Meka
Meka je staro mesto, katero isži v brdoritem predeJn ta.k6 tsfme ^sreime Arabije." Tu se je rodil 571. leta po Kristu Mnkanied, kj je kot prorok Telikcga Alaha ustanoTil mubainedansko ali denaSnjo tnriko ?ero. Zaradi tcga prigodka, in Se bolj, ker je t tein mestu mttliiiuit>dansk tempelj — K a h a — Muhamedanci ta kraj s lako pohožnoatjo častii. da razTiin praTOveriiikoT nij nobeuenm dovoljeno v orožji stopiti na fco sveto zeinljo. Ako ondu zatckd kiistjaua aJi drngoTernika, tok6j ga brez milosti ubij6 ali seigč.
Mej naJTeSje dolžnosti muhamedanske Tere spada, roinati v to sveto mesto. Y sredini Meke stoji poslopje na štiri uadstropja, ki je obgrajeno 2 zidoni. To je sveti bram: Kaba. V tem svetiSči je atndeiietr, kateri ima še precej dobro vodo za oni kraj; tsb druge vode se niti piti ne ruorejo znradi prevelike gorkote. Na desuuj fttrani znotraj na vralih. leži ?plik firu kauieu, ki je v sreljro okovan, 0 katerem Muhaniedanci pripovpdajo, da ga jp pri zi-danji tega avetiSSa priaesel angel.   Kiuiieii je bil ljajfe izprva bel,  a poaneje
d» je počrnil od premnogih solz, ki jih je aogel prelival zaradi gre1Wefo-veškega rodi. Kabo kinčajo Muhamedanci vsako leto z novimi dragocenimi sagovi, katere danijejo paše in dmgi odlidni knezovi. Romarji potujpjo t Meko ali iz pobožnosti ali pa da si kupijo ond« blagL in ae očistijo kazni, ki so si je se svojinii grehi naložiii na dušo. Ta božja pot, tako mislijo Mn-h&medaiu, odvzame vsakemu vse kazni. ki jib je zaslužil zaradi brezbožnega življenja. ter ga zopet uvrsttije mej pošteojake. Da-si je nam^ra tega pota različua. vend&r ga vet^ina podvz6ma z najvefijo — večkrat se ve da le z na-videzno — pobožnostjo. ter na eelcm potn ne delajo nie dnizega, nego poj6. molijo ia milostinje dele.
ZU. dva dni prej nego dosp6 romarji v Mcko, sle^ejo m vsi skor&j do golega: da pa ne onečastč te svete zemlje. podvežejo ai k nogam podplate. Ves ta čas si ne smejo niti las striči, niii sitnil) mrčesov na srojeni telesu pobijati, niti kaj kupovati ali prodati. niti služabnikov psovati — v ob^e nobene zl6 besede izgovoritL Konec teh osem dnij treba da vsaki zakolje ovna in ga pokloni siromakom. Ko pridejo v Meko. ostanejo ondu tri dni, ter v tem 6asn obižeejo svete kraje. Jednega od teh dni mora vsaki, neprestano raol^-in tyj imana (v^likega svec'enika) petjan. sedenikrat oblaziti Kabo.
Ko so ti trije duovi minuli, u\6 v Minet. neko bližnje mesto. ter tja okolu velike noči prisp6. Na velikonocni dan vsaki po svojein imetku zakolje nekoliko ovnov, ter jih poraziteli mej siromake. Zdaj ai ostrižejo lasč, oblečejo svoja navadna oblačila, ter gred6 ua goro Ararafc, ki je jedva jeden dau hotla oddaljena. Od tod se nnpoti večina romarjev v Medino, neko drugo mesto v Arabiji, k grobu Muharaedovem, o katerem se pripoveduje, da je v nekej aobi, Čegar stane so tak6 obložene z magnetom, da visi želazaa krsta (truga) popolnem v zraku.
Po priliki poldmgi mesee, odfcar je karavana odžla iz Kaira, in ko sc užž rnisli, da je oprivila božjo pot, gre aga iz Kaira, da vraCajofiim &e to-ioarjem prinese jestvine. ki jirn jo poSiljajo prijatelji in znanci. Prieaka je obifno na pol pota ter je spremi dom6v, kder je uže željno ia z veseljem sprejm6 vsi domači                                                                       V.Ž.