a bom sodnijsko zasledoval vsakogar, ki bo razširjal o meni neresnične vesti. Prosim vse moje prijatelje in tudi vso pošteno javnost, da mi vsakega obrekovalca naznanijo in na ta način pripomorejo k zadoščenju. Zelič Franc, lok. načelnik II. skupine rud. zadr. PTUJ KOLESA Znižane cene! IGN.VOK Ljubljana, Taolarleoa 7 Kolesarji, vsled novih, znižanih cen Vam je omogočeno, da si nabavite kvalitetno P U C H kolo 1 Ugodna mesečna odplačila! Brezobvezen ogled! Tržil - Jesenice - Kranj - Celje . Novo - mesto. Novo fasado je dobila hiša mestnega magistrata, ki kaže zdaj res prijazno lice. " j pride na vrsto tudi stara vojašnica, zlasti na dvorišču in razdrapana stopnišča, ki kričijo po popravilu. Ptujska mestna policija ie sedaj ipod državnim nadzorstvom. Za poveljnika je bil imenovan okrajni pristav g. Abram. Tudi socialno. Med .podjetja, ki ne izvajajo uredbe o že itak pičlih minimalnih mezdah, spada tudi tukajšnja Pletarna, ki ‘ I 1 . zaposluje razen učencev sedaj samo dva pomočnika, ki zaslužita pri akordnem delu 50 do 60 dinarjev na teden. — V nekaterih podjetjih pa prizadeti delavci le s s težko rnujo diobiio odškodnino, A morajo na orožne vaje. Zakon to jasno predvideva, kljub temu pa ponekod te odškodnine sploh ne plačajo. Razumljivo je, da s takim postopanjem delodajalci pač ne zbude veselja do dela pri prizadetih delavcih. —a c— JESENICE »Slovenec« in starokatoliško bogoslužje. Pondeljska izdaja »Slovenca« se je obregnila ob starokatoliško bogoslužje na Jesenicah. — Starokatoliška cerkev ie v državi zakonito priznana veroizpoved, ki ima tudi Kristusa za najvišji ideal. Sam dr. Maček je starokatoličan, »Slovenec«, ki pravi, da vodi konstruktivno politiko JRZ, .hudo greši zoper program JRZ, ki zahteva versko strpnost po načelu brat je mio, koje vere bio. Lep vzgled verske strpnosti je dal »Slovencu« prav te dni pariški škof Beaussard, ki je tudi prišel na ljubljanski kongres Kristusa Kralja, pa je najprej šel obiskat pravoslavnega patrijarha Gavrila. . SLOVENSKA BISTRICA Izredni občni zbor Obrtne zadruge, ki se je vršil minulo nedeljo v Slovenski Bistrici je bil sklican na pritožbo nekaterih članov, ki. s se danjim vodstvom niso zadovoljni. Zanimivo je, da so zahtevali izredni občni zbor pripadnik tiste struje, ki zagovarja v zadnjem času vse javne volitve in sicer v glavnem radi tega, ker se na rednem občnem zboru Obrtne zadruge ni ugodilo njihovi zahtevi, da naj se vršijo volitve novega odbora tajno. Večina članov zadruge je na izrednem občnem zboru strogo obsodila postopanje teh ljudi, ki so povzročili nepotrebne stroške za sklicanje izred- Zavzemal se je za samostojno obrtniško zbornico in novelizacijo obrtnega zakona. — No-velizacija obrtnega zakona pa po našem mnenju ne bo rešila in prav nič pripomogla, da bi se ' položaj obrtnikov izboljšal. Zboljšanje gmotnega položaja obrtnikov je namreč ozko povezano z izboljšanjem delavskih mezd, ker le n.a ta način se o o kupna moč konzumentov dvignila. Tega bi se morali zavedati vsi obrtniki. Vse drugo je iprazno besedičenje. CELJE Udeležencem proslave v Trbovljah 6. avgusta na znanje. Preskrbite si pravočasno spominske trake, ki se dobe v pisarni »Vzajemnosti« v! Delavski zbornici po din 3. V slučaju, da bo dovoljno število prijav, torno rezervirali pri železniški upravi en ali dva vozova. V nedeljo zbirališče udeležencev v Delavski zbornici. Odhod iz