POSVET O DELU IN ŽIVLJENJU LJUBLJANSKIH GLASBENIH SOL
NAŠE GLASBENO ŠOLSTVO
JE TREBA USTREZNO OVREDNOTITI
Ob stoletnici -— razrešitev največjih prostorskih problemov
Sekcija za vzgojo in izobraževanje pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana — vodi jo tov. Danijela Hočevar, direktorica Zavoda PPS Ljubljana — je imela v februarju razširjeno sejo, na kateri so člani in povabljeni dokaj temeljito razpravljali o problematiki ljubljanskih glasbenih šol. »Imamo čudovito razvito glasbeno šolstvo, tega naj bi vsaj ohranili, če že ne razvijali dalje,« so bili mnenja udeleženci pogovora. Sredstva za delo glasbenih šol se namreč v zadnjih letih vse bolj krčijo; lani so zašle te šole že v veliko zagato, tako pa kaže — kljub nekaterim obljubam — da bo tudi letos.
Namen razgovora pa ni bil le začela Ljubljana razvijati svojo v tem, da bi reševali trenutni bogato glasbeno tradicijo in ime-•fiaterialni položaj tega šolstva, la že v 13. stol. v šolah obvezno V uvodnem referatu je prof. Ma- poučevanje petja): dovolj bo, če tha Terčelj, direktor Zavoda za bežno pogledamo uspehe Ijub-glasbeno in baletno izobraževa- Ijanskih glasbenih šol v povoj-posebej naglasil, da je ven- nem obdobju. V letošnjem šol. dar že prišel čas, ko je potrebno letu imajo posamezne glasbene haše glasbeno šolstvo ustrezno šole naslednje število učencev: ovrednotiti, mu dati v našem Zavod za glasbeno in baletno izo-Vzgojno izobraževalnem sistemu braževanje 952, Siška-Bežigrad flaesto, ki mu pripada — pred- 1378, Vič-Rudnik 412, Moste-Polje vsem glede na njegove dosedanje 330 učencev. V zadnjih dveh de-Uspehe pri (glasbeni) vzgoji mla- setletjih so se iz teh šol pojavili dih generacij.	mladi, izvrstni glasbeniki: cela
Glasbena vzgoja je imela in vrsta jih je na različnih instru-iftia še danes izredno pomembno mentih (Ozim, Klopčič, Bravni-vlogo v vzgojnem sistemu in s čar, Tomšičeva, Bertoncelj itd.), tem tudi v družbi. Vsi družbeni Imamo že mlado generacijo od-fedi so izredno vrednotili glasbo ličnih pedagogov, skladateljev, ln njen učinek, ki ni z ničimer muzikologov. Vse to je prispevek hadomestljiv. Čista muzika go- glasbenih šol v slovensko glasbe-vori vsem ljudem skupni jezik in no kulturo.
Prav v tem je njeno največje po- Cesto gledamo na glasbene slanstvo. Toda študij glasbe je šole kot izključno na šole za Patančno, trdo, včasih prav teža- vzgojo ljubiteljev glasbe. Vendar sko delo, ki vzame mnogo proste- so glasbene šole tudi kadrovske §a časa in zahteva dokaj samoza- šole: učenci glasbene šole so ka-tajevanja. Glasbena vzgoja razvi- dri za srednjo glasbeno šolo, za la miselni in emocionalni svet pedagoško gimnazijo, srednjo mladega človeka in skuša v se- vzgojiteljsko šolo, PA. Ti učenci hanjem času izravnati prevelik so bodoči člani orkestrov, glas-Ppudarek intelekta v škodo emo- beni pedagogi, solisti ipd. che. Zanimiva je ugotovitev, da Glasbene šole pa so postale P}ed učenci glasbenih šol ni mla- tudi žarišče glasbene vzgoje narinskega prestopništva. Ko po- vzven. 2e davno se več ne zapi-SIušamo oz. gledamo televizijske rajo v svoje učilnice, temveč so-ln radijske programe narodno delujejo pri večini kulturnih ma-zabavnih in zabavnih ansamblov, nifestacij, ki so v njihovem do-ziasti amaterskih, se komaj za- segu. Zlasti velja omeniti sode-yedamo, da imamo zares številno lovanje glasbenih šol z osnovni-lzbiro in da nastajajo še vedno mi šolami, ko prirejajo učenci n°vi in novi. (Številni izmed njih glasbenih šol majhne koncerte za žnani daleč po Evropi.) To je svoje vrstnike v osnovni šoli. Na-pNo naših glasbenih šol.	stopi glasbenih šol so tudi stalni
^ Ni potrebno — tako kot prof. in cenjeni gosti mnogih delovnih iercelj v svojem referatu — po- kolektivov na raznih proslavah Se§ati daleč v preteklost (ko je in obletnicah. Glasbene šole so
Za kaj ima skerbeti naše učiteljsko društvo
se svojstveno in trdno vrasle v naš komunalni sistem, sledile so njegovemu razvoju, se prilagajale njegovih kulturnim potrebam in postale nepogrešljiv del tega sistema. Prav zaradi tega so občine obravnavale glasbene šole kot vse ostale šole in gledale s svojega vidika nanje kot na nujno potrebne ustanove. Zdaj so se žal glasbene šole takemu tretma-mu nekoliko odmaknile. Pri obravnavanju celotne problematike šolstva se je začel poudarjati preveč le materialni vidik, pre-
da v celoti ne moremo biti zadovoljni z delom na glasbenih šolah: potrebno bo urediti nekatere notranje zadeve na teh šolah, kot so kadrovsko vprašanje, vprašanje primernih prostorov, čimbolj racionalne organizacije dela ipd.
Glavni vir financiranja glasbenih šol je dotacija TIS, drugi vir pa je prispevek staršev. Ta prispevek staršev je v zadnjih letih v stalnem porastu. Pred leti, ko smo začeli prve razprave okrog novega zakona o glasbenih
V letu, ko se spominjamo 100-letnice osemletne obveznosti na Slovenskem, je
Tudi mi tedaj vstanovimo društvo, ki bode stalo za pravice in blagor ljudske šole na Kranjskem!
Pa morda kdo reče: Sej bode nova šolska postava skerbela za šole in učitelje, čemu so še učiteljska društva? Temu odgovorim: Nova šolska postava, kakor jo do sedaj poznamo, nam kaže, kdo bode od sedaj učitelju zapovedoval, a kdo in kako ga bode o prihodnje plačeval, tega še ne dolbču-je. V tej reči nam bode še vedno treba terkati, akorav-no nam slavna vlada pravično roko podaja.
Pa ne le za zboljšanje ma-terijalnega stanu učiteljem ima skerbeti naše učiteljsko društvo, temuč reševati mora še lepšo, višjo in žlahtnejšo nalogo. Tu v društvu moramo eden drugemu svetovati in eden drugega pod-učevati in tako z združeno močjo delati za blagor naše mladine, za srečo družine, za blaženost domovine in deržave.«
(Tako je pisal »Učiteljski tovariš« ravno pred sto leti; Ce. —	m	še nekaj drugih ocvirkov iz
Qg°: .Ne obotavljajte se! pisanja slovenskih časnikov
lahko preberete na 4. strani.)
Govor začasnega predsed-Jka Andreja Praprotnika , ® _ ustanovnem zboru uči-fijskega društva za Kranj-31. marca 1869:
, .^Zbrali smo se denes, da 1 vložili vkladni kamen j^slopju, kteri bode svoje ®rste pervo v naši domovi-Beseda ,pervo’, ,pervi-mi udarja vselej neka-s'° čudno, tožno-milo na ^erce. Pervikrat smo zboro-kranjski učitelji prete-s jesen in pervikrat se ^ lc*erno danes, da bi vsta-g, vili pervo učiteljsko dru-V° za Kranjsko. Ravno .j^Me osoda v tem kraji j^.čila važno začetno delo 1 solstvu in svojem stanu. jA^orkoll se oziramo po v Sl širni Avstriji, povsod gi^sj višjih in nižjih kro-w ?e sedaj mnogo peča z P asanjem, kako bi se Ijud-8ve. Šole bolje vredile in oj emu namenu bolje Za rezva^e- Sedaj, bratje, gre reG sedaj se mora-(j. gibati tudi mi, kot zve-j.Clvv domači hiši! ih	s6brat j e v sosednjih
dav ^ih deželah imajo že t^i^o *eP° vredena uči-v Jska društva, in nam kli-
^stpte Se vendar za svojo
Podatki 53 občin tudi kažejo; šolske da se je kar 23 občin odločilo za samoprispevek. Ob ustrezni
pripravil republiški sekretariat republiški pomoči bodo tako ob-, . , ,,	- čani sami pomagali razrešiti naj-
za prosveto m kulturo petletni nujnejše prostorske probleme.
investicijski načrt izgradnje program republiškega sekre-osnovnošolskega prostora v SR tariata je prav gotovo eden naj_ Sloveniji v letih 1969 do lim, bol- stvarnihj kar £mo jih imeli ki postaja vse bolj znan pod na področju načrtovanja šolstva geslom »-Sto let — sto šol«, v zadnjih letih. Upošteva patreb-Načrt predstavlja pravzaprav no zapovrstnost gradnje šol, kot odločnejši »poseg«, ki naj bi so jo predlagale občinske skup-pospešil uresničitev zamisli, ščine, obenem pa tudi zmoglj.i/Ost
občin in pripravljenost občanov, da pomagajo v tej akciji.
M. K.
reč!’
malo pa ostali vzgojni, amaterski in kadrovski. Nerazumljivo je, da se ozračje razpravljanja more tako bistveno spremeniti, kot je to v poslednjem času. Razne alarmantne govorice pretresajo delovne kolektive v teh šolah in ustvarjajo slabo delovno vzdušje. Spričo vsega, kar so glasbene šole že storile in kar še morajo storiti, je potrebno njihovo delo ustrezno vrednotiti. Če bi bila ta naloga kdaj potrebna in važna, je to danes in bo vedno bolj. Zato je prav, da SZDL, TIS in drugi dejavniki podpro dejavnost glasbenih šol in konstruktivno sodelujejo z njimi. Prav tako pa bodo morale tudi glasbene šole podpreti težnje TIS za uspešnejše, racionalno delo vseh šol.
Za racionalizacijo dela glasbenih šol so se na tem posvetu zavzeli tudi nekateri drugi disku-' tanti, med njimi članica izvršnega odbora SZDL tov. Zvonka - Hafnerjeva* ki je bila mnenja,
šolah, je bil ta prispevek v odnosu 10 : 90 %. Zdaj je narastel ponekod že na 25 % pa tudi na 30 %. Jasno je, da ima ta višina prispevka svoje meje, nemara bi ga bilo treba določiti glede na materialno sposobnost staršev?
Kot že omenjeno, delajo glasbene šole v zelo slabih in neprimernih prostorih, velik problem je nabava novih instrumentov: nemara bi bila potrebna akcija, da dobijo glasbene šole, podobno kot društvo simfoničnih in opernih glasbenikov, za nakup potrebnih instrumentov devize in da bi bile oproščene carine.
Razprava na seji je izzvenela v ugotovitev, da bo morala družba pač storiti svoje za nadaljnje nemoteno delo teh šol, prav tako pa so dolžni tudi delovni kolektivi v teh šolah razčistiti svojo notranjo organizacijo dela ,— podobno, kot v vseh drugih šolah.
dh
predvidene že v družbenem načrtu razvoja SR Slovenije 1966—70. Ta pravi, naj bi v tem obdobju dobili 280.000 kvadratnih metrov novega šolskega prostora. Sodeč po tem, da je bilo doslej zgrajenih le 100.000 kvadratnih metrov šolskega prostora, smemo sklepati, da predvidenih načrtov do 1970. leta ne bo mogoče uresničiti.
Nove šolske zgradbe so zrasle zlasti v letih 1965—66, ko je pomagala občinam pri gradnji šol republika z dolgoročnimi krediti (18 in 12 milijonov din). Gradnja šol je močno zaostala za predvidenimi načrti leta 1967. Vzrok za to so bili znižani republiški krediti; natečaja zanje so se lahko udeležile le občine, ki so dobivale dopolnilna sredstva. Nove šole, ki so bile zgrajene v organizirani republiški akciji, so bile približno za 40 odstotkov cenejše, čeprav so bile grajene funkcionalno in po ustreznih normativih. Imele so eno samo pomanjkljivost: večina njih je ostala brez telovadnic.
V prihodnjem desetletju naj bi ustvarili normalne pogoje za obvezno šolanje vseh učencev, kar pomeni, da bi moralo uspešno končati osnovno šolo 90 odstotkov normalno razvitih učencev med sedmim in petnajstim letom. Odpravili bi večizmenski pouk, utsvarili normalne pogoje za organizacijo celodnevnega vzgoj-noizobraževalnega programa in za varstvo v osnovnih šolah. Takšen cilj je podprl republiški sekretariat za prosveto in kulturo s konkretnim predlogom. Obnovitveni čas naj bi razdelili v dve petletni obdobji, v katerih bi nadomestili oziroma obnovili dotrajani šolski prostor v osnovnošolskem omrežju naše republike.
Predvideno je, naj bi v prvem obdobju, torej od 1969—1973, zgradili sto novih osnovnošolskih zgradb ter adaptirali in dozidali potrebne dodatne prostore v 270 osnovnih šolah. S tem bi odpravili dvoizmenski pouk in pridobili 440.000 kvadratnih metrov novega oziroma prenovljenega učilniškega prostora. 20 odstotkov tega prostora bi bilo namenjenega 160 telovadnicam, ki bi jih dobile šole, ki so v prvi etapi gradnje ostale brez njih. Z izpolnitvijo tega programa lahko -pričakujemo, da bo 75.000 otrokom zagotovljeno varstvo oziroma 55.000 učencem celodnevno bivanje.
Uresničitev programa bi veljala 500 milijonov din. Od tega naj bi zbrale občinske skupščine 325 milijonov, republika pa naj bi z dolgoročnimi krediti pod ugodnimi pogoji (20 let, 2 .odstotna obrestna mera) zagotovila 175 milijonov din.
Republiški načrt temelji predvsem na občinskih investicijskih programih, ki so nastali obenem s sistematično reorganizacijo celotnega obveznega šolstva in ob razpravah v družbenopolitičnih skupnostih. V ta namen je poslal republiški sekretariat občinam poseben vprašalnik, na katerega je odgovorilo 40 občin s popolnimi podatki, 13 občin pa podatkov še ni poslalo, ker še niso imele izdelanih podrobnejših programov gradnje in obnove osnovnošolskega prostora v prihodnjem obdobju. Podatki kažejo, da bodo zagotovile občine vsako leto od predvidenih sto milijonov din poprečno 65 milijonov ali 75 odstotkov lastne udeležbe, tiste občine, ki so že izvedle referendum, pa bodo Od tega denarja zbrale 18 milijonov din s samoprispevki.
APRIL,
SVETOVNI DAN ZDRAVJA
»Zdravje, delo in produktivnost«
Mrzličen tempo življenja in dela vztrajno razjeda človekovo zdravje, hkrati pa tudi njegovo zmogljivost in sposobnost za delo. Oba ta dejavnika — zdravje in produktivnost — pa pomenita osnovo vsakega dolgoročnega načrta za družbeni in gospodarski razvoj. Ce hočemo ohraniti zdravje, se moramo zavedati njegove vrednosti in ga tudi znati obvarovati.
Start za veliko akcijo, v kateri naj bi zdravniki, medicinske sestre, higieniki, inženirji in drugi čimbolj seznanili mladino in odrasle s pomenom zdravstvenega varstva, naj bi bil 7. april — svetovni dan zdravja. Glede na to, da praznuje letos »mednarodna organizacija dela« 50-letnico svojega obstoja in dejavnosti, je tema tokratnega svetovnega dne »Zdravje, delo in produktivnost«. Ob tem je treba posebej poudariti, da je stopnja zdravstvenega varstva merilo, po katerem se v svetu presoja naprednost in položaj delavskega razreda v kateri koli državi.
Zdravstveni delavci, ki delajo s šolsko mladino, bodo or-. ganizirali predavanja po šolah, in sicer za učitelje in starše, na temo »Zdravje in storilnost šolske mladine«.
Zdravstvene šole bi morale predelati gradivo, ki ga je pripravila svetovna zdravstvena organizacija za svetovni dan zdravja 1969 kot dopolnilo strokovnemu izobraževanju dijakov. Po drugi strani pa naj pri pouku zdravstvene vzgoje obravnavajo to tematiko in metodiko uspešnega posredovanja tega gradiva- raznim skupinam prebivalstva. Učenci bi lahko ni-. šali tudi šolske naloge, v katerih bi z različnih vidikov obravnavali posamezne teme.
Vsi učenci, starši in učitelji morajo dobro poznati škodljive vplive, ki slabijo odpornost, ogrožajo psihofizično zdravje in š tem tudi zmanjšujejo zmogljivost šolske mladine pri učenju. Prosvetni delavci in starši naj bi poslušali teme s tega področja na posebnih sestankih, kjer bodo interpretirali ta vprašanja zdravniki ali pa strokovnjaki iz bližnjih zdravstvenih domov.
Profesorji biologije, fizike, matematike in drugi bodo lahko popestrili svoja predavanja z mnogimi zanimivimi informacijami s tega področja. Gradivo, ki jim bo na voljo, jim. bo nudilo toliko snovi, da bodo učenc“ lahko seznanili z vlogo in vsebino svetovnega dne zdravja in s tem, kakšni skupni napori sc* potrebni za izboljšanje zdravstvenega stanja delovnega človeka v svetu.
Posebne pozornosti naj bodo deležni učenci poklicnih šol, ki začno razmeroma mladi bolj ali manj samostojno odločati o načinu življenja. Starši jih večkrat premalo nadzorujejo; pogosto se znajdejo v neprimernem delovnem okolju, ki škoduje njihovi duševnosti.
S temami letošnjega svetovnega dne zdravja bodo obogatile svoje izobraževalne programe tudi delavske univerze. Z njimi bodo dopolnile predavanja šol. za starše in za življenje in pripravile pogovore z različnimi skupinami prebivalstva: s starši, delavci v gospodarskih organizacijah, mladino itd.
Jc
St. 8
Po 4. členu zakona o nagradah Staneta Žagarja (Uradni list SRS, št. 26-292165) in po sklepu seje z dne 11. marca 1969 razpisuje
odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad
Žagarjeve nagrade za leto 1969
i
V letu 1969 bo podeljenih 5 Žagarjevih nagrad po 500N-din (pet tisoč novih dinarjev).
II
Žagarjeve nagrade bodo podelili za izredne uspehe na vzgoj-noizobraževalnem področju, ki so širšega družbenega pomena in prist-evajo k napredku pedagoške prakse in teorije in so jih zaslužni delavci dosegli:
pri delu v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih Zavodih;
z organiziranjem vzgoje in izobraževanja; z objavljenimi strokovnimi vzgojnoizobraževalnimi deli; *— z izdelavo učbenikov in drugih učnih sredstev.
III
Kandidate za podelitev Žagarjevih nagrad lahko predlagajo:
—	delovne in druge organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojno in izobraževalno dejavnostjo;
f— občinske skupščine;
•— zveza pedagoških društev Slovenije in pedagoška društva Slovenije;
—	strokovna društva Slovenije, ki vključujejo učitelje;
—	zavodi za prosvetno-pedagoško službo;
—	za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni organi druž-beno-političnih skupnosti;
zavod za šolstvo SRS;
—	republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Predlogu priložite ustrezno dokumentacijo (strokovna mnenja, strokovno delo, učbenik, učno sredstvo ipd.).
IV
Predloge pošljite do vključno 10. maja 1969 na naslov: Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3. Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad.
ODBOR ZA PODELJEVANJE ŽAGARJEVIH NAGRAD
O ČEM RAZPRAVLJAJO
RAZMIŠLJANJE
Kako živi šola in kako naj uči učitelj v revnem okolju
ZBOGOM CANKAR IN ŽUPANČIČ?
Kmečki starši zaradi ekonom-
doslednosti, natančnosti, pnzf" devnosti, elastičnosti, kvalitete, h jih je treba uriti pri slednji šolski uri. Kako bi potem lahko po-
NENORJVIALEN OSIP — KDO JE KRIV?
Številke osipa na naši šoli
Iz leta v leto opažamo, da tuji svet, da poišče v njem nov upada učni uspeh, in oseka v življenjski cilj. Obremenili smo osnovnošolski dejavnosti boleče ga namreč z ekonomsko borbo
sffn&ssss. "‘is	<*• ■»«•>*«<*->«"*>
družbo. Iz neuspeha se poraja niz funkciji. Počasi umira klasična	stoj premalo skrbe za duševno
vprašanj in odgovorov, s kateri- podoba nekdanje vasi in v tem	rast svojih otrok, mnogi pa niso
mi skušamo reševati krizo v naj- umiranju se spreminja socmlna	niti sposobni spremljati učni pro-
Osnovnejši kulturni instituciji. V struktura slovenskega podeželja	gram, ki ga morajo osvojiti nji-
dnevnem časopisju, na primer v in povzroča občuten premik v	hovi otroci. Zato ni čudno, da je	—....-	—.	.. .	*„
Večeru, je bilo objavljenih že več življenju vaškega človeka. In vse	niihov odnos do šolskega dela	f§ovorno	kažejo, da, ^	tpb
člankov, v katerih različni pisci to prehaja tudi. v šolo in njen	indiferenten Pereče i e tudi kar precej nenormalen. Ob
(predvsem ravnatelji) osvetljujejo proces, ki je v tekmi med nekda- ,	, A. , ' iiucne od- številkah bi se morali zamis
vzroke, ki so težka rakava rana njim patriarhalnim načinom živ- .	’	,	.	, predvsem višji forumi za osn^
v vzgojno-izobraževalnem proce- Ijenja in sodobnim življenjskim bajajo prek meja v uji , no šolstvo, ker nosijo precejse su osnovne šole. Toda dokler bo- ritmom preveč vznemirjen in hm domovina včasih reze pregre- delež sokrivde za tako nenormal-mo samo polemizirali, teoretizi- prizadet.	nak kruh (kmečkemu človeku no stanje. To svojo trditev izP°
rali, eksperimentirali o hudi du- v jesenskem in	pomladanskem	prevelike dajatve), ah pa ga Jim	vedujemo neustrašeno, ker se ne
hovni, materialni in moralni	času je kmečki otrok preobreme-	ne more dati. Večkrat je slišati,	čutimo nič krivi. Kritika na ra-
stiski na področju osnovnega njen z delom; na zemlji ni de-	da to ni družbeni problem, na-	čun učnega	načrta in	predmet-
šolstva, ne bomo nikoli speljali lovne sile, ker kmečkega dela	sprotno, da je to družbeni uspeh,	nika je	pri	šolnikih	praktiki
poti k zaželenemu uspehu. Do-	nihče pravilno ne	vrednoti. Nek-	Ce je velik družbeni uspeh, da	stara že dokaj let. Izgovarjanje
slej je bilo vse preveč besed, le-	danji dninarji in	težaki so odšli	smo USpeii poslati toliko in to-	višjih šolskih forumov z motiva-
pih misli, tolažilnih obljub, neiz- za boljšim kruhom, za njimnpa liko 1;judi (in to mladih, najspo- cijami o okvirnem, podrobnem, polnjenih obetov, humanih. načr- odhajajo tudi sinovi in hčere so|jne«ij,) v tujino, potem zbo- maksimalnem, minimalnem i tov, dejanj, s katerimi bi uresni- trdnih kmečkih gospodarjev, ki	Cankar in Zupančič in vsi, mogoče še kakem učnem načrt
čili bogastvo besed in misli, pa svojim m1adim na domači grudi * 0pevali domovino in njeno ne more vzdržati kritike. Pn ra -bolj malo. Tako smo ostali' v ne morejo .izpolniti sodobnih ^"^"P^ -eselTe ^encga Ku- P^vah okrog učnega nacrta vse-
sferah frazerstva.	' želja. Tako ostajajo na gruntih ^^^‘"/^DfnčiČ D^al sim.io bine’ Slobine’ širine’ moz"ostl *
mladi fjarači. renta. Ko je zuipancic pisal svojo nprnn*nnst; na etimo vedno na
Zato je že skrajni ta ra- le starši in otroci,_ mladi garači,	.
dikalnd posežemo v težak : prd-- ki mmajo^ poleg .težkega . domače-	•
bilo to veliko sloven-
nemožnosti naletimo vedno isti problem, ki ga seveda nti
dikalno posežemo v tezam - pro- iu.,.4kuciju	m—	slavospev družbi ,r.—'—’	«1, ^„«„0
biem in zasnujemo take perspek- ga dela Je premagovati, napore, sko zlo, ne pa siavospet aruzui, spoda:] ne moremp rešiti. Možno
tiver 13 bSo iThko Lhvele v ki rastejo iz učnega načrta.	ki je pognala svoje ljudi v svet, b; bilo, da bi učni načrt pnkro-
Izvršni svet SR Slovenije
Predlog petletnega investicijskega programa za izgradnjo osnovnošolskega prostora v SR Sloveniji je obravnaval v preteklem tednu tudii republiški IS. Akcijo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo "Sto let — sto šol-« je ocenil za koristno in nujno. Znano je, da je ta akcija zavzela v naši republiki že zelo širok obseg in da ima že nad 23 občin izdelane programe za izgradnjo osnovnošolskega prostora — podobne programe pa pripravljajo tudi v večini ostalih občin. Republiški IS bo podpiral prizadevanja občinskih skupščfn in izobraževalnih skupnosti, da bi v . okviru tega programa gradili nove osnovne šole ter modernizirali in razširjali šole tudi tam, kjer je šolski prostor dotrajan in povsem neustrezen za sodobno vzgojnoizobraževalno delo. Odločno se bo zavzemal za to, da bo tudi republika zagotavljala v ta namen v prihodnjih letih (vsako leto) določen denar, in sicer v sorazmerju s sredstvi občin, delovnih organizacij in občanov in ki jih bo republiška izobraževalna skupnost dodeljevala kot dolgoročna posojila investitorjem.
hov v vzgojnoizobraževalnih zavodih pa naj bi upoštevala tudi mnenje predstavnikov medobčinskih zavodov za prosvetno-pedagoško službo.
