CELJSKI TEDNIK Leto XI. štev. 49 Celje, 29. decembra 1961 C1WA IZVODU ao DIN GLASILO SOCIAJLiSTICNE ZTE« DHX>VNEGA^LJUDSTVA OKRAJA*CELJE UST IZDAJA IN TMLA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNBL TONE MASLO MIRAN CVENK. PREDSEDNIK OLO CELJE Za napredek in blagostanje V 1962 LETU Ob vstopu v novo leto se navadno ozremo na prehojeno pot v preteklem letu. Rezultat nam je podlaga za bodoči načrt. Ko stopamo v novo leto 1962, naj ob pre- hodu vanj bežno prikažemo gospodarske uspehe celjskega okraja in nakažemo načrte za bodoče. Leto 1961 je bilo značilno za naš družbeni razvoj. Pričeli smo uveljavljati dopolnitev našega gospodarskega sistema, obenem pa v celjskem okraju praktično izvajati načela ko- munalnega sistema, v katerem okraj stvarno prerašča v skupnost komun. Na začetek. dopolnitev gospodarskega si- stema so naši delovni kolektivi ob intenzivni obnovi industrijskih naprav — kot se to do- gaja ob vsaki spremembi — tudi tokrat gle- dali več ali manj skeptično. Vendar je ob prvih uspehih malodušnost izginila in danes ugotavljajo, da so dopolnitve gospodarskega sistema vplivale ugodno ne le na potek re- konstriikcij, temveč tudi na uveljavljanje so- cialističnega principa nagrajevanja po delu. Decentralizacija sredstev je torej pokazala dobre rezultate. O posameznih uspehih ne boni podrobneje govoril, saj so le-ti v glavnem znani. Naj omenim le velik uspeh kolektiva usnjarskega kombinata »KONUS« v Slovenskih Konjicah, ki je v letošnjem letu zgradil nov obrat za izdelovanje umetnega usnja. Posebej ga ome- njam zaradi tega, ker nam je ta investicija primer medsebojnega sodelovanja investitor- ja z drugimi gospodarskimi organizacijami, ki so se s polnim razumevanjem začasno od- rekle svojim lastnim investicijam in tako pomagale temu marljivemu in prizadevnemu kolektivu. Zato naj velja vsem tem kolekti- vom ob vstopu v novo leto za vse njihovo razumevanje polno priznanje! Posebej naj naglasim tudi skupne napore komun v našem okraju. Skupnost komun celjskega okraja se je sporazumela, da bo v prihodnjem letu začela praktično reševati za- misel o komunalnem sistemu in pomoči ne- razvitim občinam. Komime so sprejele sku- pen program najnujnejših investicij in ob- veznosti, ki iz njega izhajajo. Trdno so odlo- čene ta svoj načrt ob pomoči vseh zavestnih subjektivnih sil v letu 1962 uresničiti in tako v praksi dokazati, da je komunalni sistem pozitiven in da politično teritorialne meje med posameznimi občinami niso tudi gospo- darske meje. S tem načrtom so komune pokazale vso svojo politično in gospodarsko zrelost, ki se bo očitovala tako v gradnji šol in cest, kakor tudi drugih objektih, ki so pomembni za dvig standarda. Velik napredek v primerjavi z letom 1961 bo v bodočem letu storjen tudi v kmetijstvu, saj bodo ustanovljeni agrokombinati, ki naj bi v doglednem času zagotovili proizvodnjo tolikšnih tržnih viškov, kolikor jih je potreb- no za oskrbo prebivalstva našega okraja. Leto 1962 bo pomenilo za naš okraj sicer leto velikih naporov, ki smo jih zavestno predvideli že s perspektivnim programom. Naš osnovni cilj v tem letu pa bo dokončanje vseh s programom predvidenih rekonstrukcij v industrijskih podjetjih, razvoj turizma, saj je naš okraj po svojih naravnih lepotah po- tencialno turistični, dalje izvedba specializa- cije in industrializacije kmetijske proizvod- nje