Delavske zbornice točno ob pol 7. uri. Naročnike-zamudnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino. Pripravite naročnino, da ne bodb naši inkasanti hodili večkrat po nepotrebnem, ker morajo obhoditi veliko okrožje. Zato prosimo cenjene naročnike, da jim olajšajo njih delo s točnim plačevanjem. Vsako spremembo naslova sporočite takoj upravi, da ne nastane nepotreben zastoj v dostavi lista. Dopisnik »Slovenskega doma« se zaletava pravi neokusno in predrzno v naš list radi stavke živilskega delavstva. Namen tega. izzivanja je čisto prozoren. Nek mladi gospod hoče kovati na račun minule stavke politični kapital in vzbuditi vtis, da gredo zasluge le nekaterim gospodom, da je stavka za delavstvo ugodno zaključena. Ugotavljamo, da pripada glavna zasluga pomočnikom, ki so vztrajali pri svojih zahtevah in ostali do kraja enotni in disciplinirani. »Delavsko Politiko« braniti bi bilo odveč, ker je bila in bo vedno na strani delavstva; ker je in ostane last delavstva. Mi vemo, da ni bila notica v »Slovenskem domu« rojena v glavi dopisnika in da za to notico tiči prav poseben tič, ki ima najbr-že še kakšne osebne postranske namene. Povemo samo eno, da se zavedne delavske vrste, in med te štejemo tudi živilske delavce, ne dajo begati in premotiti. Puščica, ki je bila izstreljena ni zadela tarče, k ŠT. VID NAD LJUBLJANO Opozorilo vsem našim cenjenim naročnikom. V zadnjem času se ie pri nas »Delavska Politika« lepo razširila in io vsi radi čitamo, ker nam prinaša res mnogo .poučnega. Da bi olajšali naročnikom plačevanje naročnine, srno u-stanovili nov poverjeniški odbor »Delavske Politike«, ki mu načeluje s. Demšar Janko. — Opozarjamo vse naročnike, da lahko, odslej redno plačujejo naročnino za »Delavsko Politiko« pri poverjeniku s. Demšar Jankotu in sicer vsak dan ob večernih urah v društvenem lokalu .pri g. Kratkyju. Vabimo dalje vse naročnike lista, da se zglasijo dhe 9. t. m. ob 8. uri zvečer v gori omenjenem društvenem, lokalu, da bomo lahko uredili vprašanje pobiranja naročnine in druge zadeve, ki spadajo v delokrog poverjeniškega odbora. Pozivamo istočasno vse naročnike, da redno plačujejo naročnino. Vsak se naj zaveda, da se mora »Delavska Politika« vzdVževati izključno le z naročnino, zato pridobivajmo našemu listu nove naročnike in skrbimo, da bodo vsi tudi redno plačevali naročnino. Del. kult. društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 3. septembra veliko vrtno veselico pri g. Kratkvju. Prosimo vsa okoliška bratiska društva, da na ta dan ne .prirejajo svojih prireditev in nas s svojim obiskom podprejo. — Odbor. Objave Vlil. Mariborskega tedna Pred festivalom slovenskih narodnih običajev. Priprave za mogočni festival slovenskih narodnih običajev so v polnem tekiu. Z njimi vzporedno se dviga zanimanje zanj ne samo v Mariboru in Sloveniji, marveč tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Prireditev v soboto popoldne ob 17.30 in v nedeljo, ne 6. avgusta dopoldne ob 10. uri na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti bo .pa tudi v resnici dogodek, kakršnega doslej na tem področju pri nas še ni bilo, kajti dosedanji nastopi v Ljubljani in drugod so bili lokalno vtesnjeni, ta .pa bo obsegal vse svobodno slovensko ozemlje in pokazal marsikaj, kar doslej širši javnosti sploh ni bilo znano. Poleg že znanih belokranjskih običajev bodo nastopi Prlekov in Prekmurcev