Izobraževalna skupnost SR Slovenije
Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je na seji, ki je bila 21. marca, obravnaval razdelitev posebnega dopolnilnega denarja temeljnim izobraževalnim skupnostim; tistim, ki jim občinske skupščine ne bodo dale toliko denarja, kolikor bi ga morale, namreč po predvidenih merilih republiške izobraževalne skupnosti. Te občine tudi pozivajo republiško izobraževalno skupnost, naj jim zviša dopolnilna sredstva. Izvršni odbor je menil, naj republiška izobraževalna skupnost kljub vsemu ostane pri prvotnih merilih: izpolnjuje naj svoje obveznosti in nakazuje temeljnim izobraževalnim skupnostim v teh občinah določeni denar po merilih, vendar najdlje do konca maja. Glede na izjemen položaj v občinah Črnomelj, Lendava in Šmarje pa bo izvršni odbor predlagal skupščini re-
Posebna osnovna šola v Kočevju - pri pouku krojenja in šivanja (Foto France Brus)
jili sposobnostim in zmožnostim svojih učencev, če bi ob koncu leta ne imeli preverjanja znanja z nalogami objektivnega tipa in sprejemnih izpitov za učence, ki nadaljujejo šolanje ha šolah II. stopnje. Sestavljale; nalog objektivnega tipa seveda ne morejo upoštevati posebnosti vsake posamezne šole. Dogaja pa se, da pokažejo nekatere šole pri preverjanju uspeha kaj nezadovoljive dosežke.
O učnem načrtu in predmetniku bi se dalo seveda še mnogo povedati. Dobro bi bilo izdelati maksimalni pa tudi minimalni učni načrt, da bi vsi učitelji ^ SRS vedeli, kdaj in koliko naj zna osnovnošolski otrok. Ce pa mislijo nekateij, da naj bi uči-: telji sami prikrojevali učni načrt po duševnih sposobnostih svojih gojencev, potem bomo kaj hitro zaplavali v vode večtirnega osnovnega šolanja. Učencem, kj bodo nadaljevali šolanje, bi dah več, ostalim pa manj. Podoba življenja in dela slovenskih osnovnošolskih otrok je tako pestra, da lahko mirno priznampj v naši republiki je toliko učnih načrtov, kolikor je osnovnošol' skih institucij.	.
Velika ovira pri uresničevanju nalog vzgoje in izobraževanju na naši šoli so materialne prih' ke, v katerih delamo. Ker srn0 stanje, v katerem živimo in ustvarjamo, že tolikokrat .opisaln
____ _ J r i___Ha
pu b U š k Tzcb raže va 1 ne" Vk u p n o- okolju slovenskih osnovnih šol. Zato se dogaja, da so kmečki	Hfukfea' žMia v^fommi1^ mo K-jo5 razumeti
sttSp^a delež temeljPnim Kakšno je okolje, v kateremdiha otroci(izjemeso) kampanjskrde- ^ v naPl&^	nJe apatičn0sti, odpora, nejevo-
izobraževalnim skupnostim na slovenski osnovnošolski otrok lava m v njihovem ^anju osta- ^M^pa je^to^druzbem nu^rmst, ^ nezainteresiranosti. teh območjih.	(mislimo na večino), je družbi jajo vrzeli, za katere p	odhaiaio otroke pa puščalo ba- Živimo in delamo v petih
Skupščina SR Slovenij.9	Izvršni odbor je obravnaval prav gotovo znano, saj se je o rejo dobiti dob^® a 1 t°v° ^ bičam in’dedkom, sorodnikom ali zgradbah. Vmes so prašne ceste,
Skupščina on OIUVCIUJ, in sprejel tudi merila za sofi_ tem mnogo razpravljalo in pisalo, ocene. Prav občutne so te vrzeli mcamrn aca o	dvorišča, gasilska orodjarna, za'
Odbor za šolstvo prosvetno-kulturnega zbora in odbor^ za prosveto in kulturo republiškega zbora sta pretekli teden obravnavala osnutek zakona o glasbenih šolah, ki ga je predložil republiški skupščini poslanec Vlado Golob. Odbora sta se strinjala, da temelji osnutek na načelih, ki jih je sprejel PKZ ob obravnavi predloga za izdajo zakona o glasbenih šolah. Vsebina zakonskega osnutka, ki predvideva ureditev vprašanja vzgoje in izbbraževanja mladine in odraslih v glasbenih šolah (teh je okrog, 50 in so prav-, zaprav del . vzgojnoizobraževal-nega sistema) pa,je zajeta mnogo. preširoko. Preveč podrobne dptočbe nekaterih členov bi namreč .sodile v statute. Predlagatelj bo vse te pripombe, upošteval, zato je besedilo osnutka umaknil in bo v kratkem predložil novo, dopolnjeno besedilo.
Izobraževalna skupnost SR Slovenije in njen program
Na seji, ki je bila 19. marca, je odbor za šolstvo prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine- obravnaval tudi program republiške izobraževalne skupnosti in predlog odloka o soglasju k programu republiške izobraževalne skupnosti, ki ga je predložil odbor republiškega zbora za prosveto in kulturo.
Člani odbora so menili, da je predloženi program nadvom-no boljši od lanskoletnega, ker določneje opredeljuje naloge te skupnosti. Naloge, naštete v programu, pa so povečini finančnega značaja, precej manj pa je takih, ki bi posegale v reševanje vsebinske problematike. To je nedvomno odraz nekaterih nerešenih finančnih vprašanj, s katerimi' se bo morala ukvarjati republiška izobraževalna skupnost tudi letos.
■ Republiška izobraževalna skupnost naj bi v prihodnje bolj samostojno in na lastno pobudo pripravila predpise, ki zadevajo njeno dejavnost; bolj samostojno naj bi izdelala pogoje in merila za razdeljevanje dopolnilnega denarja, pri izdelavi meril za nagrajevanje posebnih uspe-
iilšti! glilg!	§“«#
delovnih organizacijah.	s stvarnostjo. Vsak otrok naše in matematika). Kampanjsko delo brez staršev ki morali sprem- stare in v ničemer ne ustrezaj0
Ob regresih za skupinska po- socialistične skupnosti mora spre- jesenskih in spomladanskih me- j. ti njihovo duševno rast, se zahtevam po drugem domu, v tovanja otrok in mladine so čla- jemati enake norme v vzgojno- sec:ev pa se prenaša tudi v čas, kradeta v zavest teh otrok tudi katerem naj bi se naš otrok P°' ni izvršnega odbora ugotavljali, izobraževalnem procesu, pozablja- kb se umitf delo na poljih. Po- prezgodnja želja in iluzija o tu- čutil kot doma ali pa še bolje, da predvideni denar ne ustreza mo pa, da so možnosti, ih pogoji zimi je življenjski ritem kmečkih jinij kam0r bodo tudi sami od- Na rob naših materialni1! tistemu, ki bi ga šole potrebo- za dosego enakega cilja dokaj staršev popolnoma drugačen. Za- šii/ker za vse doma ne bo kru- možnosti bi radi povedali nekaj vale. Za šolske in poučne izlete razi;čni (bogata in revna šola, nje je čas počitka, zabav, sosed- ha’ (morda se pa bodo vremena le na račun razdeljevanja našega. učencev bo dobila republiška kmečki in mestni otrok, prosti ie se obiskujejo v mnogih domo- zjasnila?!), kakršnega bi morali skupnega narodnega dohodka-izobraževalna skupnost 1,500.000 čas, varstvo, otroški vrtec, mala vih imajo televizorje, možje uživati vsi delovni ljudje naše so- Mnogo denarja imamo za ureja din za 30-odstotno regresiranje g0ja> oddeiki za duševno priza- kvartaio in vse to vznemirja cialistične skupnosti. Taki otroci nje gostinskih, trgovskih in oj31, skupinskih potovanj. Po pred- dete in podobno).	otroke pri njihovem delu za šolo. so torej brez perspektiv za bo- nih lokalov (mogoče je tu in tan
logu naj bi razdelili temeljne Med osnovne šole> ki nis0 v Naši kmečki domovi so navadno dočnost, čemu bi si v šoli priza- celo preveč razkošja), na drug^ izobraževalne skupnosti v tri . . . .	- D0iietiu zaradi naj- pnnsnhni starši otroke sicer pri- devali, kajti tujina ne vprašuje, strani pa imamo za "delavnr
skupine, in sicer na osnovi od- dčneiših dejavnikov pokazale ganiaio k učeniu so pa takoj ali je prinesel mlad človek bo- in lokale«, v katerih naj bi vzg daljenosti od gospodarskih in tazJic ej	j	p -- ganjajo k^učenj , p	J	al. revno ;zobrazbo; njej je jali in izobraževali novega clov^
upravnih središč. Učenci prve zadovoljivega uspeha,_sodr t	tudi popustljivi in jim dovoljuje-	|ovol. da ^ je voljan deiati.	ka, nosilca še »lepšega« jutrišnje'
skupine bi potovali letno po- osnovna sola Franc Be š	jo, da brezplodno zapravljajo Vs,^ ta dejstva s0 moralna	ga dne, kaj malo denarja ali cel
prečno 100 km v obe smeri, iz rismca pri Ptuju, Ko ?mo	n	dragoceni čas, ne da bn se učili.	k]ofuta ^ osnoVnošolskega učite-	nič. Zdi se nam, da mnogokrat
druge skupine 200 km, iz tretje delovnem sestanku razmišljali o Učenci tudi zdaj nimajo prave k- se trudi vzgojiti v mladi- gospodarimo z denarjem nenf pa poprečno 300 km. Denar za vzrokih, smo ugotovili mnoga volje, resnosti, spontane zelje po ni jj^bezen, spoštovanje do .rodu,- črtno, stihijsko, kampanjsko 1 poučne in šolske izlete učencev boleča dejstva. Naš šolski okoliš znanju, vztrajnosti. Znanje m do- . ;ka .n zemjie na kateri so botrinsko. Ne vemo, če so povsod' srednjih šol bi dobile neposred- ima pretežno kmečki značaj, mače maloge kažejo neko ne- kryavejj in padah naši očetje v kjer so zgradili razkošne zgradb®^ no šole. in sicer: šole v centrih Kmečkemu otroku povojnih let mirnost, neurejenost in naveliča- bliž .. in daijnji preteklosti. Na- v ta ali oni namen, uvedli kr® bi dobile denar za potovanja do smo sicer dosti dali, se več pa nost. Seveda m to ^ posplošena rodn. qs .n zavest rasteta iz jevni ali mestni samoprisp6' 300 km, izven teh centrov pa za vzeli. Uničili smo v njem ljube- ocena saj .s° tudi učenci, ki so duhovnih kvalitet in težke nek- vek!? potovanja (v poprečju) do 400 zen in spoštovanje dp.zemlje, s prizadevni in skrbni, vendar so v danjosti domačega ljudstva, ne kilometrov.	katere sedaj beži v domači in manjšim.
Stoletni jubileji osnovnih šol
Kakor vsako leto, tudi letos seznanjamo javnost In prav posebno še prosvetne delavce o nastanku in razvoju njihovih šol. Sestavki o šolah so skromni, zgolj informativni, ker je bilo preobširno, če bi vsako šolo obdelali podrobneje. Informativni so tudi zato, da šole lahko pripravijo jubilejne prireditve in seznanijo mladino in občane, pod kakšnimi pogoji je v kraju nastajala in se razvijala slovenska osnovna šola. Podrobnejše podatke o razvoju svoje šole lahko dobite v Slovenskem šolskem muzeju.
Osnovna šola v Sostrem je bila ustanovljena 1869. leta in Istočasno je bilo zgrajeno šolsko poslopje z eno učilnico in učiteljskim stanovanjem. Prvi učitelj je bil Anton Bezeg, ki je pričel s poukom 1. novembra 1869. leta. Do takrat so otroci obiskovali šolo v Polju. Zaradi prirastka učencev v okolici, ko so se širile vasi, so potrebovali tudi šolo z višjimi razredi in tako so jo širili leta 1903 v dvo-, nato 1905 v tri-, 1909 v štiri-. 1920 v pet-. 1924 v šestin 1933 v sedemrazrednico. Z razširitvijo šole je postalo tudi staro šolsko poslopje premajhno in so pričeli graditi novo s 6 učilnicami, ki je bilo odprto 9. avgusta 1914. leta. Leta 1941 je bila šola sedemrazredna s štirimi vzporednicami in je imela na zavodu 224 dečkov in 202 dekliči, skupno 446 učencev in 11 učnih moči. (Viri: Učiteljski Tovariš, leto 1869,
str. 248, Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1892, str. 81).
V Tržišču (občina Sevnica) je delovala zasilna šola v letih 1869—1876. Poučeval je organist Josip Kepič otroke v branju, pisanju in računanju. Leta 1888 je bila odprta redna enorazrednlca. Prvi učitelj je bil Viljem Gebner. Do leta 1888, ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, so imeli pouk v najetih prostorih. Leta 1902 so šolo razširili v dvorazred-nico in šolsko, poslopje dvignili za eno nadstropje. Nato so jo leta 1905 razširili v tri-, 1913 v štiri- in 1920 v petrazrednico. Leta 1941 ie bila šola šestrazredna in je pouk obiskovalo 45 učencev. Sedaj je v Tržišču popolna osemrazredna osnovna šola.
Šola za silo v Podbrdu (občina Tolmin) je bila ustanovljena 1869. leta, poučeval je organist. Redna šola pa je postala leta 1900. Istočasno je bilo zgrajeno tudi Šolsko poslopje. Leta 1905 so šolo razširili v dvoraz-rednlco. V letu 1922 je imela tri oddelke in 203 učence, z Gentilijevo šolsko reformo je italijanski ježik postal učni jezik. Med NOB je delovala partizanska šola od 23. oktobra 1944. leta dalje. Pouk so imeli v privatni hiši, ker je bilo v šolskem poslopju vojaštvo. Sedaj je v kraju popolna osemrazredna osnovna šola.
Osnovna šola v Medani (občina Nova Gorica) je bila ustanovljena 1869. leta kot zasilna. Od 1887. leta do prve svetovne vojne je bila dvo-
Pa dovolj o tem! Se ved*!0 pa	iz golih materialnih dobrin,	ki	smo učitelji idealisti, da bom,
jih	ponuja tujina.	tudi v takih razmerah poskus®,
Ali nam ni žal mladih, ki se dati našim otrokom, kolib izgubljajo v svetu, pozabljajoč bomo mogli in nas ne bo sr® .? na svoje poreklo? Ali smo zares če ne bomo vedno uspeli. Sr® tako brezbrižni za čas, ki lahko bi moralo biti nekoga drugega-razredna. Pouk je imela v lastni usodno poseže v naše narodno Negativno vplivajo na učen0, stavbi v treh učilnicah, sedaj je po- življenje?	odnos do šolskega dela tudi R1 ij
družnična	šola	osredne	osemrazred-	Zelo delikatna funkcija	V	gramofon, tisk. Dokler bodo n®s ■
ne^osnovne šole v Dobrovem v sr- vzg0jno_izobraževalnem procesu otroci pod vplivom elektric® Redna šola v Vrtojbi (občina No- je moment ocenjevanja. Kriterij kuštravcev, kriminalk, neprim ya Gorica) je bila ustanovljena 1869. ocenjevanja je v posameznih nih filmov in še česa, kar ug-dvorazrednico. Prvoino jTb“uk ustanovah dokaj različen. Dokler nudijo različni uredniki rag; v za šolo adaptirani hiši. Šolsko po- ne bomo imeli znanstvene študije nih oddaj, potem bomo ucu slonje s tremi učilnicami in upravi- 0 duševni zmogljivosti popreč- kaj težko navdušili otroka no 'šele' letlTriOL^Med p“o° svetovi nega slovenskega osnovnošolske- lepo knjigo, pesem umetnino . no vojno je bilo porušeno in obno- ga otroka, ne bomo našli vsaj ga na osnovi tega lahko vzg^J viji so jo 1920. leta. občina je zgra- približno enotne ocene za vred- in izobraževali. maa L£al0i93Š2°^ ŠtroclTb,	notenje znanja v posameznih Čeravno v svoj'em delu vč f
-azredov osnovne šole in 2 razreda predmetih. Ocena bodi pravična, ne uspemo in ne dosegamo tečaja s posebnim kmetijskim pou- resnična, konstruktivna, ogledalo tistega, kar bi želeli .in »Coršo8 d-a v via men to tiho “rio,<. učenčeve In učiteljeve prizadev- se ne bomo predajali malodUSD, Med nob sta bili obe šolski stavbi nosti. nikoli pa naj ne bo beg ne, borih se bomo za bolj ^ ^ požsani. po kapitulaciji Italije le- pred osebno in družbeno odgo- ren program dela, za bolj ra. vencem 0jeXeuiintsoCpoučevare ^ vornostjo! Mislimo, da je v stro- me vaj oče odnose med teoretik^ venske- učitelifee. po končani druei gem kriteriju vec realne podobe praktiki, da bo nas otrok a°^za.. svetovni volni so imeli pouk v dveh 0 kvaliteti znanja kot v ocenah, Ijal več uspeha in manj Porf-rti ?ebHan,šhoisk^hstIvbadobno4vijlna: k0 s katerimi želijo nekatere vzgoj- gola mora postati otroku d -šola v podstenju (občina ilirska no-izobrazevalne ustanove rešiti sreče, varnosti, ljubezni, zauLj-Bistrtca) je bila ustanovljena 1869. svoj ugled s številčno kvantiteto, nja in vere v lastno ustvari »j učftelTTekbn	.Janez	3 er še.n Pred	to^	S kriterijem ocenjevanja	je	nost, ne more pa biti pribežaU^
letom so otroci obiskovali šolo v povezano tudi testiranje učenčev za najrazličnejše eksperiment* ^ oddaljenem Trnovem (ilirska Bistri- ob koncu šolskega leta. Testi nje na škodo (fizično in dUŠeVI
majhnega števUa^olsMh otrok! ^ te.rja5° temeljito znanje, precejš- mladega rodu.
Slavica Pavlič njo rr 'ro učenčeve samostojnosti,
Prirodoslovno društvo Slovenije in izvenšolska dejavnost mladine
Občinski dan prosvetnih delavcev
bo posvečen šolski stoletnici
Iniciativa dijakov je že v predvojni srednji šoli pripeljala do ustanovitve prirodoslovnega krožka. Rojstna letnica prvega takega krožka pri nas je leto 1934. Zaživel je na pobudo dijakov L drž. gimnazije v Ljubljani in to še preden je bil uradno ustanovljen z odlokom ministrstva prosvete, ki je bil izdan šele v šolskem letu 1935/36. Aktiven je bil vse do druge svetovne vojne. Ta prvi krožek je bil čisto dijaški. Vse so delali krožkarji sami. Njihov mentor prof. Franc Dolžan pa jim je bil dober svetovalec.
Takoj po vojni, ko je po končanem kulturnem molku izšla 2. številka osmega Proteusovega jetnika (prva je izšla leta 1941) je Prirodoslovno društvo, čigar gla-silo je Proteus* priporočilo, naj se na vseh srednjih šolah ustanove Prirodoslovni krožki. Da bi bili nm bolj enotni in med seboj porezani, je društvo prevzelo nekako pokroviteljstvo nad njimi. Pomudilo je pomoč in obljubilo, da oo v Proteusu objavljalo poročila 0 delu prirodoslovnih krožkov. V Poslednji številki je že dalo smer-hice za ustanavljanje pnirodo-r ovni h krožkov in objavilo osnu-tek pravil za krožke na srednjih šolah. V 6/7. štev. istega letnika že šrečamo prva poročila o delu krožkov. Društvo je določilo svo-•®Sa člana, na katerega naj bi se bračali krožki in krožkarji za na-švete. Predvojni krožkar, sedaj r,niv- Prof. dr. Ivan Kuščer, je pošta! tako prvi referent za priro-ooslovne krožke pri društvu. To je do danes ostalo zvesto nalogi, k‘ si j0 je zadalo v prvem povojem letu.
Ko so ob reformi šolstva nastaja osemletne osnovne šole, gim-. azije pa so se skrčile na štiri eta, so začeli ustanavljati prirodoslovne krožke tudi na osnovnih lah. Leta 1961 je tedanja refe-entka za prirodoslovne krožke Pri Prirodoslovnem društvu prof. vanka Levec, objavila v društ-anem glasilu bogat vsebinski Program dela v krožkih in v njem ajela poleg vseh temeljnih panog aravoslovja še vse uporabno na-avoslovje. Obenem je napovedala jjjjjjjjade društva najboljšim krož-
_ Krožki so imeli že precej raz-'hto praktično delo, kar so pri eclnem poučit dpsegli šele pozneje. Se leta potem, ko so v krožkih ® pndno eksperimentirali, je bil edm pouk frontalen in v glavnem verbalen. Ko pa so v šoli za-UYajati Praktični pouk, je ka-aio, da bodo prirodoslovni krožki Propadli. Zdelo se je, da se njiho-0 delo krije s šolskim praktičnim P°Ukom. Število krožkov je zato ma gimnazijah nekoliko upadlo. 0 osnovnih šolah pa so še naprej
delar n0Vi in večkrat zel° usPešno
V Proteusu objavljena poročila k?, najejo lep pregled dela krož-dnii' ("e bi si jih podrobneje ogleda ! j3 vem iet nazaj, bi ugotovili, lo5, . delu odločno prednjačijo bio-k-j:1. .krožki. Zelo aktivni so tudi bii/i Ski, a vodijo jih večinoma tv,..0®)« nekako za sebe delajo ^.matični in fizikalni krožki, k=* pa delajo druge smeri, ne-Katere celo nič.
. Prirodoslovno društvo Sloveni-si zaveda te pomanjkljivosti in loai6 Za ietošnje leto zadalo na-gee mmzširiti krožke na vse pano-hov^mavoslovja in poglobiti nji-0 delo. Zato je povečalo svoj
referat za prirodoslovne krožke. Kot poseben organ je ustanovilo komisijo za delo z mladino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz vseh panog naravoslovja in ki naj bi bila krožkom strokovni svetovalec. Zvezo med njo in krožki naj bi posredoval referat za prirodoslovne krožke pri Prirodoslovnem društvu Slovenije.
Posvetovanje mentorjev
prirodoslovnih krožkov
Tudi občni zbor društva, ki je bil letos 3. marca v sejni dvorani SAZU, naj bi imel poudarek na delu z mladino. Zato so običajnim točkam dnevnega reda dodali še posvetovanje mentorjev prirodoslovnih krožkov s komisijo naravoslovnih strokovnjakov. Posvetovanja se je udeležilo okrog 40 mentorjev iz vse Slovenije ter lepo število strokovnjakov različnih naravoslovnih panog. Skupna udeležba se je približala številu 60.
Udeleženci posvetovanja so dobili navodila za delo prirodoslovnih krožkov, ki obsegajo tudi vsebinski program. Kot osnova so jim služila že omenjena pravila in vsebinski program iz prejšnjih let, prilagoditi pa jih je bilo treba današnjim razmeram in jih dopolniti.
Posvetovanje je začel predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije, univ. prof. dr. Miroslav Kališnik in spregovoril o namenu posvetovanja, vodil pa ga je podpredsednik društva, prof. Brane Vesel, svetovalec Zavoda za šolstvo SRS. Zastopnik Društva prijateljev mladine, prof. Milojko Vidmar, je spregovoril o vzgojnem pomenu izvenšolskega izobraževanja mladine. Referentka za prirodoslovne krožke, prof. Vida Spazzapan — Brelih, je podala poročilo o dosedanjem delu prirodoslovnih krožkov in referata za prirodoslovne krožke in spregovorila tudi o njihovi problematiki.
Glavni del posvetovanja je bila razprava o bogatih izkušnjah mentorjev pri delu v prirodoslovnih krožkih, o težavah pri tem delu, o možnostih poživitve dela ter o strokovni pomoči naravoslovnih društev, ki jo bodo nudila prirodoslovnim krožkom.
Zanimiva, čisto konkretna poročila nekaterih mentorjev so nam odprla pogled v pestro delo krožkov. Slišali smo o opazovalnih nalogah, ki si jih leto za letom zastavljajo nekateri krožki, o zanimivih ekskurzijah krožkar jev, o živalih in rastlinah, ki jih goje, o številnih kemijskih poskusih, ki jih delajo krožkarji z doma izdelanim preprostim kemijskim priborom. Slišali smo tudi o delu mi-koloških sekcij na nekaterih šolah. Zanimiv je bil predlog za nabiralno akcijo za preprosto ljudsko zvezdamo, ki naj bi jo postavili v Ljubljani. Govorili smo o potrebi po prirodoslovnih krožkih,
v katerih bi se združevale različne naravoslovne smeri. Tudi nagradne ekskurzije ob zaključku šolskega leta morajo ustrezati tej vsebini. Zaželeno je tudi, da bi nagradne ekskurzije organizirali po regijah, da bi se jih moglo udeležiti večje število krožkarjev, čeprav ne vsako leto.
Komisija strokovnjakov je pokazala hvalevredno pripravljenost, da se posveti delu z mladino. Člani komisije so pripravili vsak za svoje področje program, primeren za delo v krožkih. Tudi nekaj materialne pomoči v obliki posameznih kosov pribora so pripravljena nuditi nekatera strokovna društva kot nagrado krožkom, ki so se na določenem področju že izkazali.
Povabilu k sodelovanju se je odzvalo tudi Geografsko društvo, ki ni član Prirodoslovnega društva Slovenije, kar je bilo zelo zaželeno, kajti geografski krožki delajo na šolah že vrsto let v okviru prirodoslovnih krožkov.