in razvoj industrijske proizvodnje. Takšni gospodarski uspehi bodo posredno zagotovili tudi boljšo življenjsko raven, kar je naš stalni in najvišji cilj. Zato želim vsem delovnim kolektivom ob Novem letu mnogo uspeha pri izgradnji pra- vih socialističnih odnosov, tako do dela, ka- kor tudi do soljudi; kajti če bomo to dvoje dosegli v polni meri, bodo naši uspehi zago- tovo še večji, kot so bili doslej. Vsemu prebivalstvu celjskega okraja pa želim, da v okviru komunalnega sistema po- globijo in uveljavijo demokratične prido- bitve s ciljem, da vsi sodelujejo pri uprav- ljanju v komuni za splošen napredek in bla- gostanje v nastopajočem letu. Tovariš Simonič (na levi) izroča visoko odlikovanje Miranu Cvenku VISOKA ODLIKOVANJA Konec prejšnjega tedna je bi- la v stranski dvorani Narodnega doma svečanost, na kateri so predsednik Okrajnega ljudskega odbora Miran Cvenk, oziroma se- kretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simonič ter komandant celjske garnizije JLA, polkovnik in narodni heroj Franc Rojšek izročil nekaterim zasluž- nim javnim in političnim delav- cem visoka odlikovanja, s kate- rimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za nji- hove zasluge pri graditvi in utr- jevanju novih družbenih odnosov. Tako sta Red dela z rdečo za- stavo prejela Ivan Kovačič-Efen- ka ter Miran Cvenk, Red republi- ke s srebrnim vencem Peter Šprajc, Cveto Pelko ter Vinka Simonič, Red dela z zlatim ven- cem Rudi Hribar, Jože Jošt, Mi- lan Loštrk in Stane Sotlar, Red republike z bronastim vencem Ivan Kovač, Alojz Krivec, Alojz Libnik in Janko Ževart, Red dela s srebrnim vencem Franc Ru- pret, Peter Hlastec, Stane Rav- Ijen in Joško Lojen. Red za vo- jaške zasluge s srebrnimi meči so dobili: Peter Hlastec, Joško Lo- jen, inž. Adolf Tavčar, Anton Gregorič, Franc Štucin, Milan Ga- lič, Jože Kos, Ludvik Lampret in Ignac Sivec. Z Redom za vojaške zasluge z zlatimi meči pa so bili odlikovani Miran Cvenk, Cveto Pelko in Jože Ančik. V počastitev 22. decembra in dvajsetletnice ustanovitve JLA je bilo v Celju več prireditev in proslav. Tako je komandant celjske gar- nizije polkovnik in narodni heroj Franc Rojšek sprejel ne samo partizanske matere, temveč tudi pionirje. To je bilo prisrčno sre- čanje, ki so ga pionirji izpopolnili ne samo z iskrenimi čestitkami, temveč tudi z igranjem na harmoniko in violino. Nazadnje pa so vsi skupaj zapeli nekaj pesmi. Na sliki: tovariš Rojšek med mla- dimi gosti. 15.000 PIONIRJEV Te dni je bilo končano strelsko tekmovanje pionirjev, ki ga je pripravil Okrajni strelski odbor v okviru Jugoslovanskih pionir- skih iger. Tekmovanje je bilo iz- vedeno v treh etapah; vsega sku- paj pa je nastopilo nad petnajst tisoč pionirjev, kar je vsekakor doka." uspešnega prizadevanja strelskih organizacij za kar naj- bolj množično udejstvovanje pio- nirjev v tej športni panogi. Na zaključnem delu tekmova- nja so nastopile občinske ekipe, ki so dosegle naslednje uspehe: 1. Celje I. 644, 2. Žalec II. 576, 3. Celje III. 575, 4. Celje II. 545, 5. Slov. Konjice (Spitalič) 528 itd. Posamezniki: 1. Marjan Stor 174, 2. Drago Medved 166, 3. Zo- ran Lah 159, 4. Tone Ajlec 156, 5. Robert Mirnik (vsi Celje) 156 itd. VREME za čas od 29. decembra do 7. januarja V zadnjih dneh decembra pre- hodne otoplitve in padavine. Na- to zopet hladneje in sneg. V ja- nuarju bo