gotovo naravnost odkritje in presenečenje. Iz Ljubljane pripelje obiskovalce .poseben vlak, a ogromen obisk se obeta tudi od drugod, saj hoče vsakdo izkoristiti četrUnsko vožnjo po železnicah, ki velja za prihod v Maribor od 4, do 6. in za odhod od 5. do 7. avgusta. Mimo tega si vsi obiskovalci ogledajo še velike razstave VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta Program VOL Mariborskega tedna, ki bo slovesno odprt v soboto, dne 5. t. m. .dopoldne na razstavišču v Prešernovi ulici, obsega .poleg velikega festivala slovenskih narodnih običajev veliko tekstilno in druge industrijske, obrtne, trgovske, kulturne, narodopisne, društvene, .ve-zeninske ter specialne razstave, koncerte, gledališke nastope in varieteje, športne tekme, nega Občnega zbora. Tell očitkov pa nezado- \ tekme jadralnih letal in stalne zabave na vese- voljneži očividno niso mogli prenesti, ker sta ličnem prostoru. Poleg tega opozarjamo na glavna voditelja opozicije pred volitvami no- veliko pokušnjo vin, celo vrsto najbolje ureje- ' nih restavracij in točilnic itd. Med kulturnimi razstavami letošnjega Vlil. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bo najzanimivejša gledališka, ki bo prikazala nastanek in dvajsetletno rast slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru. Organizira io g. J. Kovič. vega odbora zapustila občni zbor, nakar so bi! v odbor zadruge izvoljeni po večini dosedanji odborniki. Zbornični delegdt Ogrin iz Ljubljane je v svojem govoru pozival obrtnike k slogi in nato govori.! o težkem stališču obrtnikov, ki se morajo boriti za obstoj in še vedno niso dosegli starostnega zavarovanja. Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v mm MAGACIUU MARIBOR Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga pO' najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odpro-pri glavni policiji daja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine. F. T. KARMAH svetovno znani psibografoiog v Mariboru Objava Vaše specialne analize je velike važnosti— Nepogrešna jasnovidnost psihografologije Vam bo nudila sledeče: 1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove, napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kun>čijah; 4. Vaše izglede v podedovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost; 6. Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krivične obdolžitve; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse. kar želite vedeti o loterijskih zadevah. F. T. KARMAH — to ime je znano ne samo v naši, ampak tudi v svetovni javnosti. — Kot psihografolog KARMAH si je pridobil svetovno reputacijo, izvršil je analizo rokopisa številnih osebnosti današnjega časa kakor državnikov, politikov, umetnikov in drugih, katerih imena se večkrat omenjajo v tisku. — Analiza je individualno pismeno izdelana. — Odgovarja tudi na došlo korespondenco. Obiske sprejema od 1. do 10, avgusta v hotelu »Zamorc« vsak dan od 9.—12. in od 3.—7. ure. STUDENCI PRI MARIBORU »Vzajemnost« priredi dne 12. avgusta t. 1. mladinsko akademijo, pri kateri sodelujejo vse sosednje »Vzajemnosti«. Vabi odbor. I. Del. kol, osrednje društvo podr, Studenci priredi dne 13. avgusta 1939 poletno veselico na vrtu gost. Mraz v Studencih. Apeliramo na vsa bratska društva, da se naše veselice v čim večjem številu udeleže. Odbor. DeL pevsko društvo »Enakost«, Studenci, bo priredilo v nedeljo, dne 6, avgusta veliko poletno vrtno veselico v gostilni Hartberger, Studenci. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje. 5. in 6. avgusta ko-1 mični film »Tri nemirni dnevi«. Žalostna slika kmetiškega gospodarstva Naša kmetiška posest je preobremenjena z davščinami. To čutijo večji in srednji kmetje, še najbolj tpa manjši. — Davščine morajo plačevati visoke, pridelajo pa tako malo, da morajo delati v dninah, če hočejo izpolniti obveze. Cesto pa niti to ni mogoče. Navedimo pa tu še primer, koliko mora plačati na pristojbinah prevzemnik dedščine, Ta zgled je iz večje posesti, še kritičnejši je položaj sorazmerno pri manjših posestih. »Trgovski list« objavlja tak-le prir mer po »Oraču«; Zemljišče v Slov. goricah meri 35 oralov. Mati vdova je umrla in sin je prevzel posest. Vrednost je bila din 225.000. Imetje se je razdelilo med pet otrok, in sicer po din 36.000, din 27.000, din 40.000, din 60.000 in din 62.000. Prevzemnik je plačal te zneske pri prevzemu: 1 % drž. prenosnine Din 2250.— 1 % banovinske doklade » 2250.— 2% pristojbin za izplačano ded-ščino (od gor. zneskov) » 5110.— 20% ban. doki. na izplač. dedič. » 1022.— C.1% pavšal, takse za zap. razpr. » 225.— Sodnemu komisarju » 2910.— 50% poviška za komisarja » 1455.— Oelnuski pravni svetovalec Rubež mezde (Črna) Vprašanje: Pri nekem trgovcu imam dolg že od leta 1934. in mi je secfaj trgovec zarubil plačo, ali upravičeno? Odgovor: Nedvomno ste bili obsojeni na plačilo trgovcu. Na podlagi sodbe je tudi rubež Vaše plače mogoč, ker so sedaj delavske mezde rubliive. Povišek za nadure (Črna) Vprašanje: Delam ipo 16 ur dnevno in ko sem pred kratkim zahteval od delodajalca, da mi plača povišek za nadure, je izjavil, da lahko delam samo po 8 ur na dan, pa da imi bo potem plačal le po dip 2,50 na uro. Ali je tako nizka mezda dopustna? Odgovor: Delodajalca lahlko tožite na plačilo poviška za nadure. Niste navedli, v kakem podjetju ste zaposleni, radi česar Vam ne moremo povedati, koliko znaša za Vas minimalna mezda. Vendar je minimalna mezda po banovi odredbi določena za polnoletnega delavca najmanj na din 2.50 na uro in znaša le v nekaterih izjemnih primerih, kar pa menda za Vas ne bo prišlo v poštev, samo po din 2 na uro. EleKtroinštalacijsKo podjetje Sinlč Guslaiz Maribor, MeljsKa c. 1. Telefon 28>25 Izvršuje vse vrste inštalacij, popra- Stroški prevzema torej Din 15.212.— Dedičem je izplačal » 163.000.— Na dan prevzema je moral torej plačati Din 163,000.— Tega zneska seveda nihče ne bi mogel plačati, vsaj ne dedičem. RAZGLAS Občni zbor Splošne gradbene gospodarske produktivne zadruge »Naprej«, r. z. z o. z. v Celju, je dne 18. junija 1939 sklenil, da se zadruga razdruži. Likvidatorja sta: Stojan Franjo,-trg. potnik Celje, Zavodna 73 in Vrečer Ivan, zidar, Celje, Prečna ul. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve najkasneje v šestih (6) mesecih. Splošna gradbena, gospodarska produktivna zadruga »Naprej«, r. z. z o. z. v Celju v likvidaciji. Rum Likerji Pelinkovec Cognac Jajčni konjak Vermouth vino Malinovec JOSIP BAUMAN veležganjarna, izdelovalnica ruma, fomjaka, likerjev in sadnih sokov Pristna slivovka Pristni brinjevec Sadno žganje Droženka Vinski kis Špirit 96°/0 Ob priliki obiska Mariborskega tedna obiščite tudi tvrdko Justin Gustinčič ter bo v Vašem interesu, da bodete našli stalno tvrdko, katera razpolaga vsemi predmeti Vaše