Kot nadaljevanje dela krožkov na višji stopnji se mladina
vključuje v dejavnost gibanja »Znanost mladini« in se udeležuje tekmovanj in mladinskih raziskovalnih taborov. O njih poroča po dogovoru s koordinacijskim odborom gibanja referatu za prirodoslovne krožke pri Prirodoslovnem društvu. Želimo, da bi se ta dejavnost še razširila. Prirodoslovno društvo Slovenije pa si prizadeva, da bi se mu kot organizirano telo pridružil koordinacijski odbor gibanja.
Da bi vzpodbudili k ustanavljanju še novih prirodoslovnih krožkov, bodo v eni prihodnjih številk Proteusa objavljena navodila za ustanavljanje in delo prirodoslovnih krožkov. Predelane in krožkom prilagojene programe strokovnih društev pa bo Prirodoslovno društvo objavilo v posebni brošuri vsaj do novega šolskega leta, da bodo lahko služili kot opora pri izdelavi celoletnih načrtov dela v prirodoslovnih krožkih za naslednje šolsko leto.
Marija Gosar
Občinski sindikalni odbor i|t pedagoško društvo v Mariboru sta se dogovorila, da bo proslava stoletnega razvoja slovenske osnovne šole postavljena v okvir DNEVA PROSVETNIH DELAVCEV za področje MARIBORSKE OBČINE. Pripravljalni odbor predvideva prireditev v soboto, dne 10. maja letos.
Pravočasno obvestilo o tej proslavi je potrebno zato, da si prosvetni delavci urede svoje obveznosti tako, da se bodo lahko 10. maja udeležili mariborske prireditve v čim lepšem številu, saj je prvenstveno njim namenjena. Dobrodošli pa bodo tudi gostje iz Ljubljane in Celja, Slovenske Bistrice in Ptuja pa iz Murske Sobote, kjer se zanimajo za to prireditev.
Dan prosvetnih delavcev ima namen, da svečano in kritično pretrese stoletni razvoj obveznega šolstva na Slovenskem in da prikaže vsaj nekatera pozitivna obdobja te poti kot kulturno dediščino slovenske šolske preteklosti. Naši stanovski predniki so se morali vztrajno in čvrsto boriti z raznimi reakcionarnimi silami tedanje družbe, zato so mnogi šolniki v raznih pokrajinah sodelovali tudi z naprednimi gibanji, da
Sto let gimnazije v Ptuju

Letos poteče 100 let, kar je šta- postala res slovenski zavod. Gim-jerski deželni zbor sklenil na svo- nazija je bila ponovno samo nižji seji 30. septembra 1868. leta ja, ponovno se je morala boriti, ustanoviti v Ptuju deželno štiri- da bi dobila višje razrede, toda razredno nižjo realno gimnazijo, tudi takratna oblast in šolska po-Julija leta 1869 je sklenil štajerski litika so temu nasprotovale. Dolga deželni odbor s ptujsko mestno je bila borba za njen obstoj. Samo občino pogodbo o osnovanju in eden izmed mnogih primerov, ka-vzdrževanju gimnazije. 1. oktobra ko se je šolska oblast »igrala« s 1869. leta so odprli prvi razred, šolo. Leta 1932 je bila gimnazija Leta 1871/72 je gimnazija dobila reducirana na nižjo, a čez mesec lastno šolsko poslopje. Ker pa se je za realne predmete oglasilo premalo učencev, je deželni zbor 15. oktobra 1878. leta sklenil preimenovati realno gimnazijo v čisto nižjo gimnazijo, ostal je le predmet obvezno risanje. Učencev g je bilo okoli 100. Zato je bilo raz- ?
•širjenje v popolno gimnazijo i dvomljivo. Že leta 1872 je mestna I občina vložila peticijo, da se njž- t ja gimnazija izpopolni v višjo, ; ker bo drugače okrnjena in so dijaki odhajali raje tudi v nižje raz- | rede v Maribor ali Celje, kjer so . imeli dvojezične oziroma sloven- | ske vzporednice. Prošnje in vloge so se ponavljale vse do leta 1898, ko je deželni zbor sklenil, da se ptujska gimnazija s šolskim letom 1898/99 izpopolni v popolno osemrazredno gimnazijo. Po letu 1918 je postala gimnazija državna ustanova. S šolskim letom 1919/20 so jo spremenili v realno gimnazijo in je namesto grščine bila uvedena francoščina ter je dobila naziv: Državna realna gimnazija v Ptuju. Ko so nižjo gimnazijo leta 1898 izpopolnili v višjo, je mestna občina zgradila novo gimnazijsko poslopje, v katerem so pričeli s poukom s šolskim letom 1900 01. Prejšnje gimnazijsko poslopje pa so preuredili v Dijaški dom. Ptujska gimnazija je bila nemška, a je zaradi pomanjkanja dijakov nemške narodnosti postala slovenski zavod.
Šele po pončani prvi svetovni vojni je ob 50-letnici ustanovitve
dni je bil odlok preklican, tako da se je ptujska gimnazija razširila v višjo. Kot višja gimnazija je bila do leta 1941. Med vojno 1941—1945 so Nemci takoj izvedli reorganizacijo in uvedli nemški jezik kot učni jezik. Po letu 1945 je gimnazija v Ptuju postala popolna gimnazija.
(Viri: Letna poročila gimnazije v Ptuju od 1870—1940) S. P.
bi dosegli kvalitetnejše vzgojstvo in izobraževanje mladine. Učiteljska glasila, pedagoški i#i šolski tisk, kakor tudi okrajna in deželna učiteljska zborovanja po letu 1869 in v našem stoletju nam pričajo o minulih družbenih in šolskih razmerah, ki razvoju slovenske šole niso bile vedno naklonjene, kažejo pa nam tudi, kako so se učitelji kot javni nameščenci v posameznih deželah zavestno borili za svoje pravice, za svoj družbeni in gmotni položaj in veljavo.
Program Dneva prosvetnih delavcev v Mariboru bo obsegal tri dele.
V dopoldanskih urah s pričet* kom ob 9. uri bo bolj slavnostni program s pozdravi in dvema govoroma zastopnikov zgodovinske in- pedagoške znanosti. V uvodnem delu bo sodeloval na proslavi priznani mladinski pevski zbor s krajšim in izbranim sporedom v veliki Unionski dvorani* ki lahko sprejme nad tisoč ljudi.
Od 12. do 14. ure bodo v več sekcijah potekali strokovni referati z izbranimi temami iz zgodovine slovenskega vzgojstva in šolstva v zadnjih 100 letih. Vsak referat je določen na približno 20 minut, ker le tako bo mogoče zvrstiti okoli 15 referatov na več sekcij. Ker bodo sekcije delovale
v	poslopju osnovne šole »Staneta Rozmana«, si bodo lahko .poslušalci svobodno izbirali teme, ki jih zanimajo. Za predavatelje so povabljeni ugledni pedagoški delav-
vi	iz Ljubljane in Maribora pa tudi od drugod.
Sklepni del prireditve'bo družabni večer v hotelu »Slavija« bb sodelovanju plesnega orkestra.
Letošnji program dneva pro svetnih delavcev je torej zamišljen kot retrospektiva razvoja obveznega šolanja in učiteljskega poklica do današnjih dni.
-Ir-
..j
MMIMIIlllllinillliamilimillMIMIlIlIMmilM	...
Ali bodo postali prijatelji?
iiiniiiiiMiiiiiiiiniuii
lll!lllll!![!!illll!!i!!ll!l!i!!!i!!l!!!:i!llll!l!!llll!!!!l!l!IIIII!llliill!!||!ll||l|l!]|[||!li!!|!||||[^rni.
J- pISMO iZ Lon:
DONA
O pouku kemije v Angliji in Ameriki
Pisanju tega članka sta mi valiko pomoč sestavka, ki CWi. Napisala kemika Maty L. sta 6r *n H°ward. N. Cleeve. Oba .I^atdiplamsika študenta na Universitdy, Institute of p ati°n, Physical Science De-^iaink3*- Brez njune pomoči v *Aa Prav gotovo ne bi napisal oh kratkem času, če bi ga bej v Papisal. Zato jima še pose-rv moja zahvala.
ŠestavuCa ^ želel opozoriti, da v 1:13 noben način ne na-apiejn11 P^aii popolnega orisa P01-1^3- kemije v teh sti i^želah. V središču pozorno-stn, o aiv&leški Nuffiedd Chemi-haiLrOUrS€ <NCC>. ker ea pač da SeIJe Poznam. Naj omenim še, t^hiat-L. *3Td v Obzorniku za ma-Čin Jr.0 in fiziko na podoben na-kodirm-183* nekatere novosti na tike PPPka fizike in matema-
blii^jhpšcn del Nuffieldovih pu-hiog jjj iz kemije in fizike si je
tl) L z,Ppsoditi v Centralni tehnič ftloč J1?1)® v Ljubljani. Za po-sit6 t, m pogledu lahko zapro-8reb f,1- The British Council, Za-Nuffj rllca 12/1, kjer imajo tudi V Movo biologijo.
Jata zairi'avedeno literaturo izda->t). n/31 0^bi Longmans in Pengu-fadi - J^ktevo vam bodo najbrž ^ajdove®* popoln seznam Nuf-li od 'k Publikacij za katero ko-tete jrjJfPjonih treh področij. Pi-On^ainjjo na naslov: Longmans, ^tasee* C« Ltd, 48 Grosvenor ^»'Dondonj W.li Eneland.
Vse tele podatke sem napisal zato. da bi zares sami prelistali te knjige. Zato ne bi bilo napak, če bi rekel še besedico tistim, ki mislijo, da so pozabili že vso angleščino, ki so se je naučili v srednji šoli. Že če boste pogledali ilustracije v teh knjigah, se utegne zgoditi, da najdete kako novo idejo. Ker pa poznate še svoj predmet in imate med kolegi v učiteljskem zboru koga, ki bolje zna angleško, boste presenečeni ugotovili, da tuj jezik sploh ne predstavlja posebne ovire. Torej: »Take courage!« kakor piše nad vrati angleških pivnic ali po kranjsko: »Korajža velja!«
»Daljna zgodovina«
Naravoslovje poučujejo v angleških srednjih šolah nekaj manj kot stoletje. Prosvetljeni pouk fizike, kemije in biologije, ki vključuje eksperimentiranje in delo v laboratorijih, pa je otrok tega stoletja.
Didakticizem stare šole je na hitro moč opisati takole: zelo aktiven učitelj, vzor znanja in utelešenje vsega, kar ima veljavo v družbi, s pomočjo bele krede in ognjevite besede vceplja svojo popolnost tridesetim molčečim, pasivnim primerkom stereotipa, ki ga ni rodila nobena mati, temveč učiteljišče, in ki mu je ime učenec. Ce kdo od teh lesenih možicev oživi kot Ostržek, ga »sir« nažene nazaj v kal ud s oalico.
Kot odgovor na tako šolo je profesor Armstrong leta 1888 predstavil občinstvu nov način pouka naravoslovja, ki je že pridobival pristaše v Skandinaviji — heurizem. Ime naj bi razodevalo bistvo nove metode: spoznavanje narave in njenih zakonov naj hi bilo otrokom v veselje tiste vrste, ki ga je občutil Arhimed, ko je vzkliknil: »Heureka!« ko je doumel tisto, čemur danes pravimo Arhimedov zakon.
Otroci, ki prej niso bili nič, naj bi čez noč postali vse. Armstrong je propagiral idejo, da morajo otroci sami odkrivati naravne zakone. Ni dovolj, da jim jih kdo le razloži in da jih kasneje morda eksperimentalno preverijo. Pri tem delu naj bo otrok samostojen, kolikor je največ mogoče.
Slabosti čistega heurizma so na dlani in jih ne bi bilo treba naštevati. Naj amendm le nekatere: človek nima ne časa ne pameti, da bi sam mogel podoživeti razvoj stoletij in množic, učitelj in knjiga bi ne imela nobene vloge v taki šoli.
Toda če smatramo ideje stare šole kot tezo in Armstrongove novitete kot antitezo, ni težko napraviti sinteze, ki nas utegne spraviti korak dalje.
Primerno izbran, varen eksperiment, katerega izid še ni zide-alizirano opisan v šolskem zvezku po diktatu pedantnega učitelja, utegne poživiti monotonost neomajne vere v učiteljevo avtoritarno besedo. Raziskava slepe
ulice, v katero človeka zapelje nepredvidena okoliščina pri poskusu, morda ne bo samo izguba časa, temveč pot k drugačnemu vrednotenju človekovega iskanja.
Učni načrt mora biti napravljen tako, da daje otroku priložnost zmotiti se. Možne zmote morajo biti skrbno stopnjevane. Le s pretehtavanjem, kaj je prav in kaj je napak, je moč razviti sposobnost samostojne razsoje. In-doktriniranje se v demokratični deželi ne sme uporabljati kot oblika pouka.
Armstrongovi časi niso bili primerni, da bi v njih dozorela taka ali podobna sinteza. Skupaj z njim so umrle tudi njegove ideje. Kratko ©življenje jim je bilo namenjeno po prvi svetovni vojni, ko so Angleži skupaj z mnogimi drugimi narodi premišljevali o razlogih za nadmoč nemške tehnike.
»Včeraj«
Nezadovoljstvo z učnimi metodami v naravoslovju je doživelo višek v petdesetih letih. Angleški učitelji naravoslovnih predmetov združeni v Science Masters’ Asso-ciation (SMA) so vprašanje načeli sami. Za Amerikance pa pravijo, da so jih pripravili k razmišljanju Rusi s svojim prvim Sput-nikom.
Val reform so sprožili fiziki s svojim PSSC kurzom. (Mimogrede: K osnovnemu kurzu, ki ga imajo prevedenega tudi v srbohrvaščino — žal brez navodil za
učitelja — je 1966 izšel še dodatek: Physics — Advanced Topics Supplement z ustreznim Teacher,s Guide in 1968 še College Physics, ki obravnava približno isto snov na višjem nivoju).
Prvi nov kurz kemije predstavlja CBA. The Cemical Bond Approach Project Group ga je objavila 1958 kot učni načrt za High Schools. Vsebina v dobršni meri spominja na fizikalno kemijo in uvaja nekatera najmodernejša področja. Toda poudarek ni bil predvsem na osnovi, temveč na pristopu in metodi podajanja. Kemija ni bila več seznam dejstev, ki si jih je treba zapomniti, temveč vrsta logičnih shem, v katere naj bi učenec prodrl s pomočjo eksperimentalnih podatkov in domiselnih idej za njihovo interpretacijo.
Poudarek je bil na laboratorijskem delu, ki je učenca vodilo od preprostih do dokaj kompliciranih eksperimentov, ki so vzporedno razvijali njegove tehniške spretnosti in interpretacij ske sposobnosti.
Že naslednje leto (1959) je Chemical Material Study Group objavila nov® verzijo učnega načrta za High Schools. Glavnino kurza je spet predstavljalo učenčevo lastno eksperimentiranje. Težišče vsebine pa je na širokih konceptih, kot so: dinamično ravnovesje, hitrost in mehanizmi kemijskih reakcij, kemijske vezi in sistematika.
»Danes«
Omenjeni kurzi seveda žive in se razvijajo še danes. Toda po vsem svetu so razvili še novejše,
ki pa se v dobršni meri zgledujejo po ameriških »prednikih«.
V državi Victoria v Avstraliji so 1965. leta vpeljali General Chemistry Course, ki bi bil primeren za zadnje leto kemije na naši gimnaziji.
Nove kurze so razvili še Scot-tish Educational Department (na prodaj je precejšnje število njegovih publikacij), UNESCO in Royal Institute of Chemistry.
Končno naj omenim Nuffiel-dov kurz, ki ga je spočela ASE in ki je dozorel ob radodarni finančni pomoči Nuffieldovega sklada (ime ima torej po finančnem in ne po duhovnem očetu, kar je simptomatično za naše čase) pod nadzorstvom odbora učiteljev praktikov, ki ima nekoliko dolgovezno ime: Chemistry Sec-tion of the Nuffield Foundation Science Teaching Project — The Headquarters Team. Tega bom predstavil nekoliko obširneje — kurz namreč, ne odbor. Uporabljal bom neuradno okrajšavo njegovega imena, ki pa je zelo popularna: NCC (beri: Ensisi).
NOC
To je petletni xurz kemije, namenjen četrtini »nadpovprečno« bistrih dijakov od 11. do 16. leta, ki se večinoma šolajo v Grammar Schools.
Za ostale tri četrtine šolarjev v teh letih pripravljajo Nuffiel-dovci poseben kurz, v katerem so vsi trije naravoslovni predmeti združeni (Combined Science ali General Science). O njem bom poskušal nekaj napisati kdaj kasne, je.
(Dalje na 4. strani)
Razvoj podaljšanega bivanja učencev v osnovni šoli v letih 1964—1968(11)
LETO 1869:
prebiramo slovenske časnike
V prispevku, ki smo ga objavili v prejšnji številki lista, smo prikazali, kakšen obseg je zavzelo uvajanje oddelkov PB v naši republiki. H kvantitativnemu pregledu razvoja PB bi bilo treba dodati še analizo razvoja organizacijskih oblik v preteklih letih. Za nadaljnji razvoj PB je namreč zelo pomembno vprašanj*, da s pedagoškega vidika ocenimo ustreznost posameznih organizacijskih variant homogenih in kombiniranih oddelkov PB. Ker pa bo o tem objavljena v Sodobni pedagogiki posebna razprava, lahko na tem mestu to opustimo.
Pač pa bi radi prikazali raz-
voj PB v preteklih letih še z nekaterih vidikov, kot so: struktura učencev po razredih, število učencev v oddelkih, zaposlenost staršev in njihov socialni sestav.
SESTAV UČENČEV PO RAZREDIH Najprej lahko ugotovimo, da ni bilo bistvenih razlik v preteklih letih v tem, kako se je gibalo število učencev v oddelkih PB po i^izredih. Prav tako v tem pogledu ni bilo pomembnih razlik po posameznih regijah Slovenije. Zato nam zadostuje, da kot primer navedemo strukturo učencev po razredih le za poslednji dve šolski leti:
Šol. leto Razred	1966/67 Štev. učencev	%	1967/68 Štev. učencev	%	
I.	573	12,2	753	13,7
II.	626	13,3	681	12,4
III.	608	13	694	12,7
IV.	598	12,7	789	14,4
V.	727	15,5	813	15
VI.	751	16	772	14
VII.	473	10,1	613	11,2
VIII.	339	7,2	362	6,6
Skupaj	4695	100		5477	100
Iz preglednice je razvidno, da je število učencev po posameznih razredih naraščalo od 12,2 %— 13,7 % do 15 %—16 % od prvega do vključno petega oziroma šestega razreda, nato pa opazno upada v šestem oziroma sedmem in osmem razredu. Največ učencev je bilo torej zajetih v PB na srednji stopnji osnovne šole, kjer so potrebe po pomoči pri učenju naj večje (pomislimo na znaten padec učnega uspeha v teh razredih!).
Na osnovi drugih podatkov pa je tudi znano, da so starši v preteklih letih vključevali svoje otroke v PB predvsem zaradi svoje zaposlenosti (približno 80 % staršev vseh v PB zajetih učencev je bilo obojestransko zaposlenih v poslednjih štirih letih).
Zaradi tega osnovnega razloga starši ne morejo zadovoljivo nadzirati svojih otrok pri učenju in v prostem času ter jim po potrebi ■ pomagati pri izdelovanju domačih nalog in vaj. Ker potrebujejo učenci v obvezni šoli na nižji in srednji stopnji precej pomoči pri učenju in pripravah za pouk ter bolj neposredni pedagoški nadzor kakor pa starejši učenci, je razumljivo, da zaposleni starši predvsem teh učencev iščejo pomoč in rešitev v podaljšanem bivanju učencev na šoli oziroma v vzgojnovarstveni ustanovi, kjer učenci s pomočjo učiteljev opravijo poglavitni del teh dolžnosti.
Učenci 7. in 8. razreda pa že lahko veliko bolj samostojno, brez posebne pomoči staršev, izdelujejo domače naloge in se pripravljajo na pouk. Razen tega je pedagoški nadzor staršev 13 do 15-letnih učencev lahko že veliko bolj posreden. Za slabše učence pa le šola že tako zadol-
žena, da jim nudi dodatno pomoč glede na to, ali so v PB ali ne.
Sledenje vzgojnega dela v oddelkih PB pri nas je pokazalo, da je v pedagoškem pogledu najkoristneje vključevati učence v PB zlasti od 1. do 6. razreda, medtem ko je treba učence 7. in 8. razreda predvsem intenzivno vključevati v različne prostovoljne dejavnosti na šoli in nekaterim nuditi dodatno pomoč. Šola naj nudi starejšim učencem tudi ceneno prehrano, če jo potrebujejo glede na to, da so starši zaposleni. Seveda pa se v praksi tu in tam vendarle kaže potreba vključiti v PB tudi posamezne starejše učence, ki so pri učenju izrazito nesamostojni in nezanesljivi.
ŠTEVILO UČENČEV V ODDELKIH
Za organizacijo PB na šoli je važno tudi vprašanje, koliko učencev naj bo v posameznih oddelkih, da bi bilo vzgojno delo uspešno. Številčna norma učencev v oddelku PB je zlasti odvisna od organizacijske oblike (kombinirani ali homogeni oddelek različnega sestava), od velikosti prostora, ki ga imamo na razpolago in seveda tudi od naše ekonomske zmogljivosti. Zlasti na ekonomske možnosti naše družbe in staršev posebej čestokrat premalo mislimo, ko nekateri vzgojitelji ali šolska vodstva zahtevajo pretirano nizko število učencev v oddelkih PB. Zato je potrebno upoštevati vse naštete kriterije, ko se dogovarjamo za sprejemljivo normo učencev.
Poglejmo torej, kako se je gibalo povprečno število učencev v oddelkih PB v preteklih štirih letih pri nas:
kadar gre za homogene oddelke ali za kombinirane oddelke iz dveh bližnjih razredov. Vemo pa, da je bilo tudi na tem območju nekaj kombiniranih oddelkov iz več kakor dveh različnih razredov,. čeprav le-ti niso prevladovali. Na ljubljanskem območju je namreč ves čas načrtno usmerjal razvoj PB zavod za prosvetno pedagoško službo in zato ni bilo ekstremnih odstopanj od navedenega povprečnega števila učencev na oddelek in tudi ne velikega nihanja iz leta v leto.
Na mariborskem območju in v nekaterih drugih krajih Slovenije pa se je aritmetična sredina števila učencev na oddelek zelo spreminjala. Medtem ko je bilo povprečje v šol. letu 1964/65 na mariborskem območju precej nizko (17 učencev na oddelek), pa je naslednje šolsko leto bistveno poskočilo kar na 28 učencev na oddelek. Razlog za tolikšno povečanje števila učencev v oddeleku PB je bil: poceniti stroške organizacije PB in pridobiti več šolskega prostora za pouk. Že naslednje leto pa se je navedeno število učencev na oddelek zmanjšalo na 21—22.
Praksa je namreč pokazala, da je nemogoče uspešno pedagoško delo v kombiniranem oddelku, če vključuje več kot 20 učencev. Na tem območju pa je bilo zelo veliko prav takih oddelkov,
kjer so bili združeni v njih učenci iz več različnih razredov. V bistvu enake ugotovitve veljajo tudi za oddelke PB v manjših krajih Slovenije.
Opozoriti moramo na tiste posamezne primere, ko je bilo v preteklih letih tudi do 40 in več učencev v enem kombiniranem oddelku, kar je iz zdravstvenih in pedagoških razlogov nedopustno.
Na osnovi dosedanjih izkušenj pri organizaciji PB v naši republiki, pa tudi v nekaterih drugih republikah, lahko postavimo približno normo števila učencev na oddelek:
—	za kombinirane oddelke od 15 do 20 učencev
—	za homogene oddelke iz paralelk od 18 do 24 učencev
—	za homogene oddelke iz ene paralelke od 22 do 30 učencev.
Poudarjamo pa, da preko navedenih meja števila učencev na oddelek ne smemo iti, medtem ko je treba v posameznih utemeljenih primerih zaradi posebno težkih pogojev dela znižati spodnjo mejo oddelčne norme. Tako naj bi ravnale temeljne izobraževalne skupnosti oziroma šole.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Roman Oberlintner
—	šolsko leto 1964/65
—	šolsko leto 1965/66
—	šolsko leto 1966/67
—	šolsko leto 1967/68
19 učencev na oddelek 24 učencev na oddelek 22 učencev na oddelek 21—22 učencev na oddelek
Šola naj nudi starejšim učencem tudi ceneno prehrano, če jo potrebujejo, glede na to, da so starši zaposleni
Matematično povprečje števi- ju v navedenih letih od 18 do la učencev na en oddelek PB je 21 učencev. To število predstav-znašalo na ljubljanskem območ- ija zadovoljivo normo oddelka,
llllllllllllllll.lil.Irtu.....Illllllillllllllllllll.IHIIIIIIIIlil.Illilllllllllllllllllllll................lili)..Illllllllllllllll.lilllBlIllllillllll.lil...Hlinili....iliiiil^	..fi|ii!ifiili..................................
(Nadaljevanje s 3. strani)
Metodični pristop je neoiheuri-stičen. To pomeni, da je vsaka nova učna enota vpeljana z eksperimentom, ki ga dijak navadno opravi sam. V diskusiji, ki jo vodi učitelj, nato formirajo teorijo, ki ne ostane le na stopnji »razlage« za opazovalni pojav, temveč sugerira nadaljnje eksperimentiranje in pričakovane rezultate, ki jih učenci nato z novimi poskusi verificirajo.
Z drugimi besedami: učenec se seznanja s kemijo tako, da stalno uporablja »znanstveno« metodo. Avtorji upajo, da si bo tako pridobil razumevanje, ki mu bo ostalo za vse življenje. Čeprav bo pozabil podatke ali pa bodo le-ti zastareli, mu bo poznavanje znanstvenega pristopa k problemu omogočalo, da se spoprime z novo aktualno nalogo. V novi šoli ni najbolj važno vprašanje:	»Ali
znaš?«, temveč vprašanje »Ali razumeš?«.