vse do 6. v glavnem suho, jasno in hladno, le okoli 3. rahle snežne padavine. Po 6. ja- nuarju sprva otoplitev do južne- ga vremena, nato pa snežno ne- urje. Dr. V. M. Novoletne ŽELJ E q^ hiti inirMm &toji ne- usmiljeno za petami. Zopet je ko- nec leta. Ze od davnih dni je na- vada, da se v času, ko se poslav- ljamo od starega lesta, zazremo nazaj, na prehojeno pot. Toda le za hip. Ni časa na pretek za raz- mišljanje, ker nas že priganjajo nove, vedno večje, zahtevnejše in odgovornejše naloge. To velja zlasti za naše ljudi, občane v naših komunah, ko s tako hitrim tempom gradijo bolj- še in svobodnejše življenje. Naš človek, upravljalec stopa vedno bolj v ospredje in preko razveja- nega samoupravnega mehanizma v komunalnem sistemu iz dneva v dan in vedno bolj suvereno od- loča o svoji usodi kot občan. Vloga občana upravljalca pa je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je informiran o vseh družbe- nih dogajanjih v komuni in ko- liko mu je dana možnost, da s svojimi mnenji, predlogi, sugesti- jami in kritikami lahko vpliva na politiko komune. Eno med učin- kovitimi, sodobnimi sredstvi za esveščanje ljudi, ki omogoča ob- čanom hiter in priljubljen način obveščanja o pestrem dogajanju v komunah in hkrati nudi mož- nost, da le-ti vplivajo na ta do- gajanja, je vsekakor tisk. Pose- bej še pokrajinski ali bolje reče- no komunalni, ki dopolnjuje dnev- no časopisje in bolj poglobljeno analizira razne probleme na te- renu. Žal se tega mnogi ne zave- dajo dovolj in se tiska še vedno premalo poslužujejo. Bolj bi se morali zavedati, da si ne moremo zamišljati dobrega upravljanja brez dobrega obve- ščanja. To ni fraza. Znano je, da je tam, kjer se poslužujejo naj- raznovrstnejših oblik obveščanja, tudi upravljanje uspešnejše, do- segajo večje uspehe in odnosi med ljudmi so na višini. Kar od- krito priznajmo, da bi pri uvaja- nju nove delitve osebnih dohod- kov ne bilo toliko težav in celo ekscesov, da niti ne omenimo po- manjkljivosti pri določanju plač- nih razponov, če bi bili vsi pro- izvajalai^pravljalci o tem pra- vočasno in na razumljiv način obveščeni. Takih, milo rečeno, spodrsljajev dobro obveščeni u- pravljalci gotovo ne bi dovolili. Podobno bi lahko ugotovili tudi na drugih področjih družbenega upravljanja. Cisto na kratko. Za uspešno iz- gradnjo vsega, kar predvidevajo naši plani, je potrebna poleg ma- terialne osnove še zavest, katero 'v nemajhni meri oblikuje tudi objektivno obveščanje. Ta važen subjektivni činitelj močno dopo- Ijnjuje materialni) osnovo, hkrati pa je od njega odvisna večja ali manjša svoboda človekove oseb- nosti in konec koncev ublažitev razlik med ročnim in umskim de- lom. Vse to pa bo dejansko pri- vedlo h končnemu cilju, ki ga za- sledujemo: v brezrazredno asoci- acijo, d,elovnih>ljudi — občanov v komuni, , , Vse, te težnje, ves ta razvoj pa močno pospešuje prav obvešča- nje. Zato ni nič čudno, če se v zadnjem času zelo veliko govori o tisku kot najbolj učinkovitem in najbolj prikladnem načinu ob- veščanja v sedanjem hižrem in sodobnem razvoju naše družbe. Dovolj je načelnih misli. Zato pa za konec še nekaj stvarnih be- sed in zaključkov. Ljudje, ki delamo pri listu ce- ljske skupnosti komun — Celj- skemu tedniku, si v novem letu želimo širšega in plodnejšega so- delovanja z našimi komunami, predvsem s političnimi in oblast- nimi