uporabe Vsake vrste cevi, osovine, jermenice, ežaje, kovine, betonsko železo, orodje, poljedelske stroje, tračnice, mlinske naprave ter vsake vrste železa. Špeci-jalna mehanična delavnica, trgovina toles znamk Styria, Diirkopp, Legnano in še drugih znamk. Motorna kolesa »BSA«, angleška pneumatika »Dunlop« ter nadomestni deli. — Automatska jencinska črpalka, Maribor, Tattenbachova 14 ST.ILJ PRI MARIBORU Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v »točilnici gostilne „Wilson“ Maribor, Aleksandrova 53 Telefon itev. 24-37 po najn lijih cenah Prvovrstna Štajerska vina lastnega pridelka JOflP BENKO Tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv I. jugoslavenska proizvodnja baconov MURSKA SCBOIA priporoča svoje priznano najfinejše izdelke in mesne kon zerve (šunkove in je me paštete, hrenovke, šunke, gulaš itd PRODAJALNE: Maribor, Glavni trg 16 Maribor, Aleksandrova cesta 19 Celje, Glavni trg 8 Celje, Kralja Petra cesta 13 Gornja Radgona vila solidno in poceni Tovarniška zaloga lustrov in svetilk. Tovarniške cene. Proračuni in načrti brezplač- no. Trgovina elektromuterlala. 8 Obiščite MARIBORSKI .TEDEN cd 5. do 13. avgusta 1939 Polovična vožnja na železnicah* od l. do 17. avgusta 1939 Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5. do 6. avgusta festival slovenskih narodnih obliajev Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Izborna vina kakor rdeči burgundec, rizling, mozlavec, dišeči traminec in drugo dobite pri |enici„Plzenf ki dvor“ Maribor, Knesa Koclja ulica 5 (Tattenbachova ulica) »Kdor dobro vince vživa, veselje k srcu vliva “ Srajce Preizkušen je vsaki kozarec znamke „REX“ zatorej ga za vkuhanje sadja in sočivja uporablja vsaka vzorna gospodinja. „REX“ kozarci so svetovno znani ter se dobijo v Mariboru le v obeh trgovinah tvrdke Ivan Kova€iž,Maršbor Slovenska ul. 10 - Koroška c. 10 Znižane cene! in vse vrste moškega ter ženskega perila najceneje v veliki izbiri v >Gblačilnici< Maribor, Glavni trg 11 Obleke, klobuke, perilo, pletenine itd. v konfekciji Jakob Lab - Maribor Glavni trg 2 Vkuhaval sadie Nudimo prtma kompletne lonce za vkuhavanje komad din 130*-. Siemens kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja. Najboljše kakovosti, zelo poceni, vsakdo si jih lahko nabavi! Plnter & Lenard, Maribor Aleksandrova cesta 34 LIIIIIIII!IIIIIIIIII11HI!I1IIIIIIIIIIIIIIIIII!I!IIIIIIIIIII!II!IIII1!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IHIIIIIIIIIIII< I LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ i v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta '1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov | din na pogrebninah in doti. | Zavaruje za pogrebnino zdrave i osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do | največ din 10.000'— in 1 za doto mladoletne od 1. do 16. do = največ din 25.000'— plačljiva ob dovr- §§ šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO i IN BREZOBVEZNO POJASNILA Prava blagodat ta delavce je: O nica oci P. Matkovič v Celju, Gosposka ulica Štev. 3 Shajališče delavcevr Kis za vlaganje Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna. JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica St. 9 — Telefon St. 25-80 Špirit za vlaganje Vedno v zalogi: Rum, konjak, slivovka itd. Na debelo! Na drobno! Za konzorcij izdala in urejate Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.