Ker gre več kot polovica dijakov j- Grammar Schools v poklice, ki nimajo neposredne povezave s kemi j o, so si za drugo načelo sestavljale! kurza izbrali rek: »Kemija za vse.« Za tiste, ki bodo čez deset ali dvajset let pozabili vso kemijo, je važno, da ohranijo do nje vsaj stališče, da se je je pametno učiti in da je delo v laboratoriju prijetno in zabavno. (It makes sense. It is fun.) Če bodo tako stališče vcepili v rani mladosti svojim otrokom, bo naslednji generaciji učiteljev kemije delo znatno lažje.
Da mora biti delo v laboratoriju programirano tako, da je pri-
vlačno za učenca, pa utemeljujejo Nuffieldovei še s povečanjem transfera s kemije na druga področja. Pri tem ne gre toliko za transfer veščin in znanja kot za transfer stališč do učenja, kritičnosti v presoji in zaupanja v svoje sile. Psihologi so dokazali, da transfer doseže optimum pri človeku, ki delo opravlja z zavzetostjo in z užitkom.
Učenci ne eksperimentirajo vedno sami zase, temveč včasih tudi v parih ali trojicah. Posebno pozornost so posvetili sestavljavci varnosti pri eksperimentiranju. Ena od posledic prizadevanja v tej smeri je tudi ta, da potekajo poskusi v majhnem merilu. To je pomembno seveda še z drugega stališča — cene.
V poročilu izpred dveh let sem bral, da je bila poraba za potroš-ni material pri kemiji na Grammar Schools približno 5 šilingov (750 din) letno na dijaka, Pri tem so laboratorijske vaje zavzemale približno eno tretjino časa namenjenega kemiji. Novi kurz bo porabo povečal na približno 4-krat-no prejšnjo vsoto, v kar pa niso vštete investicije. Le-te znašajo okoli 400 funtov na razred.
NCC nima učbenikov za dijake. Namesto teh je zbirka Back-ground Books, ki jo sestav, večje štev. drobnih, privlačno ilustriri-nih knjižic, kjer lahko učenec dobi dodatne informacije o pp-sameznih poglavjih kemije, ki jo študira v šoli. Število teh knjižic stalno narašča.
Učenec ima razen tega še drobno knjižico podatkov, ki jih rabi pri vsakdanjem delu. Učite-
lji skoro enoglasno žele, da bi bilo dovoljeno dijakom to knjigo uporabljati tudi pri izpitih, ki so v veliki meri še eksterni in so pod nadzorstvom izpitnih odborov, formiranih na nekaterih univerzah.
Delo v laboratoriju dijaki dokumentirajo v delovni zvezek, ki je precej podoben delovnemu zvezku za kemijo, ki ga uporabljajo naši gimnazijci. Učitelj posveča temu posebno skrb, ker je do neke mere nadomestilo za učbenik.
Detaljne metodične napotke najde učitelj v bogato ilustriranem Handbook for Teathers. Snovni pregled bazičnega kurza, pregled eksperimentov in potrebnega materiala ter učil daje knjiga The Basic Course. Vendar sestavljavci niso pričakovali, da bo novi pouk v vseh šolah potekal enako. Zato so dodali učiteljevi knjižnici še A Course of Options, ki predlaga zbirko tem, primernih za nadaljevanje osnovnega kurza.
Najboljši sprejem pa je med učiteljstvom doživela knjiga z natančnim opisom eksperimentov, med katerimi jih je mnogo novih ali vsaj v čisto novi preobleki. To je knjiga Collected Experiments, za katero vsi kritiki menijo, da je izjemne vrednosti.
Glavne ideje kurza in njegova filozofija, njegova povezava z novim tipom izpitov, vodenje in administracija kurza so pa razloženi v drobni knjižici Introduction and Guide.
Z literaturo sem zdaj na koncu. Toda omeniti je treba še razne. druge pripomočke. Izdelali so posebne zidne karte, posneli vrsto
ozvočenih filmov za učence in posebej za učitelje, napravili zbirko nekajminutnih nemih filmov, ki obravnavajo le po eno temo — filmloops. Industrija učil je velik del proizvodnje usmerila v izdelavo učil za novi program.
Vsaj nekaj tega se da dobiti tudi pri nas. The British Council je namreč nekaj filmov porazdelil po vseh republikah podjetjem, ki so specializirana za distribucijo poučnih filmov. Vendar se od tu naprej začne zanikrnost in brezbrižnost, kd človeku požene kri v glavo. Če hočeš film dobiti, moraš vedeti ne samo njegov natančen naslov, temveč tudi njihovo kodo zanj. Te pa meni ni uspelo dobiti drugače, kot preko Britanskega sveta. Filme namreč posojajo brezplačno in se jim najbrž žvižga, kje vzamejo konec. Bruga možnost pa je, da podjetje na pismo sploh ne odgovori.
Morda bi kazalo na koncu napraviti še kratek pregled vsebine. Vendar tega ne bom storil, ker zares upam, da boste knjige sami pogledali.
»JUTRI«
Sestavljale! vseh novih kurzov poudarjajo njihovo začasnost in dinamičnost. Zato lahko pričakujemo samo neprestane nove in nove spremembe. Fiziki v Ameriki so že v polnem zagonu z novim Harvard (University) Project Phy-sies. Gotovo ne bo treba dolgo čakati na novo kemijo.
Šola namreč ne potrebuje miru, ker ni priprava za življenje, temveč je življenje samo.
V Londonu, 1. II. 1969.
Janez Ferbar
MED GOVORNIKI JE BILA
TUDI ENA UČITELJICA
Pred sto leti je v Avstriji na učiteljskem zborovanju prvič stopila na govorniški oder učiteljica. To je bilo na tretjem zboru avstrijskih učiteljev v Gradcu. Učiteljice takrat sploh še niso bile članice učiteljskih društev in so bile v veliki manjšini. Na tedanjem Kranjskem je bilo v letu 1869 na javnih šolah le 5 učiteljic. Zato je učiteljica iz Gradca Ana Grossnig s svojim nastopom na zboru učiteljev vzbudila upravičeno zanimanje. Dejala je, da bi bilo odslej prav, da tudi učiteljice redno sodelujejo pri učiteljskih društvih in na zborovanjih. Pri nas so ta njen nastop zelo posmehljivo napadle Novice, ki so o tem poročale naslednje: »Med govorniki je bila tudi ena učiteljica, gdč. Ana Grossnig, učenica iz Gradca. Ponašala se je s tem, da v dekliških ljudskih šolah se učijo tudi ročnega dela ženske in da praktične gospodinje izreja le ljudska šola. Govorila je tedaj učiteljicam na veliko hvalo in naposled rekla, da je ona Rubinkon očitnega govora prekoračila, bode drugi pot za njo prišlo več tovarišic. No! to bo kruha iz tacih učiteljskih zborov, ako jim moko mesijo tudi liberalne učiteljice!«
C. KR. VLADI NA SERCE
O slabem stanju šolstva in materialnega položaja učitelja pred sto leti pripoveduje dopis v Učiteljskem tovarišu z naslovom Iz Gorenskega:
»Naj mi ,Tovarš‘ dovoli, da mu potožim eno reč, ki močno zaderžuje šolsko obiskovanje; ta ovira je šolski denar. ... Šolski denar plačujejo pri nas le tisti učenci, ki hodijo v šolo; vsi drugi pa, ki služijo in tisti, ki jih starši zavoljo bolehnosti in dela doma prideržujejo, šo od šolskega denarja prosti. Le malo je še kmetov, ki bi poznali pravo vrednost ljudske šole; še težji pa je to v tistih krajih, kjer je šola še le na novo vstanovljena. Šole, v katerih se šolski denar le od tistih otrok tirja, ki hodijo v šolo, se meseca majnika praznijo, ker starši svoje otroke o tem času doma potrebujejo. To učitelja zelo otežuje v njegovem že tako težavnem stanu. Potrebno bi bilo, da bi učiteljsko društvo to reč obdelalo in slavni c. kr. vladi na serce položilo, da bi se namreč šolski denar po drugi poti dobival, ali pa naj bi se plačeval od vseh šolo vgodnih otrok. To bi marsikatere starše zdramilo, da bi pošiljali raji svoje otroke v šolo, ker bi plačevati tako ali tako morali. Naj bolj, se ve da, pa bi bilo, da bi učitelj svojo plačo dobival iz kake javne blagajnice, ne pa od šolskih otrok i. t. d. Dokler tega ne bo, si naše šolstvo ne bode kaj opomoglo.«
Sola je rodovitni vert
Pred sto leti je edini pedagoški list »Učiteljski tovariš« objavljal pod naslovom Pašnik razne kratke sestavke o šolskem delu učitelja, dajal napotke, za uspešno delo in opozarjal na napake. Sestavek Vprašanja govori o važnosti učiteljevega spraševanja učencev:
»Iz vprašanj, ktera učitelj svojim učencem stavi, se spozna, kako je on izobražen in omikan. Vidi se njegova bistroumnost, ročnost v govoru in
sploh pravšnost za učiteljski stan. Vprašavno učilo je umetnost, o kterej se učitelj nikoli ne izuči, ako bi tudi dosegel starost Metuzalemov. Vadi naj se zgodaj, in naj nikoli ali prav pozno neha. Kolikor vest-neji hoče učitelj opravljati svojo službo, toliko bolj si mora prizadevati, da se od dne dp dne bolj uri prav spraševati. Po tem, kako učenci odgovarjajo, se vidi, kaj velja učitelj pri spraševanji. Kjer učitelj ne zna spraševati, tudi šola nima življenja. Kjer pa učitelj dobro in čverstvo praša, tam otroci tudi čversto, živo in urno odgovarjajo. Taka šola je rodovitni vert veselega duševnega cvetja, kteri nam obeta naj lepšega sadu.«
KAKŠNA NALOGA JE BUDIVNA?
V Učiteljskem tovaršu leta 1896 so izhajali pod naslovom Pašnik kratki sestavki, ki so vsebovali napotke učitelju za delo v šoli. Eden od teh pod naslovom Kaj so domače naloge in kakošne naj bodo? se glasi takole: »Domače naloge so vprašanja, na ktera morajp učenci pismeno odgovarjati, ali sploh druga šolska dela, ktera morajo otroci' doma izverševati. Ako se hoče z domačimi nalogami pravi namen doseči, morajo imeti take lastnosti, ka-koršne imajo dobra in budivna vprašanja; biti morajo: lahke, kratke, razločne, določne, bu-divne in mnogoverstne. — Lahko je vse, kar je našim močem primerno. Domača naloga je lahka, če obsega le to, kar so se učenci že učili, in če jo večina učencev brez posebne učito" ijeve pomoči more izdelovati. Ako bi pa n. pr. med 70 učenci bilo le 5 ali 6, ki bi nalogo brez bistvenih napak mogli narediti, bi se ne moglo reči, da je taka naloga učencem primerna in lahka. Nasledki tega so, da učenci le popisan papir, ali pa še celo nič v šolo ne prinese, in vzrok tega je največ le učitelj. Kratke so naloge, če ne potrebujejo preveč časa, da jih učenci zdelajo, da jim ni treba po več ur sedeti in pisariti. Nekteri . učitelji svojim učencem preveč nalagajo in ne pomislijo, kaj otrok more in ne more, in četudi more, pa se vendar ne sme preveč vpregati, da he onemore.
Sploh se manj pridni učenci, kterih je večina v šoli, velikih nalog ustrašijo in se jih še po' prijeti nočejo; kratke naloge P3 vendar vsi radi izdelujejo. Naloge so razločne, če jih učitelj razlaga in obširno razklada. Nekteri učitelji imajo to navado, da naloge šele konec šol® narekujejo, in ker že čas po/ haja. kar naglo vse povedati hočejo in tako učencem premalo ali nič ne pojasnijo. Določn3 je naloga takrat, ako učenceri od pike do pike zaznamova, koliko in kaj vse tirja naloga. C® učitelj natanko ne odloči, kako obširna naj bo naloga, so otroci nevoljni in jo gotovo tudi P°' manjkljivo izdelajo.
Ako je naloga primern3 otroškemu življenju in se vjem3 z mladimi mislimi, učenceih sploh dopada in je budivna-Učitelj tudi ne sme naloge 1® vedno v eni in isti podobi učencem nalagati. Enakomerna reč se učencem pristudi. Potreba je torej, da so naloge raznega zanopadka in razne podobe, t. j., da so mnovoverst’-0 «
(Izbrala Tatjana Hojan)
SOLKAN
Hvala vam, tovariš ravnatelj!
21. februarja je Planinsko društvo Nova Gorica imelo svoj redni letni občni zbor. Društvo sodi med najde-lavnejše in največje v Slovenskem primorju, saj šteje nad 770 članov in upravlja naslednje planinske postojanke: Dom Klementa Juga v Lepeni, zavetišče Ervina Gomiščka na Krnu. gostišče Kekec nad Novo Gorico in Stjenkov planinski dom na Trstelju na Krasu.
Zaradi dokaj razvite dejavnosti je vodstvo mladinsko pionirskega odseka pripravilo posebno poročilo, v katerem so na občnem zboru predstavili svoje akcije. Za ilustracijo predstavimo le najvažnejše. Organizirali so izlete na izvir Tolminke, na Slivnico, na Snežniic, preko Vršiča v Tamar, na Triglav, na Stol In na Golico. Izlet na Golico se je nekoliko ponesrečil, ker jih je oviralo slabo vreme, drugi Izleti pa so prav lepo uspeli. Teh izletov se je udeleževalo od 20 do 75 mladincev, 10 njihovih članov se je udeležilo mladinskega planinskega tabora v Vratih. S skupino starejših članov so se udeležili slavnostnega tabora ob 75-letnici PZS v Logarski dolini, od koder so se potem povzpeli na greben Savinjskih Alp in Zahodnih Karavank. 11 mladih novogoriških planincev pod vodstvom vodnice in učiteljice Uršič Anice (Osn. šola Solkan) se je udeležilo mladinskega planinskega tabora na Sutjeski, kar jim je omogočila mladinska komisija pri PZS. Lepo so poskrbeli za prenos planinske štafete, ki je lani jeseni potovala tudi preko Slovenskega primorja, da je do 29. novembra prispela v Jajce. Mladi planinci Maribora, Kranja in Nove Gorice so bili tisti, ki so štafetno palico tudi izročili 29. novembra lani na jubilejnem zasedanju v Jajcu. Ob sklepu šolskega leta (junija 1958) so mladi planinci Iz osnovnih šol Solkan, No-
va Gorica, Šempeter in Dorenberk jin je bilo) opravili dvodnevni pod geslom: Po poteh 14. divizije. 0» iskali so kraje Velenje. Paški Kori3") Kozjak, Senovo In Bohor ter se še P“ sebej prijateljsko srečali z učenci P?., škega Kozjaka: le-ti bodo letos vrm\ obisk novogoriškim mladim plan111 cem.
Prosvetnim delavcem so bile v P// ročilu mladinke Ingrid Bucikove PoS bej namenjene tele vrstice:	<
_ »Naša želja je, da bi se učiteljev In profesorjev, ki so 31 K. elani našega društva, vključilo v A« tivno delo z mladimi planinci v nas®?; odseku. Potrebni bi nam bili Kot 'L diči na izletih, saj moramo vt'.'«'' omejiti število udeležencev prav z radi pomanjkanja vodičev. Druga “li bra stran pa bi bila, da se učen« dijaki bolje spoznajo v naravi z d tel jem ali profesorjem, ko izgine njimi tista nevidna pregrada učene®, učitelj. Saj prav v hribih najbolj 3?sti znamo osnovne in bistvene lastne posameznika, ko gre za tovariš1* pomoč in solidarnost...«
m dalje:	se
»Na koncu tega poročila pa naLj,-zahvalim v Imenu celotnega mladL) skega odseka vsem tistim, ki so na organizacijsko in materialno P°, za gaii. Hvala lepa upravnemu odbor« .. dotacijo, ki upamo, da smo jo kops„ no porabili! Hvala tudi tDtim, Ia «-pomagali pri vodstvu mladine na„nje lete: osnovnim šolam za razumeva* in nomoč pri organizaciji izletov predavanj: posebno- pa ravnatelj« ,0-novne šole Solkan tovarišu Fakin /tog *anu za tak human odnos do na3, odseka!«	.
Lepa zahvala in vabilo bben® kdo bi ju mogel prezreti?
Ciril zupan'
Učne oblike in individualizacija pouka s posebnim ozirom na nadarjene otroke
Uvodno poglavje k pričujočemu sestavku smo moremo svetovati nadarjenim šolanja. Zato pa je potrebno upo- Učencem, nadarjenim za pisd-objavili na prvi strani 4 letošnje številke našega u^encem nekaj več in težjih del števati tudi na višji stopnji in- nje, moramo posvečati posebno Usta m 9 Idfidl nnH	iSmTVTavMT? o c ato ter zahtevati o prebranem pisme- telektualno nadpoprečne glede na pozornost. Tem dajemo indivi-
VT_ r^T '	' ^TT A T	no in ustno obnovo. Ako nadalje njihove sposobnosti. Seveda ne dualne naloge, ki morda niso obi-
Vhi IJNJJJ. VIDU ALiZACIJE POUKA«. Avtor obravna- razred kot celoto samo opozorimo upoštevamo in razvijamo nadar- čajne v šolski praksi. Priporočamo va tam čisto načelno opredelitev tega pojma, medtem na krajevno pomembne književ- jenih učencev glede na učni na- jim branje del, ki se odlikujejo v ko se V današnjem prispevku loteva konkretizacije nike ter na Franceta Prešerna in črt oziroma na učne predmete, stvarnem, jezikovnem in stilnem individualizacije pouka s posebnim ozirom na na- °t0na ^UpaneiČa’ lahko nadarje- marveč glede na vrsto nadarje- pogledu. Naročimo jim da se na-,	.	, j J .A .	_	ud “ nemu otroku naročimo, naj pre- nosti posameznih učenčev. Ucm učijo na pamet kak odstavek, ki
aarjene otroke. Mnenja smo, da bodo ta njegova bere nekaj Župančičevih ugank načrt nam daje za to le potrebno je posebno lepo izražen. Indivi-razpravljanja koristila učiteljem, ki si prizadevajo ter jih pri utrjanju snovi zastav- gradivo.	dualno jim dajemo pripombe ob
posodobiti pouk in pomagati nadarjenim učencem ^ vrazredu. Zahtevajmo, da se Preden bom navedel primere vsaki njihovi nalogi ter jih opo-ter izboljšati celotni usneh šole J	nauči na pamet nekaj več Župan- za individualizacijo pouka glede zarjamo na vsebino, na vrstni
tj j v,.	,	. " kme.	v .	čičevih pesmic! Potrudimo se, da na učne predmete, naj opozorim, red, na slovnico, na pravopis in
ireaagosKi svetovalec tov. Drago Končnik je za to	mu bomo te pesmi še posebej	da so mišljena težja vprašanja,	na slog. Takim učencem je treba
objavo nekoliko priredil in izpopolnil to gradivo, ki	razložili, vadimo z njim v lepem	večje zahteve in težje naloge, ki	posvetiti marsikdaj tudi prosti
je bilo sicer Že objavljeno V brošuri Oblikovanje SO-	deklamiranju, v izgovorjavi, na-	jih dajemo nadarjenim učencem,	čas. Sistematično jih uvajamo v
cialistične osebnosti v naši šoli, ki jo je pred leti	£laše'™ itd. Tudi pri spisju	samo iz tistega določenega pod-	težje zvrsti spisja, kot orisi, felj-
• j	, . „	> J	„ smo lahko pn nadarjenem učen- rccja oziroma predmeta, za kate- toni, intervjuji, reportaže itd.
izaai mariDorski zavod za prosvetno pedagoško služ- cu na tej stopnji zahtevnejši. Na- rega kaže učenec več nadarjeno- Prav je, da njihova dela od časa bo.	darjeni učenci bodo več zmogli sti, ne da bi ga obremenjevali iz do časa beremo pred vsem raz-
TTv .	.	prav gotovo pri pisanju doživ- vse področij, o katerih v šoli raz- redom, ki jih naj tudi sošolci
Uka • ° r?acei° diferenciacije po- Že v prvem razredu zahtevamo jjajskih in domišljijskih spisov, pravljamo.	ocenijo.
v	razvoj posameznika od nadarjenega učenca več kot od Npr. okvirna tema je »Izlet v S predmetom, za katerega se Kljub temu da zmorejo nadar-
osn«-.?1-	iUx izvajarn<? na drugih. Možno je, da predelano	Postojnsko jamo«. To okvirno	učenci navdušujejo na srednji in	jeni otroci v osnovni šoli skoraj
v *1	r^zhcruh oblik, dela, in to snov v nekaj stavkih samostojno	temo bomo lahko razčlenili v več	višji stopnji osnovne šole, so ve-	pri vseh predmetih mnogo več
^	VK“.up “ki	, po"	obnovj, da jo dopolni, da jo sa-	podtem, ki jih bomo porazdelili	zane tudi naloge, ki jih tem	učen-	kot poprečni, so pri njih tudi ve-
v up zm'sla	0bhlu, la se	lahko v	mostojno ilustrira, da dodaja svo-	razredu. Okvirno temo, ki pa naj	cem nalagamo. Nadarjenim	učen-	like razlike. Tako imamo npr.
Da ,nemJ'alvnatou izmenjujejo ali ja doživetja itd. V drugem raz- zajame zgoščen celoten doživljaj, cem za matematiko bomo tudi od nadarjene otroke za zgodovino, znarrf	°b l	> kombiniramo. Po-	redu sta poleg drugih predmetov	vezan na lastno doživetje (morda	petega razreda dalje dajali bolj	pri katerih opazimo, da obvladajo
dvo’°	Pa	86 (tanc*em)	delo v	morda slovenski jezik in SND	na močne vtise v sami jami), pa	komplicirane naloge. Težja	nalo-	že marsikatero snov, ki spada že
p6;	, najugodnejša predmeta, da izva- naj obdela nadarjen učenec. ga je vsekakor biti prvi vprašan na višjo stopnjo. Ti učenci znajo
jj, . ri Yseh treh oblikah dela je jamo individualizacijo glede na T'|-""i nrimer: Ko vadimo do- in samostojno reševati pri tabli že dokaj dobro zgodovinsko mi-ko h*0 /jndividualizirati pouk ta-	nadarjene otroke. Več zahtevamo	mišljijski spis, kjer stvarnost več	težje ali nove primere. Umestno	šiiti, snov povezujejo z zemljepi-
Zani .d° nadarjeni učenci bolj	od njih tudi glede na tehniko	ali manj preoblikujemo, kar se	je zaposliti te učence tako, da	som, obvladajo tudi komparacijo
in + ”em’ k0d° imeli več dela branja. Pri ustnem obnavljanju da tudi na osnovi slike, ogleda razložijo pot, po kateri so prej in tematiko pravilno posplošuje-ezje naloge.	prebranih sestavkov naj pridejo muzeja itd., se bomo pri popreč- kakor drugi učenci percepirali jo. Na takšne nadarjene učence
prvi na vrsto, na pamet naj se	nih učencih zadovoljili s tem, da	matematični problem. S tem jim	smo posebno pozorni. Tem tako
učijo tudi pesmice in krajše se-	bodo dodajali sliki ali razstavlje-	je dana težja naloga, obenem pa	imenovanim »bolj lačnim« učen-
______	stavke, pri dramatizaciji sestav- nim predmetom v muzeju izmiš- učitelj opazi marsikatero vrzel v cem dajemo »posebne grižljaje«.