predstavniki. Vse z name- nom, da bi s skupnimi močmi naš list še izboljšali, ga približali ljudem ter ga kar se da razširili v sleherni delovni kolektiv, sle- herno vas in družino. Prav gotovo pa je naša skupna želja, da bi bili občani kvalitetno obveščeni o vseh problemih in na- črtih komune, hkrati pa da bi bi- li politični forumi in izvršni or- gani komune prav tako preko lista redno seznanjeni o javnem mne- nju občanov. Zato si žeUmo v novem letu tudi najširšega sodelovanja z vsemi delovnimi ljudmi, še pose- bej z našimi naročniki, bralci dopisniki in sodelavci. Naj bi to- rej bil prihodnje leto naš list de- jansko list nas vseh — list naših komun. V njem naj bi se pogo- steje kot doslej čul glas občanov, vsaka komuna pa naj bi bila v njem čim bolj zastopana. Tako si bo Celjski tednik naj- hitreje utrl pot v vsako hišo in bo postal dejansko most sodelo- vanja in odločanja med občani in forumi komune ter resnično široka, svobodna, demokratična tribuna vseh občanov v celjski skupnosti komun. Tone Maslo vsem našim naročnikom, bralcem, dopisnikom, poslovnim prijateljem in sodelavcem SRECE in uspehov polno novo leto Časopisno podjetje »Celjski tisk« Zeli uredništvo in uprava Celjskega tednika 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 49. — 29rđic«nbra 19BI V Pekel je prazen, vragi vsi so tu, bi človek vzkliknil s Shake- spearejevim Arielom, če bi gle- dal pred seboj samo ekstremne ekscese usodne atomske tekme. A morebiti je prav ta tekma tis- ta, ki bo človeštvo spravila, da si bo seglo v roko od Vzhoda do Zahoda. Pojdimo na Bermude, spet na Shakespearejeve Bermu- de, kjer sta gordijskemu vozlu, planetarnih nasprotij stala na- proti prvaka angloameriškega sveta. Nista sicer iznašla velikega eliksira, aurum potabile, pitno zlato, za našo zlato in zidano vo- ljo, vendar, tako vse kaže, sta se vsak zase in oba skupaj odločila za pogovor s SZ, ne za vojno. Stik naj bi začel ameriški amba- sador Thompson v Moskvi, Mac- millan pa se je ponudil za kakr- šnokoli uslugo na poti k posveto- valni mizi. Toda težko gre od rok: Najprej je treba ugotoviti, če je že >^pametna podlaga*- za poga- janje in če je dovolj pametna za vse zainteresirane vlade. Macmi- llan in Kennedy sta ugotovila, da ju je SZ s svojimi atomskimi po- skusi prehitela in da je zato tre- ba pohiteti z ukrepi, ki bi zago- tovili varnost angloameriškega sveta. Zaenkrat da bi bila naj- boljša pot razorožitev. To ni rav- no dober sklep, saj se zanašata na tisto, pri čemer svet še od 1. 1930 nima nobenih uspehov. Nemcev bermudski sklep ni presenetil, češ da jih je o tem že vnaprej obvestila ameriška vla- da. Pravijo pa, da so istega mne- nja, kot de Gaulle, da se namreč 8 SZ nima smisla pogovarjati. Nemčija in Francija si tu delita vlogo zavlačevanja, medtem ko je Kennedy izjavil, da pogovori s SZ lahko potekajo brez ozira na notranje odnose v NATO, brez ozira na Kongo in na atmosfer- ske atomske poskuse. No, konec koncev se je le izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so sredi leta 1961 napovedovali ponovno rast napetosti med obema blokoma, da pa bo okoli novega leta vendar- le prišlo do razgovorov. Upajmo, da bodo ti na etično višji ravni kakor oni v Kongu. Combe, katanški separatist, se je namreč sestal s predsednikom Adulo v Kitoni in podpisal spo- razum, da se Katanga podreja centralni oblasti, Combe pa bi se zadovoljil s položajem provincial- nega predsednika. Combe je to najbrž storil na pritisk ZDA, ki so se v kongoški politiki, tako ka- že, resno odločile, da ne bodo podprle francoskih in angleških interesov. Ce se bo to zgodilo, potem bo OZN mogoče dobila spet ugled, ki ga je v Kongu prav- zaprav že izgubila. Po zadnjih novicah Combe spet ni držal be- sede. Sicer pa je to dal vedeti, čim je spsredno opozar- jala in nakazovala odprte proble- me tako na področju kmetijstva, kot na ostalih področjih. Prav Y razpravah naše organi- zacije se je porodila misel, če bi socialistični del kmetijske proiz- vodnje obravnavali v okviru enot- ne gospodarske organizacije. Re- zultat tega prepričanja se kaže tudi v reorganizaciji upravljanja v kmetijstvu, ki je bila pred krat- kim že izvedena. Drugo zelo pomembno področje naših organizacij se zrcali v skrbi za poživitev dela v najrazličnej- ših organizacijah in društvih. To velja tudi za močnejši poseg v krepitev krajevnih odborov. Ra- zen tega so se uspešno uveljavile tudi nekatere sekcije pri krajev- nih organizacijah SZDL, saj so v mnogih primerih, zlasti komunal- ne, pripomogle k reševanju pere- čih vprašanj (vodovod v Slivnici, ureditev Ponikve itd.), oziroma bile pobudnik ustanavljanja dru- štev, kot turističnega na Planini. Organizacije Socialistične zve- ze so bile tudi začetnik zelo uspeš- ne razprave o upravljanju ter £i- nansiranju v šolstvu. Tako so prav politične organizacije zbu- dile pri občanih prepričanje, da za uspehe in delo šole ni vedno odgovoren le prosvetni delavec, temveo vsa krajevna skupnost. To pa ne velja samo za šolske od- bore, temveč tudi za ostale orga- ne upravljanja ter za ostale or- ganizacije in di'uštva ter ne na- zadnje za Občinski ljudski odbor. Na tem področju so t>ili naprav- ljeni prvi koraki, ki kažejo pot nadaljnjega ueia Socialistične zveze. i^Ja^a najbolj množična po- litična organizacija su bu morala zlasti v prihodnjem letu zavzeti za to, da se bo sleherni občan počutil kot del sistema upravlja- nja. damijan brv ar SoStanj Složno delo lepi uspehi o veliki aktivnosti krajev- nih organizacij SZDL na ob- močju Šoštanjske občine la- hko govorimo že v času zad- njih letnih konferenc, na ka- terih so člani s posebnim za- nimanjem razpravljali o predlogih letnega in petlet- nega načrta, hkrati pa se po- govorili o vseh lokalnih na- logah, ki jih bodo morali re- šiti. Pretežna večina krajev- nih organizacij SZDL je pri planiranju potreb za razvoj svojega kraja pravilno oce- nila lastne sposobnosti in možnosti. Kjer so se organi- zacije oklenile predvsem last- nih virov in sposobnosti, tam so tudi dosegli lepe rezultate. Tako so na primer člani kra- jevne organizacije SZDL v Lokovici zgradili cesto od Šoštanja do svoje vasi in pri tem opravili nad šest tisoč prostovoljnih delovnih ur ter okoli 700 vprežnih ur. S po- močjo GOO.OOO dinarjev, ki so jih dobili od ljudskega odbo- ra so opravili delo, ki je vredno 4 in pol milijone di- narjev. Zdaj so ponosni na svojo cesto, saj se še dobro spominjajo strme poti, po ka- teri sta dva para konj le s težavo pripeljala 500 kilo- gramov težak tovor. Zdaj pa lahko po njihovi cesti vozi kamion ali traktor brez te- žav. Člani SZDL v Velenju so v letu 1961 opravili okoli 40.000 ur prostovoljnega dela in to predvsem pri urejeva- nju novega parka, pri