V naših šolah Doteka učno	^ov nai prevzamejo vodilno vlogo	Ijene osebe, situacije itd. Od na-	svoji razlagi, ki je morda odlo-	Pri zgodovini npr. obravnava-
ravnanie nraviloma v frontalni	itd' Ak° se pri ustnem izražanju	darjenega otroka za biologijo pa	čilna za razumevanje problema	mo v 6. razredu učno enoto »Do-
Učni obliki ki ie med zeorai	z?dovoliimo Pri poprečnih učen-	zahtevajmo že personifikacijo ne-	pri večini učencev (včasih sošolec	ba praskupnosti«. Pri temi »Način
Prneninimi nnivečk-rat vactnnana cih s da nam na sPlošno Pri- živih predmetov ali antropomor- razumljiveje razloži nalogo). Ta- življenja« jim svetujemo, da zbegate bomo nosvetili tei učni dhli-	Poye<pie!° 0 'zletih, o življenju	fizaci.io živali in rastlin. Seveda	ko delo ni samo v prid nadarje-	rejo slikovni material o razvoju
ki glede na individualizaHin nn-	šoli ali doma,^ o filmih, o radij-	je potrebno na tej stopnji tudi	nemu učencu, temveč vsemu raz-	proizvajalnih sredstev, da oprema nekai več misli in nrirne™w	P televizijskih oddajah, o nadarjenemu otroku dajati nasve- redu. Ta način obravnave spada k mijo ta material z raznimi opisi,
P	• prireditvah na tekmovanjih, bo- te, sugestije, svetovati branje po- splošni individualizaciji pouka ter ki jih zasledijo v zgodovinskih
1 Nižja stonnia	dala!' navc,arienim otrokom v dobnega čtiva itd. Individualiza- pomaga k razumevanju tudi po- revijah. Pri ekskurziji v muzej
Ter h +	V, J ,	tej zvezi težje naloge. Teme, o	ciin muka s posebnim ozirom na	prečnim učencem. Robert Dotrens	pa	naj si vse to natančno ogleda-
ci rrJuC!.tenlu da nadarjeni učen-	katerih bodo pripovedovali, naj	nadarjene otroke je v 4. razredu	pravi v svojem delu »Individuali-	jo.	Ta material in njihova poro-
tako m?1	,pr!]1 še ne 'zstopajo	bodo ožje, npr. označijo naj osebe,	dokaj podobna delu v 3. razredu,	zirana nastava« dobesedno: »Re-	čila vključimo v učno ravnanje
vi-.. Vlcln0	k<>t Jia srednji ali	živali, o katerih so brali, izluščijo	Naloge, ki jih dodatno zahtevamo,	zultat računske operacije v arit-	za	ves razred pri utrjevanju in
ka nrn3 PP01™ ze kar 0(1 začet-	naj poanto filmskih predstav, ra-	so seveda za stopnjo težje. Nekoliko	metiki, posebno niza operacij, po	poglabljanju učne snovi.	Ako je
števamaSOClltl ??Uk tak0’ da Upo~	di->skih oddai. prireditev itd. Vse	bolj razvejen učni načrt (npr. SN	navadi ne pomeni mnogo. Tu je	možno vključiti tudi	avdiovizual-
otrnk Ak2™8,™ posameIzrllk to pa naj bo namenjeno obogati- in SD) pa daje možnost za poglo- važen detajl: izdelek v celoti ali na sredstva, naj sami komentira-npm	Z^i evamv° v JezJ'^ov“	tvi učnega ravnanja, in to z za-	bitev in razširitev metodičnih in	delni ostanki, nadaljevanje, potek	jo urejen material	ob	prikazu
v nrverri v °d P°Precne2a otroka	htevnejšimi dodatnimi vprašanji	učnih enot v teh dveh predme-	in presojanje.« S tem je uteme-	slik.
naniše	da Prebe,re ,ln P«! Pouku. Tudi pri pismenem iz- tih. Npr. v učni enoti »Gozdovi— Ijen pedagoški razlog, da naj na- Ko obravnavamo v 8. razredu
nem ntrr.k a°’, dorn?. od nadarJe-	ražanju zahtevajmo daljše sestav-	vir ljudskega bogastva« bo mor-	darjeni učenci razložijo svoje	pri zemljepisu »Družbeno uredi-
stavpk ,15:8 zailtevali, da oblikuje	ke. Ob korekturi pismenih izdel-	da le primerno, da pri metodični	percepiranje matematičnega pro-	tev«, bomo nadarjenim učencem
korigirati ka/j13 pre -U d8 zna kov navajamo na kulturno enoti »Uporaba lesa«, ko govori- blema.	-1-11---’------1— T _	--
A) FRONTALNA OBLIKA DELA
dali posebno nalogo. Le-ti naj se
napačno prebral ali napisal, da dopolnjuje misli, da napravi obsežnejšo domačo nalogo itd-. V nadaljnjih razredih (II. III., iv.) smemo od nadarjenega zahtevati, da ze smiselno bere in tekoče ob-avlja berila ter stavke logično eze. Te učence navajamo tudi a samostojno delo. Svetujemo m. da doma berejo kratke prav-hce in o teh z njimi individualno zpmvljamo. Zelo nadarjenemu toku dovolimo tudi, da te prav-rJtee pripoveduje celotnemu raz-un' Ce ie snov primerna, jo Porabimo za izhodišče pouka. 10 Pripročljivo je tudi, da tak ^ en°c pomaga šibkim otrokom, tie Pom°® nai v prvem razredu Iraja^ več kot 10—15 minut, drž' radunstvu je nujno, da se g zim° predpisanega učnega na-t a- Nadarjeni otroci pa naj ob sko reauJej° težje naloge. Npr. ^.d ntrjujemo enoto dopolnjeva-sr>?- y Pozitivnem in negativnem bomU <6 + - = 8;	12-. = 10),
Sa 00 nadarjenemu otroku že v morrt učnem ravnanju zadali gun 6+ . = 15 ah 15-. = 7, Vep Je rniselno nrnogo težji od pr-tio*3' Nadarjenejši bodo to dvoj-je,. radunsko operacijo hitro do-tnn’ Poprečne pa bo treba še da 'tf0 utrjanja na osnovi vaj, *akih*° oavoj*!'- pri uporabi
1 ' K - '
■ii
" i'-
2au, - računskih operacij bomo ke ,eval' od nadarjenih otrok ta-v6j;..Porfbne naloge, ki zahtevajo htpf miselni napor. Če npr. za-pre.am° pri odštevanju od po-
Pouk v moderni učilnici (ne pri nas)
ost — otrok točno pojmovanje
stavnn J11, razlike na osnovi eno- izražanje glede na slog in stavko- mo razredu tudi o papirju, pozo- Dokaj hitro opazimo nadarje- pozanimajo za delo občinske skup-
k*	Cl PIT O vi i Vi	ntalrvcf	"V o _	/-« v.,/-. /-v	/-.r. 4-	4/-. +	t r	✓d..	to	^ .. X-----________i - •	• w ^	-v.	.	. .	..
Nnr .0snovi
da Tonlf ima
ktevaji ®1lenih nalog. oomo za-	slovje. Posebno pozornost je tre-	vemo nadarjenega učenca, da kaj	ne učence za slovenski jezik. Svo-	ščine, za delo predstavniških or-
»	11 od nadarjenega otroka isto	ba posvečati opisu slik, dejanj,	več poizve o izdelavi papirja, na	jo sposobnost kažejo že med po-	ganov oblasti, za delo samouprav-
sestavljene naloge,	dogodkov itd.	grobo morda tudi o procesu, da	ukom. Ti so aktivni, sodelujejo z	nih organov, zbore volivcev za
-	”a 19 iabc>lk’ 5 iih Boli kod od poprečnega učenca ta proces opiše, da zbira razne vr- raznimi dodatnimi vprašanji, ki svete in komisije pri občinskih
km rn-it- • Koliko i‘ cstane? Al'	zahtevajmo od nadarjenega pove-	ste papirja itd. ter to naknadno	presegajo okvir učne snovi. Na ta	skupščinah itd. Svetujemo jim
TonjU, Yma 10 iabolk' 5 iih da	zavo ustnih in pismenih obnov s	posreduje vsemu razredu.	vprašanja je nujno odgovoriti in	kje bodo zvedeli obširneje kot v
h'! Ton* i Pa Anici. kol'ko ie d°- SND- Ko npr. obravnavamo učno V učni enoti »Naša rudna bo- jim dajati v tej zvezi dodatne na- šoli, kakšna je družbena ureditev način ^C?k V-ei? Raz,iko' Ako ta enoto »Naši kraji med osvobodil- gastva« se srečamo z različnimi loge (opazovalne naloge, referate, pri nas, svetujemo jim literaturo Stolno PreeneSa otrc>ka dov°li no vojno«, navajamo vse Učence, fizikalnimi in kemičnimi procesi, dodatno domače čtivo, zbiranje obiske, razgovore z ljudmi ki so 8a otrnVap°sli’ b° Za nadariene- da berejo epizode, ki so lepo opi- ki jih na tej razvojni stopnji sa- literarnega materiala ipd.). Tudi direktno vključeni v razne organe V osvo'-t napor’ ki ga b° vl0Žil sane v mladinskem listu »Kurir- mo omenimo. Nadarjenemu učen- pri utrjevanju in spraševanju je itd. Svetujemo jim način sestave razlika ' eV p0^ma ostanek In ček«, od nadarjenega učenca pa cu pa naročimo, da napravi doma treba od teh učencev zahtevati referata, ki ga uporabimo morda Tu k ’ prernajhen. Individualno bomo zahtevali, da bo s pismeno poizkus kristalizacije soh in da več. Analizirajo naj težje stavke, kot izhodišče za utrjevanje učne Mati t~?° dali npr' tClle nalogo: ali ustno obnovo dopolnil našo opazuje ob tem kemične in fizi- Zahtevajmo od njih težje kon- enote »Družbena ureditev« Takih kboiki ~ 19 iabolk. Anici da 2 sintezo konkretne učne enote. Se- kalne' pojave. To za nadarjenega strukcije stavkov, zanje izberimo primerov je zelo mnogo Tako po-jaboik U v-ncku 3 iabolka; koliko veda se moramo s tem nadarje- učenca ne bo težko.	redkejše primere iz oblikoslovja globljene snovi pa seveda ne bo-
3abolk Ki konček ve6 in koliko	nim učencem predhodno o tem	Pri SD se srečamo z metodično	itd. Pri obravnavanju beril, pes-	mo zahtevali od poprečnih učen-
hialie- 00 lahko mati razdelila za	pogovoriti in ga motivirati za to	enoto »Kako so naši pradedje	mi, odlomkov in podobnega naj	cev. Nič jim pa ne bo škodilo če
ip °tr°kom prihodnji dan?	delo. Pri utrjanju snovi pa tega	tlačanih in se upirali«. Ta enota	sposobnejši učenci sami pripravi-	bodo od svojih součencev slišali
težla k Pa . opevrac'ja že miselno	učenca povežemo v učno ravnanje	je slikovita in plastična ter jo je	jo razčlenitev dela, poiščejo naj	kaj več, kot morajo sami znati.
0 dveh n,*11 ’'”enca- da razmišlja s posebnim vprašanjem ah pozi- možno temeljito obravnavati s značilnosti v obliki in jeziku, iz- Nadalje naj nadarjeni učenci ehem pS ankih in eni razliki ob- vom. Predhodno pa naj bo ta ob- celotnim razredom. Od nadarje- luščijo naj idejo, pripravijo naj se spremljajo dogajanja doma in v nadar** eg	zahtevamo	nova kontrolirana in popravljena, nega otroka pa bi bilo treba za- za psihološko obravnavo, izluščijo svetu. Ortem naj izčrpno poroča-
in Jenega 0teoka, da sestav- V tretjem razredu se že neko- htevati nekaj več. Prebere si naj naj karakter, nagnjenja, dobra in jo. Svetujemo jim literaturo in dahe nai^Uje’ ko snov utrjena, liko bolj pokažejo interesi in npr. »Tolminski punt« ah pa kako zla dejanja, ki jih ima določena jih usmerjamo v branje zgodovin-hčiteij pge sam in ne na (>sn0V1 nagnjenja, posebno pri zelo na- drugo podobno zgodovinsko čtivo, oseba v berilu ki ga bomo ob- skega čtiva
Vprašanj’ kakor prak' darjenih učencih. Nadarjen uče-	ravnavali. Prihodnjo uro pa jih Nadarjeni učenci tudi pri zem-
bfencu V Vecmi pri poprečnem nec zmore tudi daljši in težav- 2. Srednja in višja stopnja vključimo v učno ravnanje ter Ijepisu hitro sklepajo in sklepe Turn .	nejši tekst. Ce je predpisano za	Načelo individualizacije pouka	naj pod našim vodstvom poma-	povezujejo. Ko se npr z drugimi
ttosti Pn SND te mnogo mož-	poprečnega učenca na tej stopnji	je treba upoštevati tudi od 5. raz-	gajo reševati posamezne učne	učenci še vedno učimo povezovati
eno mladinsko literarno delo, reda navzgor do konca obveznega korake.	in uporabljati pojme pri določa-
nju zemljepisne lege krajev na paniglobih (kar je lažje), zahtevamo od nadarjene)ših, da poiščejo geografsko širino in dolžino v; svojem atlasu. Ko smo prešh že k določanju zemljepisne lege na splošnem zemljevidu, kjer določamo kraje le z ločnimi stopinjami, razložimo mimogrede nadarjenim učencem, kako določamo to lego še natančneje z ločnimi minutami in sekundami. Pozneje pa se bodo od teh naučili še natančneje z ločnimi minutami in sekundami. Pozneje pa se bodo od teh naučili še drugi.
Prav pri zgodovini in zemljepisu ne bi smeh pozabiti, da lahko zahtevamo od nadarjenih učencev intenzivnejše spoznavanje razvoja socializma pri nas in v svetu.
Individualizacija pouka glede na nadarjene učence je morda pri biologiji nekoliko težja, ker je snov SN in biologije zelo interesantna ne samo za nadarjene, temveč tudi za poprečne učence. Pri biologiji bo učitelj močneje individualiziral pouk glede na posebne interese nadarjenih učencev.
Za razvoj sposobnejših skrbimo pri pouku tako, da jim stav-Ijamo težja vprašanja, npr. zakaj se netopir ne zaletava v zidove, čeprav ima slab vid; čemu ima metulj posuta krila s prahom; čemu vidijo nekatere žuželke samo premikajoča se telesa; zakaj obravnavamo praptiča, itd. Seveda takih vprašanj ne sme biti v eni učni uri preveč, ker bi se začeli poprečni učenci dolgočasiti in jim snov ne bi bila več zanimiva. Od časa do časa lahko prepustimo v obravnavo pod svojim vodstvom, seveda nadarjenemu učencu, kako lažjo snov, ki ga še posebej zanima. Učno enoto lahko tudi dopolnijo s primernim referatom, npr. o ribištvu, o akvariju, o terariju, in-sektariju in podobno. Pri svojih opazovalnih nalogah pa naj si zapisujejo svoja zapažanja v biološke zvezke.
Isti način dela uporabljamo tudi pri kemiji. Nadarjenim otrokom svetujemo, da delajo doma tudi težje poizkuse, o katerih se z njimi predhodno pogovorimo. Pri pouku jim tudi dovolimo, da sami izvedejo eksperiment. Nadalje naj zbirajo razne kovine* kamnine in kemikalije. Zbirko naj označijo in naj si sestavijo seznam. Sistem tega dela jim je seveda treba razložiti. Ko obravnavamo važnejše ogljikove spojine in razglabljamo o nafti, naj dopolnijo učni proces s pripovedovanjem o vlogi nafte pri razvoju prometa pri nas in v svetu.
Od nadarjenih učencev končno lahko zahtevamo, da se poglobijo v biografije velikih kemikov. S tem jim razvijamo zanimanje za raziskovalna dela.
Podobno postopamo tudi pri fiziki. Svetujemo jim, da uporabljajo tudi druge priročnike in ne samo šolske knjige ter zvezke. Enkrat na mesec naj predelano snov dopolnijo z referati, kot so: »Galileo Galilei — daljnogled«, »Triki iz optike — glava brez trupa«, »Elektrifikacija v SFRJ«, »Naše elektrarne na Dravi«, »Nikola Tesla«, »Magnet v industriji in zdravstvu«, »Radio«, »Atom kot prijatelj in sovražnik«, »Osvajanje vesolja« itd. Doma naj izdelujejo razne aparate, npr. nihalo, škripčevje, kolo na vreteno, elektromagnet, elektromotor, detektor, enocevnik in podobno. Za vse te aparate naj najprej v priročniku preštudirajo skice, ki jih morajo sami narisati.
Nazadnje jim svetujemo, naj inštruirajo tudi svoje součence. Današnja mehanizacija v kmetijstvu nam daje mnogo možnosti, da se lahko nadarjeni učenci temeljiteje seznanijo s kmetijskimi stroji, motorji in elektriko. Pri proizvodnem delu naj nadarjeni učenci izdelajo poročila o delovnem procesu in o ravnanju s stroji v času svoje prakse.
Pri pouku tujega jezika učitelj kaj hitro spozna nadarjenega učenca. Kako postopamo s takim učencem? Sposobnejšim stavlja učitelj težja ali dodatna vprašanja, sami naj vodijo konverzacijo, pregledujejo naj pismene izdelke ter pomagajo šibkim.
Do 4. razreda je navadno težje ločiti pri likovnem pouku nadarjene učence od poprečnih. Praksa v naših šolah kaže, da so po večini ti otroci nekritični ter se skoraj vsi enako prostodušno izražajo. Močno pa se spremeni situacija od 5. razreda dalje. Sedaj postanejo nadarjeni otroci oblikovno močnejši, njihove predstave so jasnejše in točnejše. Ti učenci torej izstopajo po bogastvu misli in čustev in po dobro obvladani tehniki.
Likovni pouk je predmet, ki že sam zahteva individualizacijo po-(Dalje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani) uka. Zato je potrebno, da se pri tem predmetu osebno ukvarjamo z nadarjenimi učenci. Od teh učencev zahtevajmo tehnično bolje izvršene izdelke. Dobijo naj vedno nove naloge, ker so s svojimi kar hitro gotovi. Njihove izdelke kontrolirajmo večkrat. Do njih bodimo bolj kritični. Dopuščajmo jim, da 'rišejo v času, ko ni risarskih ur. V 8. razredu lahko razdelimo isto temo na lažje in težje tehnike. Težje naj bodo na voljo bolj nadarjenim.
Pouk je možno in potrebno individualizirati tudi pri telesni vzgoji, pri glasbenem pouku, pri tehnični vzgoji in pri ekonomiki potrošnje. Nadarjenim otrokom za te predmete dajemo pač težje naloge.
Sposobnejši telovadci naj telovadijo na višjem in težjem orodju. Obremenjujmo pa jih le njihovemu znanju in psihofizičnim kvalitetam primerno. S sposobnejšimi učenci smemo presegati tudi učni načrt.
Prav tako je mnogo možnosti za individualizacijo pouka glede na nadarjene otroke pri tehničnem pouku. Pri teh učencih se ne zadovoljimo samo z izdelavo aparatov. Bolje naj razumejo tudi fizikalne zakonitosti in funkcijo svojega izdelka. Nadalje jim dovolimo, da prihajajo v delavnico tudi v prostem času. Taki učenci naj bodo naši pomočniki, pomagajo naj nam tudi takrat,- kadar sami izdelujemo v delavnici posebno sestavljene izdelke. Svetujemo jim literaturo, navdušujemo jih za nove izume ter jim utrjujmo voljo in vztrajnost. Prav te učence vključujemo v tehnične krožke.
Tudi za glasbo so nekateri učenci bolj, drugi pa manj nadarjeni. Nadarjenim učencem svetujemo posebno glasbeno literaturo, opozarjamo jih na važnejše koncerte in na radijske in televizijske oddaje. Vključujemo jih v pevske zbore, pripravljamo jih za samostojne nastope pri proslavah ter jim svetujemo, naj študirajo primerne instrumente na glasbenih šolah itd. Pri obravnavi domačih in tujih skladateljev naj se natančneje seznanijo z njihovimi življenjepisi ter njihovimi deli. Temeljiteje naj spoznajo tudi najrazličnejše glasbene oblike itd. Seznanijo naj se z vzponom opere itd. Pri pouku zahtevajmo od njih težje glasbene diktate. Uvedimo jih v skrivnost komponiranja in skušajo naj uglasbiti razne pesmice. Vse to seveda velja za izredno nadarjene stroke, medtem ko se pri poprečnih učencih zadovoljimo z minimalnim učnim načrtom.
Pouk ekonomike potrošnje je v
večini primerov, posebno na višji stopnji dokaj individualiziran. Sposobnejšim učencem, ki se zelo zanimajo, zaupamo vodstvo skupin, dovolimo jim realizirati njihove zamisli, zaupamo jim organizacijo razstav in podobno.
B)
SKUPINSKA OBLIKA DELA
Poleg tega, da moremo izvajati načelo individualizacije pouka glede na nadarjene učence pri frontalnem pouku, imamo tudi obilne možnosti za to pri skupinskem pouku. Ako tem učencem nalagamo težje in odgovornejše naloge, jih na eni strani obvarujemo dolgočasja, na drugi strani pa jih spodbujamo k večjim naporom. Za vodjo skupine bo učitelj izbral v večini primerov onega, ki je doslej pokazal večjo dejavnost in dosežke. Z bolj nadarjenim učencem, ki je izbran za vodjo skupine, se še posebej pomenimo o postavljenem problemu, o izvršitvi dela v skupini in o izkoriščanju dosežka. Ta naj pozna postavljeno nalogo v celoti. Sam pa naj išče oblike razčlenitve problema, da bo pozneje lahko vodil skupino po določenem sistemu. Sam naj tudi razmisli o zmogljivosti članov skupine. Njegova poročila pa naj bodo razumljiva, znanstveno in jezikovno pravilna. Od nadarjenega vodje skupine smemo pričakovati precizneješe skice, slike, diagrame, grafikone in podobno. Pri plenarni obravnavi problemov zahtevajmo od njega dodatke, poglobitve in razširitve dosežkov posameznih skupin. Nakazuje naj tudi logično družitev snovi v trdno celoto, ki je bila prej obravnavana po skupinah. Potrebno je torej do skrajnosti aktivizirati vse njegove sposobnosti.
C)
POSAMEZNIŠKA OBLIKA DELA
Individualizacija pouka s posebnim ozirom na nadarjene otroke je možna tudi pri posamezni-ški obliki dela.
Praksa je pokazala, da je tudi nadarjenim otrokom razredni po-samezniški pouk na nižji stopnji bolj škodljiv kot skupinski. S prostostjo, ki mu jo damo, mnogokrat otrok ne ve kaj početi, ker nima potrebnih izkušenj. Ob tej učni obliki pa seveda bolj nadarjene učence usmerimo v čimbolj
pestre zaposlitvene načine, ki so dokaj podobni v prej obdelanih učnih oblikah.
V vsakem razredu in pri primerni snovi pa lahko vnašamo v vse znane oblike dela tudi delo z učnimi listki kot tehniko individualizacije pouka in programirani pouk oziroma elemente programiranega učenja, ki bodo zadevali posameznike in s tem tudi na-darjne učence.
UČNI LISTKI
(Iz prakse elementarke tov. Aliče MERKUŠ, osnovna šola bratov Polan-čičev, Maribor.)
Primeri: 1. razred: drugo polletje
a)	Računstvo
Ako hočemo dobro izuriti učence v uporabi že pridobljenega logičnega sklepanja, bo moralo biti razredu na voljo več lističev različnih težavnostnih stopenj tako, da bo poprečnemu učencu (tudi podpoprečnemu) na voljo manj zahteven listič.
Npr.: Zdravko je napravil-3 ovce iz zamaškov. Za vsako ovco potrebuje 1 zamašek za trup, 1 zamašek za glavo, 4 vžigalice za noge in 4 polovice vžigalic za vrat, ušesa in rep. Koliko potrebuje zamaškov in koliko vžigalic. (Pod nalogo je risba ovce in zamaškov in vžigalic.) Za nadarjenega učenca je ta vsebina lističa prelahka. Na voljo mu mora biti poseben listič s težjo vsebino.
Npr.: Milena je imela 6 let, ko se je rodila njena sestra, a 4 leta, ko se je rodil brat. Zdaj je njena sestra stara 10 let.
1.	Koliko je stara Milena, koliko brat?
2.	Koliko let bo stara sestra, ko bo imela Milena 20 let?
3.	Kdaj je Milena bila dvakrat starejša od brata?
b)	Slovenski jezik: drugo polletje
Ako hočemo učence naučiti izgovarjati in pisati lepe in pravilne stavke in ob njih bogatiti pojmovni in besedni zaklad, bomo nudili poprečnemu učencu v sistemu več težavnostnih stopenj v sredini drugega polletja, listič z npr. naslednjo vsebino:
Učenci so prisotni ..............
čisti ........................
pozorni ......................
pohvaljeni ...................
Napiši nasprotno misel.
Nadarjenejši učenec pa bo prav gotovo zmogel listič s težjo vsebino: Vzemi slovarček, izberi 5 besed in napiši stavke.
Učne listke je možno sestaviti za razne predmete in razrede. Sestavljanje listkov zahteva od učitelja ogromno dela, predvsem pa poznavanje individualnih razlik učencev v razredu. Učni listki so učiteljem že na voljo za nekatere predmete in razrede. Danes pa je poleg tega že mnogo učiteljev tudi v Sloveniji, ki so se spoprijeli s to uspešno racionalizirano tehniko dela. Prav bi bilo, da te izkušnje med seboj izmenjamo.
ELEMENTI PROGRAMIRANEGA UČENJA
Naj večjo možnost za individualizi-ranje pouka tudi s posebnim ozirom
na nadarjene učence nudi učitelju programirani pouk.
Literatura o programiranem pouku je zelo bogata tako v knjigah kot strokovni periodiki. Nekaj teh del je prevedenih tudi v naš jezik. Na tem mestu naj nakažemo samo en primer elementov programiranega učenja, ki ga je uporabila razredničarka 5. razreda na eni izmed osnovnih šol na področju zavoda za PPS Maribor.
Zaradi boljšega razumevanja naj omenimo, da ima programirani pouk posebno strukturo. Programirati se pravi razstaviti učivo na osnovne enote, ki jih imenujemo faze. Vsaka faza pa je praviloma razčlenjena na odgovarjajoče delo učitelja in posameznega učenca.
Primer:
Priprava na učno uro z elementi programiranega učenja
Učna ura: 1. in 2.
Učni predmet: Spoznavanje družbe.
Tema: Prehod čez Neretvo.
Tip učne ure: Pridobivanje nove snovi ob tekstu.
Učna oblika: Frontalna.
Učna metoda: Razgovor, prikazovanje, razlaga.
Izobraževalni smoter: Spoznavanje bitke ob Neretvi, borbe in napori borcev in ranjencev, razvijanje navad samostojnega učenja.
Vzgojni smoter: Ljubimo s krvjo pribor.]eno zemljo in njene ljudi!
Učila: Tekst, zidni in ročni zemljevidi, slike, tabla, skica na tabli, tekstni listki.
Viri: Pionirski list, Rat i revolucija naroda Jugoslavije 1941—1945, učbenik spoznavanja družbe.
I.	faza (20 minut)
1.	O katerem važnem zgodovinskem dogodku smo se v zadnjem času učili? (. . . II. zasedanju AVNOJ). Zakaj je je za nas ta zgodovinski dogodek tako pomemben? (. . . na II. zasedanju AVNOJ so bili položeni temelji novi Jugoslaviji). Kdaj se je to zgodilo? (29. 11. 1943). Na katerem področju naše domovine se je ta dogodek izvršil? (. . . V zahodni Bosni, v Jajcu).
Napoved učnega smotra: V neposredni bližini tega važnega zgodovinskega dogodka pa je spomladi 1943. leta izvojevala partizanska vojska pomembno bitko. Ta bitka se je odvijala ob reki Neretvi. Imenujemo jo Boj za prehod čez Neretvo. O tej bitki se bomo danes učili.
To učno snov pa se bomo danes učili na poseben način.
Najprej se bomo učili skupaj, nato pa boste delali vi sami.
2.	Orientacijska seznanitev učencev z novo učno snovjo ob slikah in skici, ki ponazarja ta zgodovinski dogodek.
a)	Najprej jim pokažem slike.
Prva slika: Spomladi 1943. leta sta
bila jedro NOV in VS v zahodni Bosni. Fašistične moči so bile na višku. V oblasti so imele skoraj vso Evropo.
Druga slika: Hitler je ukazal uničiti NOV v zahodni Bosni za vsako ceno, ker je domneval, da se mislijo zavezniki izkrcati nekje v Dalmaciji. NOV se je umikala proti Črni gori in Srbiji.
Tretja slika: Umik so ovirali številni ranjenci. Bilo jih je 4000. Mnoge je bilo treba nositi po težko prehodnih bregovih. Ob Neretvi se je NOV z ranjenci znašla v nemškem obroču.
Četrta slika: Vnel se je hud boj za prehod čez Neretvo. Borbo je odločil tov. Tito s spretno vojaško ukano. Na Neretvi je dal porušiti vse mostove. Naša vojska je prešla Neretvo čez pontonski prehod pri Jablanici. Prehod čez Neretvo je trajal 9 dni in noči.
Nemška vojska je doživela poraz. Naša vojska in ranjenci so bili rešeni.
b)	Sledi skica na tabli.
c)	Prehod čez Neretvo pokažem na stenskem zemljevidu, učenci pa na svojih.
II.	faza
Samostojno učenje učencev s pomočjo učbenika, pomožne literature ter zemljevida. Samostojna poglobitev učencev v učno snov.
1.	Kratka navodila za učenje. Seznanitev s tehniko samostojnega učenja iz učbenika ter pomožnega teksta iz Pionirskega lista. (Odprite učbenik Spoznavanje družbe na 144. strani, preberite tekst na tej strani v celoti, dobro si oglejte slike in preberite, kaj piše pod njimi, nato pa še preberite nadaljevanje teksta še na 146. strani do odstavka. Reke in kraje poiščite tudi na zemljevidu. Iz Pionirskega lista pa preberite sestavek MOST na 4. strani. Berite počasi in zbrano.
2.	Samostojno učenje učencev po navodilih.
III.	faza
Samostojno verbalno učenje iz programiranega teksta.
1.	Navodilo za tehniko učenja s pomočjo programiranega teksta.
a)	Orientacija o tekstu oziroma branje teksta v celoti.
b)	Učenje po odstavkih.
c)	Ponovno zbrano branje teksta v celoti, ga ponovno pokrijejo in naj tiho odgovarjajo na vprašanje, ne da bi pogledali tekst.
2.	Samostojno učenje po navodilih.
IV.	faza
Preverjanje znanja s pomočjo nalog objektivnega tipa.
1.	Kratka navodila za reševanje nalog.
2.	Samostojno reševanje.
V.	faza
1. Učencem sporočim pravilne odgovore.
2. Domača naloga: Tudi doma se še tako učite; oblikujte pa tudi pismene odgovore na vprašanja.
Pomožni tekst:
MOST
Kot v kotlu je vrelo v začetku marca 1943 na majhnem prostoru od Prozora do Jablanice. Tukaj bo grob partizanov, si je mislil sovražnik. Dolge dni je trajalo obleganje, vrsto dni bombardiranje. Partizani so se trudili, da bi uničili vsako komunikacijo, vsak most, ki bi mogel služiti sovražniku.
Pod vodstvom načelnika tehničnega oddelka Vladimirja Smirnova-Vo-lodje je pionirska četa, kakih 40 čvrstih borcev, porušila v enem dnevu 40 mostov. Ostala sta samo še dva: cestni na Rami in železniški na Neretvi. Utrujena in izčrpana četa se je vrnila v Ramo. Zadovoljni so bili, saj so pričakovali, da bodo ranjenci nadaljevali pot čez ta dva mosta. Tedaj pa je Volodja dobil iz vrhovnega štaba kratko, nerazumljivo povelje.
»Porušite še ta mosta in to takoj!«
Volodja ni verjel. Bal se je, da je to nekakšen nesporazum. Posledice bi bile lahko usodne. Kam potem z ranjenci? Odšel je v Gračanico, da bi preveril ukaz, pionirsko četo pa je poslal k mostu, da bi pripravila vse za miniranje.
Spr^el ga je osebno tovariš Tito. Volodja mu je začel pojasnjevati, zakaj je prišel. Tovariš Tito ga je nekaj časa molče poslušal, nato pa ga je prekinil: »Lepo je, lepo vse to: Toda ti vseeno poruši oba mosta in to čim-prej!«
Prvi most je zletel v zrak. Nato drugi, močni, veliki železniški most, ki je spajal oba bregova divje reke, ki je bučala v soteski. Razstrelivo, s katerim so to opravili, je bilo iz posebnega vira. Ta trotil, ki so ga vrgli z neke savoie, je bil pravzaprav namenjen Titu in vrhovnemu štabu v Ščitu pri Prozoru. Na srečo je padla bomba ploskoma in ni eksplodirala. V njej je bilo kakih 26 kg trotila trdo zlitega v kovinasti oklep. Volodjevi pionirji so ostrgali oklep z žicami in tako prišli do dragocenega prahu. Z njim so napolnili votline železniškega mostu na reki. Most je zletel v zrak. Z zlomljeno hrbtenico se je zvrnil v penečo se Neretvo.
Kakšna zmeda je nastala med sovražnikom! Kakšna zmešnjava! Kam bodo šli zdaj partizani iz kotla? —
Ognjen obroč je popustil. Na drugi strani Neretve se je sovražnik oddahnil. »Torej ne bodo šli tod,« so mislili. Ko bi bili takrat vedeli!
Volodja je dobil takoj zatem osebno od tovariša Tita nov ukaz: omogočiti prehod čez Neretvo! To je bila velika, genialna Titova vojna poteza!
Najprej so v vasi kupili dvanajst zavojev žebljev. Nato je zbrala pionirska četa telegrafske drogove, ki jih je posekala vzdolž ceste, žice, ki so jih spajale, skodle in lesene strope s hiš v Jablanici. Vse to je bil dragocen gradbeni material, čeprav neustrezen.
»Graditi smo začeli 7. marca ob
3.	zjutraj, končali pa smo 8. marca okoli treh zjutraj. Nekaj čez polnoč 9. marca je prešel čez most vrhovni poveljnik,« je pripovedoval pozneje arhitekt Živa Djordjevič.
Začel se je zgodovinski prehod ranjencev in enot narodnoosvobodilne vojske čez Neretvo. Brez odmora — pod bombardiranjem so šli dan in noč drug za drugim. Ljudje v razdalji 5 metrov, živali na 10 metrov. Šlo je počasi, bilo je težko, toda vsi so prišli čez reko. Velika bitka za ranjence se je končala z zmago!
Programiran tekst
BOJ ZA PREHOD ČEZ REKO
(Zakaj se je glavnina večkrat premaknila?)
VŠ in glavnina NOV sta se v štirih letih bojev večkrat premaknila iz ene pokrajine v drugo. Sovražnik je bil številnejši in oborožen z najmodernejšim orožjem. NOV težkega orožja ni imela do kapitulacije Italije — septembra 1943. leta.
(Hitlerjev sklep.)
Spomladi 1943. leta sta bila jedro NOV in VŠ v zahodni Bosni. Fašisti šo imeli v oblasti skoraj vso Evropo. Hitler je sklenil uničiti NOV v zahodni Bosni, ker je domneval, da se bodo zavezniki izkrcali nekje v Dalmaciji.
(Kam so se umaknili? Kaj je oviralo umikanje?)
VŠ je bil o sovražnikovih namerah pravočasno obveščen. Sklenili so, da se umaknejo proti Črni gori in Srbiji. Zaščitnice so odbijale napade, jedro NOV se je premikalo proti Neretvi. Z borci se je umikalo tudi 4000 ranjencev. Mnoge je bilo treba nositi.
(Kdo jih je pričakoval ob Neretvi?)
Nemci so skupno z Italijani in četniki zasedli bregove Neretve. Naša vojska je bila obkoljena. Vnel se je hud boj za prehod čez Neretvo.
(Kako je tov. Tito ukanil Nemce?)
Borbo je odločil Tito s spretno vojaško ukano. Na Neretvi je dal porušiti vse mostove. Nemce je to zmedlo. Nemci so umaknili čete z Neretve in jih poslali na zahod, ker so mislili, da so partizani spremenili •smer umika. Le v bunkerjih so še ostale nemške posadke.
(Kako so prešli Neretvo?)
Naši bombaši so uničili nemške posadke v bunkerjih. Čez zasilni most pri Jablanici se je začel prehod čez Neretvo. Trajal je 9 dni in noči.
(Koliko časa je trajal boj za ranjence?)
Boj za ranjence se je končal po 37. dneh z velikim porazom za Nemce.
Naloge objektivnega tipa Priimek in ime:
Število doseženih točk:
Navodilo: Na robu napiši na ustrezno mesto tiste besede, ki manjkajo v stavkih!
1.	Partizani so ponovno zgradili most čez reko Neretvo pri kraju
............. 1.......................
Navodilo: Na desni strani zaokroži tiste črke, ki stoje pred pravilnimi odgovori!
2.	Ko so bili mostovi na Neretvi porušeni, so se Nemci umaknili:
a)	v Nemčijo	a
b)	v črno goro	b
c)	Zahodno od Neretve	c
3.	Hitler je hotel uničiti NOV, ker se je zbal:
a)	da se bodo partizani izkrcali v Dalmaciji	a
b)	da se bodo zavezniki izkrcali v zahodni Bosni	b
c)	da se bodo zavezniki izkrcali v Dalmaciji	c
4.	Na Neretvi so bili obkoljeni:
a)	NOV	a
b)	četniki	b
c)	Nemci	c
5- Vš je sklenil, da se z NOV umakne:
a)	proti črni gori in Hrvatski	a
b)	proti Črni gori in Srbiji	b
c)	proti Makedoniji in Srbiji	c
6.	NOV je prekoračila Neretvo:
a)	brez bojev	a
b)	z manjšimi borbami	b
c)	v hudih bojih	c
7.	Tov. Tito je ukazal, da je treba mostove:
a)	najprej zgraditi in nato porušiti a
b)	pustiti jih pri miru	b
c)	najprej porušiti, nato pa ponovno
zgraditi	c
Navodilo: Na črte v prvem stolpcu zapiši tisto številko, ki stoji pred pravilnim odgovorom v drugem stolpcu!
8.	I.	II.
Italija je kapitulirala ................
1)	9 dni in noči
Prehod partizanskih čet čez Neretvo je trajal ................
2)	37 dni
Boj za ranjence trajal ..............
3)	sept. 1943.
Tako delo je težavno, toda zelo uspešno. Učiteljica Franja SEL, ki poučuje na osnovni šoli Drc.ga Kobala v Mariboru, je bila s takim delom zelo zadovoljna. Uspešnejše kot doslej so vsi učenci snov percepirali in si jo zapomnili. Nadarjenejši pa so naloge objektivnega tipa reševali smotrno, natančno, hitro in najuspešnejše.
Iz povedanega vidimo, da je dana ogromna možnost individualizacije pouka s posebnim ozirom na nadarjene otroke v vseh znanih učnih oblikah.
Ob koncu pa ne moremo mimo velike pedagoške resnice, ki pravi: »Srečni so tisti učenci v razredni skupnosti, kjer razrednik ali pa učitelj globoko občuti utrip posameznega učenca.« Pravi vzgojitelj je tisti, ki zazna učenčeve posebne sposobnosti, jih zna ceniti in varovati ter je pripravljen zagovarjati njegovo manj intenzivno dojemanje snovi v drugih učnih panogah. Nič manj pa ni pomembna pri tem vprašanju vloga razrednika, ki mora koordinirati delo vseh predmetnih učiteljev, ki izobražujejo in vzgajajo posameznika v razrednem kolektivu. Ves učiteljski zbor je namreč odgovoren tudi za napredek tistih učencev, ki imajo posebne sposobnosti. Tudi ocenjevanje je pri tem razglabljanju omembe vredno. Ocenjevanje je eno izmed najtežjih in doslej še ne do kraja rešenih psiholoških, pedagoških in didaktičnih vprašanj, ki zahtevajo posebno in vsestransko razpravo.
Ocenjevanje glede na nadarje-nejše učence bo moralo ostati tudi zanje do nadaljnjega tako, kot je v običajni praksi, kljub temu da se s sedanjim sistemom ocenjevanja ne strinjajo niti pedagogi, niti zdravniki, pa tudi ne sociologi in družbeni delavci. Ocene za nadarjene j še učence bodo ostale torej take, kakršne so za vse druge ocenjevance. Pripominjamo, da bodi ocena tudi sredstvo, ki naj pomaga pri učenčevem razvoju. Kljub nadarjenosti za določeni predmet mora učitelj videti pred seboj celega učenca in se vanj vživeti. Bolj kot pri katerem drugem pa bo pri teh učencih potrebna dopolnitev številčnih ocen z opisnimi, pri čemer naj bi deloval ves učiteljski zbor. Kolektivno mnenje o učencu glede vseh predmetov in še posebej o predmetu, za katerega je posebno nadarjen, bo objektivneje prikazalo učenčevo osebnost ter bo neprecenljive vrednosti za njegovo rast, za starše pa učinkovit napotek za nadaljnje sodelovanje pri njegovi vzgoji in izobrazbi.
DELO V KROŽKIH
Nadarjene učence bomo vključevali tudi v posamezne predmetne krožke. Prav v teh krožkih se posebno kaže vedoželjnost in zadovoljitev nadarjenih učencev. Tu pride predvsem v poštev razvijanje interesa za predmet, poglabljanje, predvsem pa razširitev in poglobitev učne snovi, priprava učencev za nadaljnje šolanje in priprava članov krožka za razna tekmovanja. Nadarjeni učenci delajo v krožkih po posebnih učnih načrtih.
Naj navedem nekaj primerov:
a)	Matematični krožek za 7. in 8. razred
Aritmetika: teorija števil: naravna števila, Peanovi aksiomi; relativna števila: obseg, dvojica števil, ulomki, enakost ulomkov (dokazi). Racionalna in iracionalna števila; dvoličnost kvadratnega korena, racionaliziranje ulomkov.
■ Algebra: obči številčni izrazi, razstavljanje, krajšanje ulomkov z občimi številčnimi izrazi, potence in koreni kot potence, negativni in ulomljeni eksponenti, kvadratni in kubični koren, potence in koreni občih številskih izrazov.
Geometrija: planimetrija, aksiomi in izreki z dokazi, trikotnik in vse sestavine, četverokotniki in mnogo-kotniki, krog in njegovi deli, ploščine. Posebno temeljito pravokotni trikotnik in Pitagorov izrek.
Stereometrija: aksiomi in izreki z dokazi.
Poleg tega pa se pogovorimo o velikih matematikih.
Za razvijanje interesa za ta predmet daje mnogo pobud delo Živka Kostiča Izmedu igre i matematike. Tu je mnogo nalog pod različnimi zelo mikavnimi naslovi, npr. Kje je prstan, Elektronski možgani v glavi, Kako je kitajski deček izmeril slona, Diofa-nov epitaf itd.
b)	Zemljepisni krožek za 7. in 8. razred
Program je lahko tudi razčlenjen po mesecih, kakor je naslednji:
December:
1.	Slika iz Japonske.
2.	Posebnosti iz mongolske osrednje Azije (med karavanami in jur-tami).
Januar:
1. Dežela monsumov in raznolikost njenega ljudstva.
Februar:
1.	Indija na pragu razvoja.
2.	Donava od izvira do izliva (ob filmu).
Marec: 1. Afrika in njeni ljudje.
2. Slovenija v posebnostih.
April:
1.	Življenje Laponcev (ob filmu).
2.	Srednji vzhod (Sirija in Izrael danes).
Maj:
1.	Oceanija (fizično - geografske, družbene in etnološke značilnosti).
2.	Orna gora in Makedonija (ob filmih).
Junij:
1.	Brazilija v značilnostih.
2.	Problemi Srednje in Južne Amerike.
Material za obravnavo teh vprašanj zbirajo učenci, imajo po temah referate, po referatih pa vodi učitelj razgovore.
c)	Literarni krožek za 5. razred
Namen krožka je nadarjenim učencem intenzivneje kot pri pouku zbujati ljubezen do slovenske besede, bogatiti jim jezik z lepimi izrazi in skrbeti za to, da pridobijo večjo razgledanost. Spoznajo naj natančneje mladinske pisatelje in njihova dela, gojijo naj dopisništvo, izdajajo Šolski ali razredni list in podobno.
Približuje se tekmovanje za bralno značko, knjižničarke imajo polne roke dela, da zadovoljijo mlade
bralce
V program takega krožka zajamemo sestavljanje raznovrstnih spisOVi pripravljanje literarnih map, oglede raznih spomenikov, znamenitih literatov, dopisovanje, branje izbranega mladinskega tiska ter razne izlete v prirodo.
d)	Dopisniški krožek za 7. in ,8. razred ima namen vzgojiti vsaj nekaj nadarjenih učencev v samostojne poročevalce o aktualnih dogodkih iz okolja, v katerem živijo. Program naj obsega dopisovanje Mlademu rodu (7 dni), Pionirskemu tedniku, RTV Ljubljana, Pionirskemu listu. Pionirju in Kurirčku. Krožek se naj poveže ■ z uredništvom lokalnega dnevnika in ga obvešča o vseh večjih dogajanjih’na šoli.
Ob koncu šolskega leta naj, najboljše članke zbere v malo brošurico. Ob tem delu naj se učenci vzgajajo tudi v kritične urednike.
Tudi drugi krožki, ki jih na šoli ustanavljamo, naj imajo svoje specifične programe.
Najpestrejše udejstvovanje nadarjenih otrok pa je gotovo v svobodnih dejavnostih, kjer se pokaže sproščenost glede na interese teh učencev.
Ogromno materiala za zbujanje interesov pri nadarjenih otrokih pa najdemo v knjigi Didaktični prispevki za plodnejši pouk, ki jo je izdal Zavod za PSS Maribor.
VZGOJNE NEVARNOSTI
Prav je, da od nadarjenega učenca zahtevamo« več, toda tudi od njega le toliko, kolikor prenese njegova zmogljivost in nič več. Le v tem primeru je individualizacija pouka s posebnim ozirom na nadarjene otroke opravičljiva. Pri individualizaciji pouka s posebnim ozirom na nadarjene otroke se namreč srečamo tudi z raznimi negativnimi manifestacijami. Pri uveljavljenju načela individualizacije pouka mora učitelj stalno paziti na to, kako bo to načelo uveljavljal, da se bo uspešno izognil nevarnostim, do katerih pride v tej zvezi.
Vzgojne nevarnosti pri napačni individualizaciji pouka so namreč v tem, da lahko povzročijo veliko vzgojno škodo. Dodatna zaposlitev sposobnejših učencev ne sme biti preveč očitna glede na manj sposobne. Ogibati se je nagovarjanja: Vi ste sposobnejši, več zmorete, od vas to pričakujem. Sposobnejši učenci ne smejo postati v razredu nekakšno »duhovno plemstvo«, »mentalna ari-ktokracija«, ki bi izkoriščala svoj položaj v škodo kolektiva in v svojo škodo. Nadarjenejši učenec lahko postane ob nepravilnem učiteljevem postopanju ohol, sa-mopašen, gospodovalen, čuti se;v razredu vzvišen ter začne druge podcenjevati in poniževati. Odnosi do kolektiva postajajo nehumani in nesocialistični ter zato nezaželeni, škodljivi. S tem pa seveda tak individualist ne bi postal osebnost, ne bi pridobil kvalitet socialistične osebnosti ter ne bi mogel živeti in delati ' v kolektivu. Za razvoj osebnosti pd so, nasprotno, potrebni medsebojni vplivi, potreben je kontakt ih medsebojna povezava.
Vsega tega se morajo zavedgti tudi starši intelektualno nadpovprečnih otrok. Paziti pa moramo, da takega otroka preveč ne naprezamo in da od njega he zahtevamo naporov, ki jim ne bo kos. Tako bi kljub nadarjenosti zgubil veselje do dela, popustil bi in dobil škodljive komplekse. Povedati moramo, da je naše stališče do individualizacije pouka tako, da se je treba varovati nepravilne skrajnosti in prenapenjanji
Ekstremna individualizacija pouka bi nas vodila do negacije vzgojnih nalog in do negiranja socialističnih kvalitet človeka. Individualizirano in individualistično vzgojo moramo zato strogo ločiti. Moderen način proizvodnje, vsa bogata diferenciacija človekovega dela in vedno večje število posebnih poklicev pometo določeno družbeno osnovo, ki odseva v zahtevi po individualizaciji pouka ali, če govorimo v ja-ziku ekonomistov, po »vzgojno' izobraževalni proizvodnji«. N' dvoma, da zahteva socialistična družba takega človeka, ki bh razumel sodelovanje z drugih^ človekom, ki se bo znal in hoteJ prilagoditi sočloveku ter bo imel dovolj socialističnega čuta uvrstiti se in vrasti v široko človeško skupnost.
Ob koncu pa je treba povedati* da se je po naših šolah močno utrdila napačna praksa, ki se _i?' raža v tem, da se učno-vzgojno delo na splošno prilagaja san*0 povprečnemu intelektualnemu n*' voju razreda, slabo ali nič pa ?e ne upoštevajo tudi individualne sposobnosti učencev. Naš vzgojn* smoter pa zahteva kolektivno vzgojo in ravno zaradi tega ne odvzema možnosti za učenčev po* polni individualni razvoj, zlaS« tudi ne za razvoj nadarjenih-
LITERATURA:	(
Dr. Pero Simleša: Individualizacij8 nsstavG
Pedagoški rad XV (1960),
Robert Dotrens: Individualiziran nastava.
Jugoslovenski zavod za prouče' nje školskih i prosvetnih pitanja »dp dareno dete«.
Tomislav Tomekovič: Psihologu ’
Boris Stefanovič: Pedagoška psm iOgijO.
Gustav Šilih: Očrt splošne didaktike.
z. K. Kostič: Izmedu igre i h131 matike.
Zakon o osnovni šoli.
Učni načrt za osnovne šole.
»Hlapci, heroji, ljudje«
S Pirjevčevo knjigo »Hlapci, heroji, ljudje«* smo dobili novo razlago Cankarjevih Hlapcev, ki je . delo osvetlila z drugačnega zornega Kota, kot smo bili doslej navajeni. ■Dušan Pirjevec se je v svoji interpretaciji Hlapcev osredotočil zlasti ha Jermanov problem in po tej polti skušal priti do bistva Cankarjeve hrkme. Prepričan je, da tradicio-halni način branja pri Cankarju — . rtasti pri Hlapcih — odpove, zakaj v tem primeru gre za branje Cankarja »kot .izraz in odraz Cankarje-Ve osebnosti in njegove dobe. Ta hačin branja [pa] ne zmore skoraj hiti za trenutek ostati znotraj sa-. hi ega besedila, ne more se besedilu v užitku prepuščati«. Zato je želel
•	uramo razlagati tako, da bi »Jer-Jhana in njegovo delovanje razume, ja zunaj psiholoških in socioloških Kategorij; ki se je njihova neupo-
' hab no st že tolikokrat izkazala«. V tem trenutku po mojem ni toliko bistveno, ald se strinjamo s takimi ■trditvami ali ne, marveč je po-hiembneje ugotoviti, da Pirjevčeva razlaga pomeni približanje resnici o Hlapcih in da je izredno pomem-•bon prispevek k spoznavanju Cankar j evega dela nasploh.
Cankarjeve besede v pismu ■ Sohwentner j u: »V - prvih dveh aktih Prevladuje satira, v tretjem se začenja- tragika« in »Konec bo resen, toda ne tragičen« — so bile razlagalcu namig, da delo terja svojevrsten prijem in da je Cankar s | temi besedami tudi sam opozoril na ‘ hekatere posebnosti svoje drame. Cankar je napravil konec resen in Sv.tem dal delu značilnosti, ki . sb Povzročile, da »se ta - drama očitno ' bistveno razlikujoi od tega, kar je Cankar že poprej napisal«. Cankar
•	hi dovolil, da bi glavni junak — .Jerman — »padel« in da bi bil ko-
hec tragičen. Spričo tega smo po haizlagalčeveim mnenju »postavljeni Pred dolgo vrsto zelo pomembnih, a tudi občutljivih vprašanj.«
Eno izmed takih občutljivih vprašanj, ki hkrati spada tudi med Ključne probleme, je konec drame (in »novo življenje«). Razlagalec je Ugotovil, da kohec »ne more biti le Solo zanikanje vsega, kar se je prej
•	dogajalo, pač pa je v njem prejšnje ; dogajanje samo preseženo.« Povsem
Upravičena je tudii trditev, da pri zadnjem prizoru ne gre več za »načela realistične literature, racional-.ho-sti in izkustvene verjetnosti«.
Ob poglabljanju v Hlapce je kaj hitro tudi jasno, da ni mogoče mi-hio odločilnega pomena matere, saj ihia usoden vpliv na celotno Jer-hianovo ravnanje in doživljanje. Za razmerje med materjo in sinom je zelo pomembno, da'Jerman dožene svojo pravdo sam do konca, zato Jbdi »materin glas ni glas odpuščanja, saj se oglaša šele onkraj krivde in kazni.«
Nikakor tudi ni mogoče prezreti, da Kalander Jermana nima za odpad-hika, marveč je videti, da popolno, hia razume njegov umik, ki naj bi Jhu pomagal najti pomiritev za raz fKlano notranjost (saj je vseskoz nehanje načet« in razdvojen). Upravičenost in-potreba po revolucionar-hem boju pa obstajata, zakaj. Jer-
•	Jhanova odpoved se po mnenju razlagalca »dogodi (se) nekje zunaj po-Jhenskega polja revolucije«. Na račun Jermanove drame so »vse prvi-he. socialnozgodovinskega sveta ob koncu drame postavljene v oklepaj«. Seveda Jermana in mater kljub vse-hiu doletijo posledice njunega »so-
-	cialnozgodovinskega angažmaja« (Jerman mora na Goličavo, materi-ha prezgodnja smrt) in stari svet ni odpravljen, marveč ostaja v vsej Svo.ii kruti resničnosti. V taki situ-Jciii se je porodila ideja novega življenja, ki pa »ni niti preprosto Zanikanje prejšnjega delovanja niti he rešignirano pristajanje na stari iyct«. in •' kaj torej v resnici je? Odgovor na to vprašanje je D. Pirjevec iskal z izredno vztrajnostjo 5h z ne majhno prodornostjo in in-v©ncijo.