regu- laciji Pake in grdanji nove ceste med Velenjem in Šo- štanjem. , Krajevna organizacija SZDL v Cirkovcih je skupaj s krajevnim odborom zainte- resirala člane SZDL za grad- njo vodovoda. S prostovolj- nim delom so vaščani opra- vili izkope za zajetje in sko- raj en kilometer dolg jarek, v katerega so položili cevi. Vodo so najprej napeljali t šok), nato pa tudi v domačije. Po zaslugi dobrega dela krajevne organizacije SZDL v Pcsju so ljudje s prosto- voljnim delom in prispevki zgradili betonsko ograjo oko- li šole in vrta. Prav lepe uspehe so mno- ge krajevne organizacije SZDL dosegle še pri ureja- nju svojih prostorov ter klu- bov. To velja tako za Druž- mirje, kot tudi za Šentilj in Pcsje. Sedem krajevnih or- ganizacij SZDL jo svoje pro- store opremilo tudi s televi- zijskimi sprejemniki, ob ka- terih se vsak večer zbira le- po število članov. Prav je, če povemo, da so okoli 50 od- stotkov sredstev za nabavo televizijskih sprejemnikov prispevali člani SZDL samL Takšni uspehi so bili dose- žen le na račun skupnega dela med političnimi organi- zcaijami ter krajevnimi od- bori. Kjer pa takega medse- bojnega sodelnvania ni bilo, so izostali tudi uspehL ivan kovač, 2ALEC VSO SKRB - ZBOROM VOLIVCEV Zbori volivcev na najširši os- novi povezujejo državljane z ljudskim odborom ter organi u- pravljanja v komuni. Zato je tu- di Socialistična zveza v žalski ob- čini posvetila temu vprašanju, o- ziroma zborom volivcev, dosti večjo skrb, kot pa v prejšnjih le- tih. V vseh 24 volilnih enotah (ra- zen enkrat v Pirešici) so bili po trije zbori volivcev, kjer so razen o občinskem družbenem planu in proračunu govorili še o krajev- nih organih upravljanja. Tako so volivci z velikim zanimanjem raz- pravljali o problemih šolstva, zdravstva, o delu krajevnega od- bora, o delu Ijdskega odbora, o problemih urbanizma itd. Poleg Občinskega odbora SZDL so se tudi krajevni odbori SZDL moč- no zavzeli v pripravah in izvedbi zborov volivcev. Pozitivni rezulta- ti niso izostali. Tako so v dvanaj- stih krajih na zborih volivcev sprejeli sklep o krajevnem samo- prispevku in sicer: na Polzeli, v Ponikvi, Galiciji, Velki Pireši- ci, Seščah in Ločici pri Vranskem za popravilo in urejanje cest, v Preboldu in Petrovčah za uredi- tev osnovne šole, na Vranskem za nabavo gasilskega orodja in o- preme ter za ureditev komunal- nih naprav, v Vinski gori za ure- ditev pokopališča, v Trnavi za vo- dovod, dočim bodo v Grižah vsaj nekaj prispevali za gradnjo no- vega mostu čez Savinjo. Braslov- čani so se odločil za ureditev no- vega jezera, v Libojah in Žalcu pa so samoprispevek sprejeli že lani. Zbrana finančna sredstva so v posameznih krajih zelo različrui. odvisno pač od gospodarske zmo- gljivosti posam?znlh območij. Si- cer pa je razveseljiva ugotovitev, da so prebivalci tudi v najbolj hribovitih predelih pokazali veli- ko pripravljenost za reševanje skupnih nalog. V bodoče bo mo- ral, seveda v okviru možnosti, takšno pripravljenost državljanov bolj podpreti tudi ljudski odbor. Čeprav so se zbori volivcev že močno uveljavTi, pa je vendarle prav, če opozorim še na nekate- re slabosti. Ena od teh tiči v tem, da se državljani niso mo li pred zbori vol'vcev podrobneje sezna- niti z gradivom, ki so ga pozneje obravnavali na zho^u, raz:'n dn-'v- nega reda. To delo bo morala o- praviti Socialistična zveza, bodisi na sestankih sekcij, preko tiska itd. Premalo pobud za sklicanje zborov volivcev je prišlo tudi s terena. Prav tako se kaže velika slaboH v tem, da na zborih vse preveč razpravljajo o problemih samega kraja, prevrtao ra o poli- tik' celotn? komune in o deo- vaniu posameznih samoupravnih organov. Prav bi bilo, če bi na zbo-.h vol vcev razpravi ali tudi o vprašanjih ku'turnega ž-vi je- nja, otro.