V prvi vrsti gre za vrnitev k Jhateri, od katere se je Jerman od-trgal zaradi svojega socialnopolitič-Uega delovanja. Prepričan je bil, da {Jo postopal tako, kot mu je veleva.
' k> -srce, in da je to delovanje za-
-	Shovano v njenem srcu. Jerman je
mislil, da je bil s tem zvest ma-Joti, toda vse kaže, da ni bilo tako. Oa bi dobil ustrezen odgovor na to ^Prašanje, je Dušan Pirjevec sku-
poiskati zvezo med narodom, hlapčevanjem, junakom in materjo, ^a.rcd si piše sodbo sam, in sicer z ‘Zgodovinsko akcijo, »sam odloča o ; Svoji usodi«, torej je »svobodni jjhbjekt zgodovinske akcije oziroma ^•storični subjekt svobodne akcije«. Slovenski narod naj bi to šele po-stai (nekoč je že bil — po Jermanovem prepričanju v dobi prote-fjantizma), zdaj pa je ta narod obdajal v obliki hlapčevanja (torej nihalno!). D. Pirjevec je zapisal, da .^zgodovinsko bivanje [Slovencev]
•• Potemtakem ni v skladu z njihovim Pistvom«; pod suknjo hlapčevstva
se skriva historični subjekt in Omanova akcija naj bi pomagala Pokriti bistvo.
Tako kot je narod, je tudi človek 7 svojem bistvu historični subjekt,
. Pa naj bi bil že po svoji biti, Pravzaprav po svojem rojstvu, po jn^teri. »Pod svojo suknjo [pa] so v^dje, ki si lahko sami pišejo svo-
sodbo, skratka historični subjek-
Jermanova akcija je torej zasno-|^ha v materi«. Jerman ni bil ro-i071 za hlapca, zato ni mogel delati
•	vfhgače, kot je delal. »Istost biti in ntstva« naj bi bila potemtakem te-jnelj Jermanove akcije; ta istost je "istost sinovega in materinega sr-a«. Toda zadeva se je zapletla, ker ® hi ati s sinovim, početjem ni »stri-
. Pflala«.
v&azlagalec je ob razčlenjevanju J^^dila drame (pogovor med Jer-Jhahiom in Kalandrom) ugotovil še
značilnost: v Jermanovih bese-Jj^h o »razbojnikih« je vidna še Jlhga stran njegovih misli — v ak-ijo gre tudi zato, da bi razkazal se-e, pokazal, da še ni na tleh, s tem ^ Je bila izčrpana njegova samo-•'h?^a’	so samo hlapci... za
J^Pce to torej kar že napravljeni: Jvjeni za hlapce.« To naj bi pome-xr:0» da bistvo ni isto z bitjo in da Cvek po materi, po rojstvu tudi - hi historični subjekt. S tem pa se j zamajala Jermanova utemeljenost 4 hszkrila 'neutemeljenost. In kaj tem ugotovil razlagalec? Pra-
n v	-ie dc> Konca preprič-
da se Jermanova »breztemelj-
ko'nstituira v tistem delu nje-?^vega besedila [glej III. dejanje], .^^hazumska kontrola še ni dovolj
la * Dušan IPirjevec: Hlapci, heroji, nii? ■ ‘ ■ dzdaho ob petdeseti obletih1 Rmrti Ivana Cankarja.) Cankar-,eva založba 196«.
močna, torej v trenutku neposrednosti, medtem ko se utemeljenost pojavlja, ko je spontanost neposredne reakcije že uplahnila in ko se je razum že znašel«.
Akcija ni enotna, Jerman je v sebi »nalomljen«, vzrok pa moramo iskati v »samorazkrivanju razlike med bistvom in bitjo, med sinovo zvestobo materi in njegovo akcijo, zasnovano na tej zvestobi«. Povsem očitno je. da Jerman tudi za junaka ni rojen, ni rojen, da bi bil historični subjekt. To pa obenem pomeni, da »smisla svojega enkratnega življenja (človek) ne prejema kar naravnost od matere«. Kot »izvor historičnega subjekta [se je) pojavil svet« ali bolje — »konkretna svetovnozgodovinska situacija«. Razkrila se je razlika med tem, kamor je Jermana klicala mati — bit in kamor ga je klical čas, s tem pa tudi narod. Prišlo je do razkroja istosti biti in bistva.
D. Pirjevec meni, da pri tem ne gre za tradicionalni konflikt, marveč za »spor ali spornost, ki je dramo omogočila kot ontološko razliko« (to je razlika med bistvom in bitjo). V Jermanu sta se pojavila »utrujenost in gnus«, ker je opravljal nekaj, za kar ni bil rojen. Tako poslanstvo je namreč sposoben uresničiti samo tisti, ki ima moč in mladost (Kalander), Jerman pa ni imel moči, zato tudi ni mogel hlapce spreminjati v ljudi. Junak nosi posledice dvojne krivde: kriv je pred bitjo — pred materjo in pred svetom. Svet ga je izločil, »ker se ni ravnal v skladu z nlegovim bistvom, ki je moč«. Obračun z materjo pa vidimo v zadnjem dejanju. Jerman je izgubil bistvo in smisel, izgubil je mater. Mati je ostala za sinove prošnje gluha, bit torej sama po sebi ne daje bistva. »Po biti je človek za to, da je in ne več n,e manj. Ni tedaj možno iz biti izvajati tudi bistva in . smdsla ...« Mati se je oglasila šele tedaj, ko je bil Jerman onkraj bistva in smisla. »Biti onkraj pomeni v tej zvezi: ne biti več historični subjekt, ki se hoče utemeljevati! v biti.« D Pirjevec meni. da gre pri Jermanovem »samomoru« za samouničenje subjekta (Jerman seveda ni naredil popolnega samomora, ki bi uničil tudi bit).
Zdaj je razlagalec tudi skušal odgovoriti. kai je pravzaprav »novo življenie«. To življenje je »onkraj identificiranja bistva in biti. je onkraj esh atol oš k e zgodovine, začne se v razkritju ontološke diference, ki je živlienie pri materi oziroma pri biti«. Sicer pa po mnenju interpreta na vprašanje, kaj je to »novo življenje«, »morda (nanje) sploh ni mogoče dati zanesljivega odgovora.«
»Novo življenje je življenje pri materi, v njem živi človek to, za kar je rojen. Rojen pa ni za nič, kar bi se dalo imenovati v jeziku smisla, bistva, akcije in zgodovine.« Ob tem je grozljiva Pirjevčeva domneva, da bo Jerman po vsej verjetnosti tisto, kar Hvastja že je, seveda pa nas temeljita razčlenitev tega »strtega bojevnika« vse bolj prepričuje, da je v tem mnogo resnice. Po ra zla galčeve m mnenju »novo življenje« ni niti oportunizem niti kapitulantstvo, ni brezup izgubljenih iluzij, ni beg, to je razkrivanje ontološke razlike in »zavračanje in vračanje akcije v njeno resnico«. Satirično in tragično se je ob koncu, ko je šlo za pristanek na »vprašljivost in nezanesljivost« dokončno prevesilo v resnost.
Dušan Pirjevec je s pričujočo razlago Cankarjevih Hlapcev zelo posegel v temeljna vprašani a drame in začel odkrivati najbolj skrite, zastrte in subtilne prvine te včlike stvaritve. Doslej so bile dokaj jasne socialnopolitične razsežnosti dela in izpoved humanistične ideje o preobrazbi sveta, manj pa so posamezne razlage prodirale v globino notranje strukture dela, ki je zelo zapletena in od razlagalca zahteva izredno občutljivost. kritično-raziskovalno podrobnost in nenazadnje temeljito poznavanje celotnega Cankarjevega dela. Filozofsko-interpretacijski prijem je raz.laglacu omogočil razčiščevanje zlasti tistih vprašanj v Hlapcih, ki so ostajala doslej le delno ali povsem nerazčlenjena in v senci zunanjih, vidnejših značilnosti dela.
Naj dodamo še tole: D. Pirjevec je v svojem delu večkrat omenil trditve in razlago, ki jo je o Hlapcih (pred dobrim letom) objavil Janko Kos (Sodobnost 1968, št. 2). Čeprav je Pirjevec nekajkrat zavrnil Kosove sodbe, pa se mi vseeno zdi, da se v marsičem dopolnjujeta, le da so vidiki obravnavanja povsem različni. Pirjevčevo spoznanje o Jermanu po mojem nikakor ne izključuje tudi Kosovega pogleda na Jermana, ki ga je predstavil kot ne-konformista in mu s tem prisodil posebne psihične in moralne lastnosti.
G. Kocijan
»Zgodovina filozofije«
Dvoje misli je treba zapisati uvodoma, še predno gre beseda o prevodu Vorlanderjeve »Zgodovine filozofije«. Najprej že znano dejstvo, da glede tiskanja &ilo-zofskih knjig na Slovenskem vidno zaostajamo za hrvaško-srb-skim jezikovnim področjem, pri čemer tudi manj številno prodajno področje Slovenije ne more biti vselej opravičljivo. Drugo je: možnost apriornega ugovora zoper Zgodovino filozofije, češ da le-ta ni nujno potrebna, ker da je vrednost filozofije v sodobnem, živem razvijanju filozofske misli in filozofskega sistema, ne pa v zgodovinskem procesu filozofije. Čeprav ne gre zanikati take misli, pa se ni mogoče otresti zavesti, da ni mogoče dovolj solidno obvladati sodobnih tokov filozofske miselnosti, ne da bi tudi solidno obvladali vse tisto, iz česar je izšla ta filozofija, in ob tem tudi širši, zgodovinski aspekt, ki lahko s solidnimi temelji omogoči razsežnejše poznavanje. Ob dejstvu, da je to menda tretja zgodovina filozofije v slovenščini <— prva je izhajala v snopičih nekako pred prvo svetovno vojno iz češkega izvirnika, potlej je med obema vojnama izšel Spektorski — potem je prevod Vorlanderjeve knjige, ki je izšla v izvirniku 1949. leta, nedvomno pomemben knjižni dogodek.
Primož Simoniti je prevedel prvi del »Zgodovine filozofije« Karla Vorlanderja, ki sega od predsokratske do srednjeveške filozofije z zatonom sholastike in razcvetom nemške mistike. Vprašanje izbire avtorja zgodovine filozofije ni bilo zgolj formalnega značaja. Nedvomno je filozofija, z njo vred tudi zgodovina filozofije, podvržena mnogo strožjim pogledom kot druge humanistične vede, bodisi zavoljo družbene specifike in njenih zahtev, bodisi iz drugotnih razlogov. Vsako dogmatično poenostavljanje bi vodilo k enosmerni uporabnosti, bolje, hoteni didaktičnosti, ob čemer pa ne bi prišla do izraza ne celovita filozofska misel, ne objektivni proces filozofskega razvoja v prostoru in času. Vodilo je torej bilo: izbrati tako zgodovino filozofije, ki temelji na primerno visoki strokovni ravni in je podana na kolikor toliko sprejemljivih idejnih predpostavkah. Poleg tega je bilo treba s tako izdajo zadovoljiti tudi širok krog interesentov.
Ob prvi knjigi Vorlanderjeve »Zgodovine filozofije« je vredno omeniti, da je ugledni nemški filozof pripadal neokantovski smeri, politično pa je pripadal nemški socialni demokraciji. Vor-lander (umrl je 1928. leta) je poleg zgodovine filozofije ustvarjal na področju praktične filozofije,
misleč, da je mogoče novokantov-sko miselnost poglobiti v marksistično sociologijo, kar potrjujejo nekatere filozofske razprave. Ob prvem delu Vorlanderjeve »Zgodovine filozofije« je treba navesti še to, da prevod temelji na izdaji iz leta 1949 in da sta prvi zvezek dopolnila in izpopolnila E. Metzke in E. Hoffmann, kar pa je knjigi le v prid.
Novokantovska miselnost bi očitneje pronicala na površje, ko Vorlander govori o interpretaciji antične filozofije, če ne bi E. Metzke tega z mero in poznavanjem ublažil, saj bi sicer Vorlander lahko dal nov pomen idejam, ki prvotno niso imele takega vsebinskega jedra. Očitno se povsod ni dalo izogniti Vorlanderjevemu izvirnemu, mestoma novokantov-sko obarvanemu, tekstu oziroma interepretaciji, vendar je moč korigirati taka mesta, če že tega nista storila Metzke in Hoffmann. ter jih uskladiti z lastnim nazorskim območjem. Celotni prvi knjigi »Zgodovine filozofije« pa se pozna, da jo je spisal ne le poznavalec tvarine, ampak tudi metodik, ki mu je blizu sistematika, kar omogoča preglednost in osredotočeno obravnavanje tvarine. Vorlander je zanesljivo te-
žil podati kar se da objektivno zgodovinsko podobo razvojne poti filozofske miselnosti, izogibajoč se subjektivnosti, povsem tuja pa mu je vsaka dogmatičnost. Dragocena so navajanja literature, seveda pa je pri obilju virov upoštevano le tisto, kar je v očeh avtorjev veljalo za poglavitno. Navedeni viri segajo včasih v povojne dni, opazno pa je, da so avtorji dali prednost nemškim virom in žal niso upoštevali nekaterih pomembnih drugojezičnih virov. Za nas pa bo koristno, da je prevajalec soupošteval tisto slovensko filozofsko literaturo, ki jo kljub skromnosti imamo prevedeno.
Ko je pred nami prva knjiga Vorlanderjeve Zgodovine filozofije, si lahko obetamo, da bomo zasledili tudi nadrobnejšo kritiko o prevedenem delu, predvsem pa ostaja želja, da bi čim prej dobili še druga dva zvezka. V pomanjkanju tovrstne literature je pač potrebno opozoriti šolske knjižnice na »Zgodovino filozofije«, prav tako pa tudi šolnike, saj taka knjiga, ni namenjena le tistemu, ki predava filozofijo ali se z njo mimobežno srečuje v leposlovju ali zgodovini.
I. G.
Laszlo Moholy-Nagy: »Svetlobna priprava« — 1. 1928—30, kovina steklo, membrane; princip kroženja svetlečega telesa
NOVO MED KNJIGAMI
TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE vztrajno krči pot znanstveni fantastiki v našem mladinskem slovstvu. Pred kratkim je zopet izdala v zbirki Spektrum dve knjigi:	Stanislava Lema
ZVEZDNI DNEVNIK in Isaaca Asimova JEKLENE VOTLINE. Zbirka je tako narastla že na preko dvajset del, med katerimi se bodo dosedanji bralci gotovo spomnili na Huxlejev Krasni novi svet, na Clarcov Planet sedmih sonc in na druge.
Prizadevanja založbe, da na ta način izpodriva šund, hkrati pa drasti bralčevo domišljijo v zdravo smer, zaslužijo na vsak način pohvalo in podporo.
Seveda je v primeri z Jule-som Vernom današnje čtivo te vrste zlasti spočetka težje razumljivo. Francoski pisatelj je gradil svoja dela skoraj izključno na viziji nadaljnjega razvoja takratne tehnike, za tak razvoj pa je bilo potrebnih potem skoraj sto let, da se je uresničil. Danes je napredek mnogo hitrejši in bolj vsestranski, zato postajajo tudi špekulacije za bodočnost vse bolj drzne. Bodoča zemeljska in kozmična bitja zavestno doživljajo štiridimenzionalni prostor^ kjer se današnji Jaz pogovarja z včerajšnjim; razdalj in hitrosti ne omejujejo naše fizikalne predstave, roboti so intelektualizirani (vendar ne inteligentni), pojavljalo in rešujejo se problemi medsebojnih komunikacij itd. Seveda so take predstave lahko mnogo bolj oddaljene od prave slike bodočega sveta, kot so bile Vernove od današnjega, zato pa tembolj sproščajo v bralcu njegovo lastno fantazijo.
Za razlago in oceno te nove, sodobne zvrsti branja si bo moral seveda tudi učitelj polagoma ustvarjati nova merila, ali pa bo kot mentor zaostajal, oziroma odpovedal.
V eni zadnjih številk smo na kratko opozorili tudi na drugo novost iste založbe, Ferda Gorjanca ELEKTRIČNI APARATI ZA ŠIROKO POTROŠNJO. V dopolnilo navajamo aparate, ki so tam opisani: brivnik, fen, sušilnik za roke, aparat za kodranje las, višinsko sonce, aparat za masažo, grelnik za vodo, hladilniki, štedilniki in kuhalniki, mešalnik, kavni mlinček, centrifuge, pralni stroji, likalnik, sesalnik za prah, loščilnik, pralnik za posodo, radijski in televizijski sprejemniki, gramofon in magnetofon.
Razen za domačo rabo bo knjiga dobro služila tudi kot priročnik pri pouku praktičnega gospodinjstva.	(Pd)
Svet moderne umetnosti (32)
Alexander Calder (ZDA): »Mobi-le« — 1,1936, kovina; v mirujočem in gibljivem položaju
XVI. KINETIKA
»2e v prakulturi je človek hotel na steni votline izraziti gibanje živali tako, da ji je narisal več nog, kot jih v resnici ima. Ali je potlej čudno, če hoče v času civilizacije strojev in tehnike XX. stoletja tudi umetnik dobesedno izraziti gibanje?«
Najprej je treba povedati, da pri kinetiki ne gre za posebno umetnostno strujo, marveč za poseben pojav, ki bi ga lahko uvrstili v sklop abstraktne umetnosti, čeprav so lahko pobude različne.
Glede iskanja svetlobnih učinkov, gibanja vode, gibanja strojev ipd. lahko iščemo prve artistične poizkuse že pred nekaj stoletji, čeprav bi tedaj težko govorili o umetniških hotenjih in dosežkih. V takem obsegu bi lahko navedli kot primer Leonar-dove poizkuse ali triumfalni sprevod na kolesih v času Maksimilijana I. (začetek XVI. stol.); v XIX. stoletju, ko so tehniške vede močno izpopolnjevali, pa bi našli več takih in podobnih primerov. Naj bodo taki pojavi uporabnega značaja, lepotno-okrasnega, spektakularnega ali celo artističnega, po svoji naravi in vsebini zaznamujejo izrazito težnjo po gibanju, pogosto je posredi tehnologija kot zanimiva rešitev. Šele v XX. stoletju lahko strnemo pojave v okviru umetnostnih prizadevanj, ki imajo princip gibanja kot poglavitno sestavino estetskega učinkovanja.
Take pojave bi lahko posamično našli že v začetnih desetletjih našega stoletja, toda šele nekatere razstave po svetu po drugi svetovni vojni, v šestdesetih letih, so tematično predstavile različne' umetnike, ki jim je kinetično hotenje poglavitno izrazilo. Šele ob teh razstavah se je po-
nudil strnjen pogled na kinetiko v umetnosti, kar je omogočilo tudi analitičen pristop k takim pojavom in vrednotenje v slikarstvu in plastiki. Ne moremo pričakovati. da bi dala taka proučevanja dokončna spoznanja, tembolj, ker ni mogoče reči, da je pojav kinetike izčrpal svoje možnosti in da ne kaže več vitalnosti. Nekatere značilnosti pa zagotovo lahko spoznamo in ob njih opredelimo svoj odnos do takih pojavov.
Kakor je treba pri mnogih pojavih novodobne umetnosti upoštevati dosežke tehnike, fizike, kemije ipd., tako bi se dalo bolj kot kje drugje govoriti o relativnosti odnosov pri kinetiki. S tem da je slika ali plastika gibljiva, se spreminja prostorski odnos in figuracija tega, kar kinetično delo vsebuje. Hkrati pa je treba soupoštevati čas kot nov dejavnik, ki spremlja gibanje. Prostorsko spreminjanje je neločljivo povezano s fesom, spremi-njaječa figuracija ne ustvarja v gledalcu nekega več ali manj stalnega, statičnega občutja, marveč spreminjajoč, relativnosten odnos, ki izvira iz dinamike ali dinamično učinkujočega dela.
Vasarely meni, da že nasprotje med črnim in belim (v nekem sorazmerju) ustvarja ritmične vibracije in določeno optično kinetiko, kar je potrjeval v svojih grafikah in oljih z matematično enakimi ali sorodnimi geometrij-, skimi zaporedji likov v kompoziciji. Toda tovrstno ritmiko bi našli lahko v bogati orientalski (islamski) ornamentaliki ali tudi pri ljudskih vezeninah. Morebiti bi lahko poenostavljeno dejali, da se da skrčiti kinetiko na dva osnovna tipa. Pri prvem je kinetična umetnina »statična«, občutje gibanja zadobi gledalec s tem, ko spreminja zorne kote. Tako je
npr. Vasarely ustvaril sliko v taki tehniki barv, da v očeh gledalca le-te spreminjajo tone, če gledalec spreminja položaj; podobno je Mark Adrian (Dunaj) izdelal reliefno sliko iz lesa in stekla, ki v svoji abstrakciji lomi svetlobo in daje s tem neenake barvne učinke pod različnimi opazovalnimi koti.
Druga vrsta kinetičnih umetnin pa je dejansko gibljiva, se pravi, da je gledalec na mestu, kinetično delo pa se giblje. Razumljivo je, da gre pri tem za plastike, ki so izdelane bodisi v

Gianni Colombo: »Fluidna struktura« — kovina in pleksi steklo; v spodnjem delu je vgrajen stroj, ki poganja ritmično krivuljo
klasičnih tehnikah ali še pogosteje v mešanih tehnikah (poleg stekla, kovin, tudi fotografska plošča, film, večkrat tudi prikrit strojni mehanizem). Prav ti pojavi so ob svojih začetkih silovito razburjali javnost, pa tudi umet-
nostno kritiko. Trije primeri naj ponazorijo svojskosti kinetike v plastiki.
Alexander Calder (Američan* rojen 1898) je ustvarjal dvoje kipov: stabilne ali statične kipe ter mobile ali mobilne plastike. Slika prikazuje njegov »Mobile« iz leta 1936, najprej v statičnem položaju, nato v gibanju. Viseča plastika z listi ustvarja igro ravnotežja in gibljivosti. Tu gre za čisto fantazijo igre in domiselnosti, gibljiva plastika pa učinkuje kot gibljivo in mirujoče telo. Taka upodobitev je gotovoda odraz instinktivne igre, Calderju pa pomeni dokončno možnost resničnega gibanja v plastiki, medtem ko je poprej obstajala le iluzija gibanja. Podobno — stoječo plastiko,mobile je ustvaril A. Calder za palačo UNESCO v Parizu.
Dvg4ntridesetletni Milančan Gianni Colombo pa je v svoji zamisli iz kovine in pleksi stekla uporabil tudi mehanizem, ki poganja uokvirjeno krivuljo, da spreminja oblike in s spreminjajočim kovinskim trakom ustvarja svojstven ritem in učinek.
Znani abstraktni slikar madžarskega porekla Laszlo Moholy-‘^agy (1895— 1946) pa je s svojo »Svetlobno pripravo«, izdelano med letoma 1928 in 1930, dosegel dvojni učinek- plastičnega in »slikarskega«. Fotografija kaže njegovo plastiko in daje slutiti, kako svetloba, ki se odbija od zrcal in gre skozi različne barvne membrane. spreminjajoče učinkuje z odboji in z gibanjem svetlobnih efektov v neposredni okolici. Prav s svojo »Svetlobno pripravo« je Moholy-Nagy našel nekaj posnemovalcev — nekateri od njih so tem barvnim učinkom pridružili še glasbeno spremljavo. Pri takih pojavih lahko govorimo tudi o sinesteziji barv.
(Nadaljevanje sledi)
St. 6
Novice iz Italije
mm film
Reforma
višjih srednjih šol
Prve dni februarja je bil objavljen odlok, s katerim je stor-
n nov korak v odstranjevanju
katerih nelogičnih in, lahko bi rekli, tudi krivičnih struktur v italijanskem šolstvu. Tokrat gre za ukinitev sprejemnega izpita, ki so ga morali delati učenci 2. razreda gimnazije, da bi lahko nadaljevali že tako in tako začeto humanistično smer v klasičnem liceju, ki traja tri leta. Tu naj bi pripomnili, da takšnega izpita nimajo druge srednje šole, kot so znanstveni licej, učiteljišče, razne tehnične šole itd.; ukinitev le-tega pomeni tedaj odpravo selekcijskih pregraj, ki so ostale še iz . starega gimnazijskega ustroja, ko se je gimnazija oz. gimnazi-ja-licej začenjala po petletni osnovni šoli, ne pa po sedanjem, osemletnem obveznem pouku.
Pred italijanskim parlamentom kot najvišjim odločilnim forumom je predložen v odobritev načrt o reformi zrelostnega izpita na vseh višjih srednjih šolah. Ta predvideva po uspešno zaključenem zadnjem razredu samo dva pismena in dva ustna izpita, ki naj bi vsebovala tudi predmet splošne izobrazbe, kjer naj bi kandidat pokazal svojo kulturno razgledanost In zrelost presojanja, poleg predmeta, značilnega za šolo, ki jo je kandidat doslej obiskoval: npr. knjigovodstvo za tehnično-trgovske šole, latinščino za klasični licej ali kak drug predmet, ki ga izbere kandidat sam. Na ta način bodo že letošnji maturanti dozorevali po sistemu, ki pomeni za tukajšnje razmere pravo revolucionarno dejanje. V okviru tovrstne reforme predloženi zakon odpravlja tudi popravne izpite pri zrelostnih izpitih, če upoštevamo, da je število dijakov, ki maturirajo v jesenskem roku, včasih celo večje od števila tistih, ki opravijo ta izpit že julija, je to precejšnja sprememba; njeni zagovorniki predpostavljajo, da kandidati ne morejo v poletnih mesecih nadomestiti zamujenega, ali bolje rečeno, izpopolniti svojega znanja, ki so ga dosedanje komisije tako strogo in po starih merilih sodile.