^kega in socialnega var- stva ipd. in ne samo o gospodar- skh problem h. O useh teh in še o drug h slabostih bi mo'-ali raz- pravljati k-ajevni oibo'i SZDL, ki bi morali biti tudi pobuinkl, inic.a::orji ter kritični spremlje- valci celotnega dogajanja. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 49. — 29. decembra 1961 3 Celje-Čuiirila MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI Bilo je v juniju 1941. leta. Drugi transport slovenskih pregnancev je krenil iz Ma- ribora na pot v Srbijo. Med 303-mi pregnanci jih je bila več kot polovica iz Celja. Kam? Kam? Transport se je ustavil v Ćupriji. Tako je to srbsko mesto postalo drugi dom ti- stih, ki so morali zapustiti svoje domove in se poslo- viti od ožje domovine zato, ker so bili Slovenci. Ćuprija jim je postala t resnici drugi dom. Domači- ni so jih sprejeli kot svoje brate. Nudili so jim streho, uredili so jim menzo, do- mači zdravniki so jih zdra- vili brezplačno in jim prav tako zastonj nudili zdravila. Slovenski šolarji so sedli v iste klopi, kot njihovi mladi domači gostitelji, slovenski profesorji so našli novo de- lovno mesto na tamošnji gim- naziji. Toda slovenski preg- nanci niso dobili v Ćupriji samo strehe in hrane, dobili so še nekaj več. don^ir'ni «0 jim vlivali vero in zmago os- vobodilnega gibanja. Sioven- ski pregnanci so stopali v njihove vrste borcev za svo- bodo. Z njimi so se borili in umirali. Tako se je skovalo bratstvo, tako se je krepila ljubezen med predstavniki dveh narodov, ki po delili isto usodo in r.e odločili za isto pot — ra borbo proti oknpa- tor.iu. Tako se je razrasH moona po''tlčna vez med prebivalci Ćuprije in «;lov«»n- sk'r"! pregnan<^i. Prisrčno niori«phninn zaupanje se je Po konč^-ni vo.fni po se ■'lo- venslfi pregnanci poslovili od gostiteljev. Stisnili so jim ro- ke, jih objeli in rekli — hva- ter na sviafc.ije, aah.o je ste talu-at vzKiua %cij» P" vcc- kra.uem mcdseuojiicui bie- čanju. blovensKi pi tgaauci so velikokrat in poaamic poio- vali v kraje, kjer so preži- veli vojna leta, in tako tudi v Ćuprijo. Ob letošnjem po- novnem srečanju, ko je v Sr- bijo pripeljal vlak »bratstva in enotnosti«, pa je želja po trajnejšem sodelovanju med mestoma in prebivalci Celja ter Ćuprije povsem dozorela. Kot zunanji izraz tega prija- teljstva, je Občinski ljudski odbor v Ćupriji že 28. sep- tembra sprejel sklep o ime- novanju ene izmed ulic v — Celjsko ulico. Konec prejš- njega tedna pa sta tudi oba zbora Občinskega ljudskega odbora v Celju po poročilu podpredsednika Romana Bobna z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem sprejela predlog, da tudi Ce- lje prispeva k utrjevanju sti- kov med obema mestoma. Tako so odborniki med dru- gim sprejeli sklep, da dose- danjo Razlagovo ulico pre- imenujejo v Cuprijsko ulico. Mimo tega so priporočili vsem ustanovam, organiza- ri.i-vm in drugim, da navezu- jejo stike s sorodnimi insti- tucijami v Ćupriji. In konč- no, ljudski odbor je potrdil imenovan,ie posebne komisije, ki bo pripravljala sprejem srbskih gostiteljev, ko bodo prihodnje leto obiskali Slo- venijo in tako tudi Celje. Tako so ti sklepi ljudskega odbora celjske občine postali pomembna manifestacija bra*«!tva in enotnosti ne samo r^»»d pr»'b^v^lci dveh mest, ki jih .ie rđn'ž'la voJna rro70*a, tomvrč prnv tako manif««?