Srednješolski profesorji stavkajo in demonstrirajo
V deželi vsesplošnega oporekanja ustroju družbe in vseh mogočih protestov, od šolarčkov, ki skupaj s starši zasedajo šolo, pa do regionalnih poslancev, ki se zabarikadirajo v prostorih svoje skupščine, in do groženj z zasedbo osrednjega parlamenta, bi bila res velika izjema, če ne bi tudi srednješolski profesorji posegli po klasičnem orožju delovnih slojev in šli namesto v šolo po ulicah prestolnice demonstrirat __ za svoje pravice. Resda so njihove demonstracije bolj slabokrvna imitacija drugih tovrstnih javnih protestov, vendar s tem ni rečeno, da so problemi te kategorije manj pereči od problemov drugih delavcev in Uslužbencev, ki teden za tednom protestirajo v tej živahni deželi sonca. Kaj pravzaprav hočejo doseči te množice mladih Vzgojiteljev? Če pomislimo, da je večina ljudi, ki so pred kratkim ali pred nekaj leti diplomirali in se tudi habilitirali
PROSVETNI DELAVEC j
List Izdaja republiški odbor sin-■ dikata- delavcev družbenih deiav- ; nosti SRS. Izide štirinajstdnevno 5 med šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgo. ; vorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana. 5
Poljanska 6-II. telefon 315-585.	!
Naslov uprave: Ljubljana. Na- ■ zorjeva 1. telefon 22-9.84.
■ Poštni predal: 355-VU.
Letna naročnina: 12 din za po- • sameznike, za šole in druge usta- ■ nove 30 din.
štev. tek. računa: 501-8-26-1.
Tiska CzP Ljudska pravica. .
za srednješolski pouk, v negotovem službenem odnosu: morajo namreč vsako leto kot suplenti ali vsako tretje leto kot poverjeni profesorji objavljati delovno razmerje, in da so mesta za redne profesorje, tako imenovane profesorje v staležu (dl ruolo), izredno redka in težko dosegljiva za tisoče poklicanih, ki bi jim šele takšen položaj omogočil dostojno življenje in povsem gotovo službeno mesto. Toda napredovalna lestvica po dosedanjih predpisih je tista velika ovira, proti kateri se združeno borijo sindikati šolnikov brez- ozira na politično barvo:, vrsta natečajev, ki se jih morajo kandidati udeležiti, da dosežejo stalno mesto, je pregraja, ki jo hočejo šolniki z zahtevami po enotnejšem in enostavnejšem sistemu zrušiti, tudi z demonstracijami pred vladno palačo.
Srečko Renko
OBJAVA
Zvezi prijateljev mladine Slovenije
so po zakonu o regresih za skupinska potovanja otrok in mladine (Uradni list SR Slovenije št. 5/1969) dodeljena omejena sredstva za regres pri prevozih z javnimi prevoznimi sredstvi, in sicer za:
1.	skupinska potovanja pionirjev,
2.	skupinska potovanja otrok in mladine, kadar potujejo v okrevališča, počitniške kolonije in domove.
Pravica do regresa se uveljavlja z dostavo vozne karte in obrazca št. 4,1 »Potrdilo za uveljavljanje popusta«, ki ga je izdala te dni Državna založba Slovenije.
Sredstva za regres se koristijo brez posebnih kriterijev do izčrpanja v skladu z zakonom.
Vozne karte in izpolnjen obrazec št. 4,1 naj upravičenci regresa pošljejo po opravljenem potovanju na naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/11.
Upravičence do regresa opozarjamo še na objavo Republiškega sekretariata za finance o 30-odstotnem komercialnem popustu, ki ga dajejo transportna podjetja, objavljeno v Delu 27. 2. 1969.
Podrobnejša pojasnila dajejo občinske zveze prijateljev mladine in Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Zveza prijateljev mladine Slovenije
MOLK Je film Ingmarja Bergmana, ki je vse prej kot prijeten za uho in oko. Odpira pa niz problemov, ki jih čutimo, slutimo. Izrazna moč Ingmarja Bergmana ne zaostaja za potrebo izpovedi. Slike, kot jih razvršča Bergman, so niz nasprotij, ki obdajajo človeka. Občutek čustvenega in miselnega nemira, ki ga najdemo v vsaki sliki, v ritmu filma, v odnosu zvoka in filma, je'tisto, kar sili gledalca k razmišljanju o človeku, čigar eksistenca je zasnovana predvsem na materialni osnovi in zapostavlja duhovno. Iz te praznine se kaže beda človeštva danes. In Bergman tega sveta ne sprejema, ga tudi ne prezira. Čuti usmiljenje do tolikšne človekove bede. Vse njegovo bistvo, ki se ga da čutiti v vsakem filmskem trenutku Molka, je. v izjavi, ki jo je dal za L’Express 1964:	»vidite, tukaj na Švedskem
imamo vse. Ali, bolje rečeno, živimo v iluziji, da imamo vse. Toda sredi tega obilja -imamo veliko praznino, izgubljeno iluzijo Boga, imenujte tb, kakor hočete, pomanjkanje intelektualne varnosti, ki bi kompenzirala nezadostnost materialne, socialne varnosti. To praznino in vse, kar si ljudje izmišljajo, da bi jo zapolnili, opisujem v svojih filmih. Mislim, .da se tudi taki filmi lotevajo sodobnih ' problemov in celo edinega bistve-nesa problema: kako dati civilizaciji materialne blaginje duhovni ali človeški smisel. Ne zahtevajte od mene. da bi govoril o čem drugem, ne bi znal.« — Film ni nikakor primeren za gledalca, ki ni sposoben razviti razmišljanj o najbolj občutljivih in tudi najboli zapletenih problemih sodobnega človeka.
LEPOTICA DNEVA je film režiserja Lušsa Bunuela, enega najbolj občutljivih--spremljevalcev .sodobne-, ga življenja. Bunuel v filmu išče preko likov mladega zakonskega pa-' ra krepost in resnico, ki je pogosto kruta. Vendar Bunuel vidi edino možnost človekovega obstoja v popolnem spoznanju te resnice, nč-oleošane in neskaljene s primesmi naših želja. Film ie poln prispodob. Resničnost in namišljeni svet — zavest in podzavest — se nenehno ore-pletnta v najbolj grdi podobi, da H se dokazala lepota iskrenih odnosov med ljudmi. Bunuel vse to odkriva samosvoje, inventivno. V svojem pretresljivem odkrivanju te večno žive vrednote je velik, neponovljiv. — Težko na bodo film dojeli mladi gledalci. Priporočamo ga za skupinski ogled šole v zadnjih' dveh razrednih srednjih šol.
POT NA ZAHOD režiserja A. Mc Laglera je filmsko ponovno obdelana tema Jamesa Cruzea. Naporna pot prvih naseljencev do Oregona prinaša splet dramatičnih dogodkov: usoda glavnega junaka, njegova trdosrčnost in krutost, njegov psihični zlom kot samo žrtvovanje ob koncu, dajejo filmu obeležje nazornosti opisa neke zgodovinske , epo-he. Film je primeren tudi za učence višjih razredov osnovnih šol.
ZGODNJA DELA (Engelsa in Marxa) mladega novosadskega režiserja Želimira Zilnika so bila reklamirana z obetom erotičnosti v filmu. Filmsko delo, ki je bilo na ta način najavljeno, pa je predvsem razmišljanje o revoluciji in o revolucionarjih, o njihovem boju in omahovanjih. Ideia za film je nastala v junijskih študentskih nemirih.- . Je odmev na probleme, ki so jih le-ti s seboj prinesli. Film deluje nekoliko neurejeno, kot so še vedno ne-
urejena razmišljanja. So preveč sveža, neustaljena, da bi lahko imela potrebno distanco do gradiva samega. Vendar je film tu, je svež, zanimiv in - izredno polemičen. Prvenec mladega režiserja nam obeta strastnega iskalca, prizadetega umetni-
m & &
ka. Pristop k temi je izredno zanimiv. Filmska kamera in montaža sta bili v rokah slovenskega avtorja Karpa Aeimoviča-Godine, ki je dokazal izredno občutljivost za svoj posel. Film bodo lahko dojeli le zreli gledalci.
Motiv iz filma »Kekčeve ukane«
. im na televiziji
OTROŠKI VRTEC TEZMO
razpisuje prosto delovno mesto za
dve vzgojiteljici
Pogoj:
dokončana srednja vzgojiteljska šola z diplomo.
Kandidatke naj prošnji priložijo dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis.	š
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.	i
HIŠNIK — angleški, 28. marca
ECžija: Glive Donner. po scenariju Harolda Pinterja.
Igrajo: Alan Bates Donald Plea-šaiice, Robert Shan.
/ Kljub odlični filmski predstavitvi odrske predstave Pinterjeve drame se čuti, čeprav z določenimi prostorskimi in atmosferskimi razširitvami, da je bilo delo pisano za oder in namenjeno odru. Vendarle si je nemogoče misliti, da bi bila zelo gledališko zasnovana predstava lahko bolje prenesena na filmsko platno. Pinterjeve drame, ki zahtevajo zelo zbranega gledalca, so, zasnovane, zelo komorno, grajene na psiho-loško-ekstremnih likih, ki omogočajo do konca negotov razniet. V tej drami bomo srečali tri like — dva brata in strica potepuha, ki sta ga brata pobrala s ceste in nastanila v svoii podstrešni sobi. Njihovi medsebojni odnosi so prikazani izredno dinamično — zdaj burkasto zdni kruto.-Zaradi svoje komorrfbsti film priporočamo le odraslim gledalcem.
OSEDLANI POTEPUH — (Saddle tram p) — ameriški western (1950), 30. marca
Igrajo: Joel McCrea, Wanda Hen-drix, John Russell.
NIHČE NI POMAHAL V SLOVO — kanadski. 1. aprila.
Režija: Don Owen.
Igrajo: Peter Kastner, Paul
Anka.
Film je bil posnet v Torontu, prikazuje razloge, ki med mladino v višjih družbenih plasteh povzročajo prestopke, obenem pa odseva nekatere probleme in razočaranja mladih ljudi nad svetom odraslih.
S tem filmom, v katerem se bodo sčasoma zvrstili ob takih filmih Pingvin (poljski). Zadnja noč otroštva (romunski). Zur Sache Schaetz-chen (zah. nem.), Sončni krik, Topla leta, Gravitacija itd.
MATEJEVO ŽIVLJENJE — poljski, 4. aprila 1969.
Režija: Witold Leszczynski.
Film najnovejše poljske proizvodnje (1963) nam predstavlja človeka ' z otroško dušo, ki se ne more privaditi na ljudi. Navajeh je na sestro in ko se le-ta poroči, naredi samomor. Po mnenju kritike je to eden najlepših poljskih filmov zadnjega časa.
GOSPOD FABRE — francoski biografski film, 5. aprila.
Režija: Henri Diamont-Berger.
Igrajo:	Pierre Fusnay, Pierre
Bertin.
Filmane biografije že od nekdaj privlačijo najširši krog gledalcev. Tudi biografski film o velikem en-tomologu — raziskovalcu življenja žuželk, ni izjema. Posnet brez večjih pretenzij, vendarle po že ustaljenih poteh tovrstnih del, predstavlja velikega učenjaka, obenem na tudi dokumentarne posnetke iz življenja žuželk. Film je primeren za vse gledalce.
ČLOVEK S KAMERO: KOMEDIJANTI IZ LAMBETHA — švedski film, 9. aprila
Ob 80-letnici Ch. Chaplina bomo uvrstili na spored film švedske televizije, ki prikazuje predmestje Londona, kjer je Chaplin preživljal svojo mladost.
SMRT BIROKRATA — kubanski . film, 1966, 11. aprila.
Režija: Thomas Gartierrer Alec. Svoj film je T. G. Alec posvetil domala vsem živečim in- neživečim filmskim igralcem, predvsem komikom. Duhovit film — parodija na moderno birokracijo. Delavec umre, pokopljejo ga skupaj z delavsko knjižico. Zaradi tega njegova vdova ne dobi pokojnine. Toda žena se ne da. Njeno donkihotsko prizadevanje je prepleteno z duhovitimi bodicami na račun birokracije.
Film je primeren za gledalce nad 14 let starosti.
Prihodnja številka »Prosvetnega delavca«
10. aprila: redni razpis prostih delovnih mest
Opozarjamo šole in druge vzgojno izobraževalne zavode, da je samo še do 29. marca čas, če hočete objaviti v »Prosvetnem delavcu« redne razpise prostih delovnih mest! Pošljite jih nadnaslov »Prosvetnega delavca«, Ljubljana, Nazorjeva 1, p. p. 355-VII*
Opozorilo
članom in poverjenikom Samopomoči PZDS
V poročilu za leto 1968 smo navedli, da bo naš redni občni zbor v nedeljo, 13. aprila 1969. Naknadno smo izvedeli, da bodo ta dan volitve. Ne smemo pa nikogar ovirati v izvrševanju njegovih občinskih in državljanskih pravic in dolžnosti. Zato je uprava Samopomoči PZDS sklenila PRELOŽITI DAN OBČNEGA ZBORA NA NEDELJO, 20. APRILA 1969. Vršil se bo v osnovni šoli Prežihovega Voranca (bivša klasična gimnazija) v Ulici Prežihovega Voranca ob 9. uri: Ker bodo letos poleg običajnih točk dnevnega reda še volitve upravnega in nadzornega odbora, vabimo ponovno naše poverjenike in člane, da se občnega zbora gotovo udeleže.
UPRAVA SAMOPOMOČI PZDS

[■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n*
Osnovna šola Sfogovci
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
za glasbeni pouk in gospodinjstvo za določen čas.
Prijave naj kandidati pošljejo snovni šoli Stogovci 15 dni o objavi razpisa.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■m*
KOLEGOM V SLOVO
ŠTEFAN VUČAK
Prosvetne delavce Pomurja je zelo prizadela vest o prezgodnji smrti Stefana Vučaka, pomočnika ravnatelja na osnovni šoli III v Murski Soboti. Zazdela se nam je toliko bolj neresnična in boleča, ker je omahnil sredi ustvarjalnega dela in poln delovnih načrtov.
Stefan Vučak se je rodil leta 1913 v številni družini v ZenkovCih pri Murski Soboti. Osnovno šolo je končal v Bodoncih, štiri leta je obiskoval murskosoboško gimnazijo, nato pa ga je želja po znanju privedla na mariborsko učiteljišče, kjer se je vestno in temeljito pripravljal za učiteljski poklic. Diplomiral je leta 1935.
Vse svoje sposobnosti in življenjske sile je posvetil ljudem in svoji pokrajini — Pomurju. Na vseh delovnih postajah svoje ustvarjalne življenjske poti se je razdajal in uspešno klesal podobo mladih rodov, da so mogli uspešno nadaljevati svojo življenjsko pot. S svojim delom — bil je vzgojitelj v predvojnem dijaškem domu v Murski Soboti, poučeval je v osnovnih šolah v Predanovcilv Dolnjih Slavečih, Vadarcih, Puconcih, kjer je bil mnogo let upravitelj, in nazadnje v Murski Soboti — se je izoblikoval v nepozabnega ljudskega učitelja in prosvetitelja. Odlikovala ga je razgledanost, delavoljnost, samokritičnost, tovarištvo in mentorske sposobnosti. Posebno neizprosen in dosleden je bil glede lastnega izobraževanja. Prav zato je bil mlajšim učiteljem do zadnjega dne vzgled, kako mora učitelj nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje.
Prepričan je bil, da zahteva družba od takih ljudi, kakršen je bil sam, več. Kot odlikovanec z medaljo dela in član ZK od 1949. leta se je zavedal odgovornosti in pomembnosti dela, ki ga je prevzemal. Bil je učitelj v pravem pomenu besede, zato se ni nikdar izmikal delu in postavljenim nalogam.
Živel je v šoli in z ljudmi na vaseh* jim pomagal pri preoblikovanju in rasti v lepše in boljše življenje z raznimi tečaji in predavanji. Na izven-šolskem področju je bil neumoren družbeni delavec, z veliko vnemo in predanostjo se je posvetil delu v TVD Partizan sprva v Puconcih, zadnja leta pa tudi v Murski Soboti.
Njegove delovne odlike — razgledanost, pedagoška kultura in bogate izkušnje — so bile tolikšne, da si ni bilo mogoče zamisliti pedagoškega dela na učiteljišču v Murski Soboti brez njegove pomoči in sodelovanja. Prav zato je bil tudi zunanji sodelavec učiteljišča, kjer je prihodnje uči' tel j e poučeval in uvajal v metodiko in šolsko delo, čeprav je bil preobremenjen z obveznostmi na matični šoli. Vse odlike svoje zrele osebnosti je prenašal na mlado učiteljsko generacijo v Pomurju, ki ga je izredno cenila ter ob njem duhovno in strokovno rasla in bogatela. Pri praktičnih nastopih jim je z izkušenostjo, učiteljsko preudarnostjo in modrostjo pomagal krmariti da so se ob njem čutili varne. Doživljal je sodobno šolo v pclnem pomenu besede, kot vodja eksperimentalne šole v Puconcih pa si je nabral toliko bogatih iz' kušenj, da je vedel, kaj- mora dab mlademu učiteljiščniku na pot.
Se. vse preveč živa in* blizu sta resnica in spoznanja, da našega, stanovskega tovariša Stefana ne bo nikoli več med nami. Ob razreševanji šolskih problemov bomo pogrešali njegove preudarne misli, v prijateljskem krogu pa njegovo dobro voljo* ki io je tako nesebično delil med nas-Za njim ostaja priletno spoznanje, da ie za uspehe pri šolskem in izvenšol-skem delu dobil v preteklem letu najlepše priznanje, ki ga morr biti deležen učitelj v Pomurju — »Nagrado za vzgojno izobraževalno delo«, ki mh jo je podelila skupščina občine Murska Sobota.	mt
Miška, kruhek in učiteljica
V Beli krajini stoji vas Bojanci. Tam žive belo oblečene deklice in dečki. Vsak dan, posebej pa na pomlad, so njihove obleke bele, bele. Bele kot nežno brezovo lubje, bele kot pomladni oblaki, bele kot ovčice, ki jih pasejo.
Vse okoli njih je zeleno, rde-čerjavo in modro, le njihova obleka je bela. Zeleni so brezovi listi, zelena je trava in zelena teče Kolpa skozi Belo krajino. Toplo rdečerjava je prhka zemlja, ki v gričkih in hribčkih valovi okoli vasice Bojanci. Modro je pomladno nebo, modro sinje
f MlOj \
( mali J
V svet J
PROSVETNI DELAVCI Vsebina »Mojega malega sveta« vam bo pomagala popestriti pouk...
Priporočite UČENCEM, DIJAKOM revijo »Maj mali svet«, ki jim lahko ne samo pomaga pri učenju, temveč jim tudi širi obzorje »malega sveta«, v katerem živijo ...
Varočite na »ČP KMEČKI GLAS«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4, p. p. 47
modro se pne nad Bojanci dan staviti, je — Škrab, Škrab, razi-za dnem. Tudi obleke dečkov in skala urno vso mizno ploskev — deklic iz Bojane v vsem razkošju in tu in tam postavila možička. pomladnih barv izgledajo tako, K sreči je bilo na mizi nekaj po-kot da je v njih vtkana svežina zabljenih drobtinic. Miška jih je sinjemodrega neba.	pohrustala, se še enkrat postavi-
Sredi Bojancev stoji šola. V na zadnje noge, nato pa — njej je službovala in stanovala smuk, skrab — m ze je odbrzela mlada učiteljica. Neznansko ime- nazaj v luknjico, nitno se je počutila v tej barviti	J® učiteljica spet
deželi. Vsak dan je sedala k pi- doživela obisk sive miške. Skle-salni mizi in pogled ji je kar '/da je, da jo bo udomačila. Vsak sam splaval tja ven, skozi okno, Qan h je nastavila kak grizljaj: na sinje nebo, posejano z belimi ore*1:. natrt lesnik, košček sira, ovčicami oblakov, na svetlozele- skorjico kruha. Vsak dan na_ isto ne brezove krošnje, na belo lub- m®sto in vsa^. dan ie kradoma je vitkih brez, na zeleno travo *®dala^k mizi in upala na obisk, med rušami rdečerjave zemlje, P^cal s pisano melodijo je na katerih so se pasle bele ovči- skoro pozabila, ce, ki jih je pasel in jim žvižgal Vedno ob istem času je miška belo oblečen pastir. Vsak dan jo prišla. Nikoli ni pozabila postaje od dela odtegnila njegova pi- yiti možička, kot da se zahvalju-ščal, vsak dan je morala prisluh- je za pozornost. Učiteljica je bila
niti barviti pesmi.
Sredi poslušanja je pozabila
presrečna.
Neznansko zanimivost je po-
na delo. Morala je misliti na svo- vedala učencem. Takole jim je je učence', na vse tisto, kar jim rekla, ko so jo spraševali, ali se mora lepega povedati, da bodo je že privadila pri njih: »Ni mi še naprej tako veselo piskali na dolgčas. Sploh ne vem prav do-
piščali.
Nekega dne pa jo je sredi ta-
kih sanj nekaj zmotilo. Prisluh- vsa^ dan.«
bro, kaj je dolgčas. Delam. Precej delam. Pa tudi obisk imam
nila je zmoteni tišini sobe in. zaslišala škrebljanje. Iz luknjice v
»■Obisk?« so se začudili otroci. Vsak dan me pride pozdravit
zidu se je radovedno prismukala prijatelj. Pozdravi, poje kar mu siva, drobcena miška. Mlada uči- pripravim, spet pozdravi in odi------------------1_ ..	---de. Vsak dan enako.«
teljica se je zazrla v njene kot oglje črne, žive očke in otrpnila od radovednosti in želje, da bi
Beli pastirčki in pastirice so ugibali, kdo bi to bil. Odslej so
ne preplašila drobnega nevsak- pazili, kdo prihaja in odhaja iz danjega gosta. Siva črnooka šole, pa niso mogli nič pamet-miška pa, kot bi se hotela pred- nega ugotoviti.
V odmorih jih je učiteljica slišala, kako so modrovali:
»Morda je pa vila?« — »Saj vile ne jedo. Niso vile.« — »Kaj pa škratje?« — »Škratje prihajajo samo v hleve in gospodarska poslopja. Niso škratje« Tudi drobnih ptic so se domislili, a te so redkokdaj tiho, če so zadovoljne. Niso in niso mogli uganiti. Končno se je opogumila ena izmed deklic in zaprosila učiteljico, da jih seznani s svojim skrivnostnim prijateljem.
Prišli so in čisto tiho posedli okoli mize in čakali. Videli so vazo s cveticami in se domislili, da že dolgo niso prinesli rož svoji učiteljici, videli so knjige in so se domislili, da še niso prebrali domačega čtiva, videli so veliko zvezkov in postalo jih je sram, da lepše ne pišejo. Videli so sliko na steni, ki jo je učiteljica sama napravila, pa so se spomnili, da pravzaprav malo vedo s paše in bodo morali bolj pogledati, če je slika njihove deželice prav narisana.
Končno so pričakali. Dih jim je zastal, ko so morali vsak zase požreti svoje presenečenje in nasmeh. Miška je prišla, pojedla, postavila možička in odbrzela.
Morali, bi biti zraven, da bi verjeli, kako se je tišina razpočila, ko se je miška skrila v luknjico. Med otroki sp bili umni kmetovalci, ki so zahtevali, da je treba miš ubiti, pa tudi drugi, ki so zaslutili, kaj pomeni tako živahen obisk osameli mladi učiteljici.
Učiteljica jih je poslušala, se jim smehljala in bila srečna, sai so bile njihove misli oele, čisto bele, še bolj bele od njihovih belih oblek.
Drugi dan je bil kateder y razredu založen z mišjimi pastmi in tako količino hrane, da bi sto mišk lahko mirno živelo vsaj sto let. Razred je bil torej razdeljen v dva tabora. Razvnel se je spet pogovor za in proti miški.
Učiteljica se je zahvalila /s vse, kar so otroci prinesli in j#! še enkrat povabila, da si skupal ogledajo miško.
Prišli so pastirčki in pastiric®: priškrebljala je miška. Na miz' je bilo veliko dobrot. Toda ničesar se ni dotaknila. Postavil® je možička in odbrzela nazaj / luknjico. V ugibanja, kaj jo j® prestrašilo, so pozabili na pozof' nost. Naenkrat so zagledali — n® ena, pet mišk se je gostilo! Vsi so umolknili in gledali. Miške Pa’ kot da jih je prestrašila tišin®' so postavile možičke, pustile oh' glodane dobrote in pohitele v luknjico.
Drugi dan je učiteljico i" učence zaman skrbelo, kaj bo. S® se bo mišja družina preveč raZ' množila in udomačila. Nikoli v®c jih ni bilo na spregled. Pajek ie spredel mrežo čez mišjo luknji®0’ Učiteljica je še dolgo razmišlja!®: zakaj so odšle za vedno. Zakaj ■ jo je zapustil tudi edini stain* obiskovalec.
Vsak dan je spet sedala k tfif in zrla skozi okno. Gledala bele oblačke na sinjem neb0’ gledala toplo zelenje belih bve^’ gledala je rdečer.iavo zemU0, bele ovce in bele pastirje in P®\ stirice. Zdai se ji je zdela Desc'1’ nastirske Diš^ali nesem za drobn miško, pesem z.a nrijatelistvoh1' ki sa ie kdo ve kaj zmotilo.
O tem pa velja razmišljati.
Joža Zagorc