*^.- cija bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. M. Božič Petek, 22. decembra PO VSE I DRŽAVI 8* loresno pofa- atili dan JLA. Maršal Tit« je na Brionih »prejel predstavnike borcer Prve pro- letarske brigade; veliko zborovanje pa je b'lo tudi v Rndem, kjer je bila pred 2t. loti ustanovljena Prva pruletartika brigada. Sobota, 2'5. decembra NA SESTANKU v državnem sekretari- atu za blagovni promet so novinarje »t'znaiiili z ukrpipi za snodbiijanie kme- t'i2-s*nnovnnjski '»lok. ka+cernii mnnjkn še no- ra n in iirf^rlitev. t.r-^os je za ta !ela denar in /manjkn'o- prihod- •>|e letn i>n bo /e dobil svoie i*rve stanovalce. Brez tega in »stalili biukov, ki so še v grad- nji, so Konjice v teh letih do- uue ukou 00 uovih stanovanj, ki o J lil /.grudue g03jx)darsku u.jja- :i/.ulije in usiuuove. I ii pa niso šteie zasebne gradnje. Gradnja lanovanj je bi.a nujna in po- rehiia. saj je sedanje šievilo za- poslenih za najmanj dvakrit .eeje od tistega pred dvajsetimi leti. Tovarna usnja se je razvila v večji industrijski kombinat, ka- teri daje obrat za izdelavo nmet- nepra usnin poselino obe'ežje. Ne- ka i podnbnP!ra bi se dalo nn pi- sati o >Ko':troiuc. ki sieer obm- tnie že nekaj let. pn iz leta t leto r.overuje prnizvodnio in i^- 7.r\\ mii tesni prostor} ne do- voljtmojn d" bi svo'e dedovanje ?e mz^iril. V<:o oa kn'e. dn ho tn probVm kmalu rešen in f'a ho kolektiv Kostrojn v novih prostorih laže zadihal. Zlasti hvn'ežna je uf^otovitev. da si je podiefie nnš'n pot na tuin trži- šča. ^fed drnsrim je opremilo no- vo tovarno usnja v Sudanu. Približno enak razvoj ima za seboj lesni obrat. Iz majhne žage so v prvih letih po vojni nastale nove mizarske de'avnice in d u- gi obrati, prožneje pa je bila zrrrajena še novn ža'^n in sušil- nica. Tu zdnj dela nnd 200 delav- cev. Podatki o proizvodnji pa go- vorijo, da zdaj že dobršen del zrezanega lesa predelajo v konč- ne proizvode, ki jih razen na do- mačem trgu uspešno prodajajo tudi v inozemstvu. V sosednjih Zrečah jc od pred- vojne tovarne ostalo le nekaj zi- dov, saj je bila tovarna med voj- no požgana. Po njeni obnovi so zgradili še več novih objektov. Tem se je morala umakniti tudi stnnra Drnvinie. Po številu za- poslenih ie Tovarna kovanega orodia v Zreeah med prvimi v občini. Nnčrti za njeno razširitev v prihoflnjih Irtih pn kažejo, da ])o tpm zrns'a res velika tovarna rnzncn avtomobilskega in dru- geTa orodia. Potrebe tovarne po rnznih bru- sih so rodile novo podjetje >Co- met< ki znpos'nie nad 20 de'av- cev. Znretne težave so nrciaga- ne. proizvodni« je stekla in vse kaže, da jo bodo lahko se pove- čali. Nekdanie Vitnniske tovnr-r^, ali bo'je rečeno kovnčiie ni več, saj s'^ je že pred leti preselila v Fužine, v prostore nekdanje tekstilne tovarne. Ta sicer nima velikih možnosti za povečnnie (ozka dolina), vendar pa njeno poslovanje kaže. da bo proizvoi- nio po rekonstrukciji znatno po- večala. Iz manjših krajevnih po !- jctij v tem kraju je pred leti nastal >Obrtnik€, ki ima že nad 40 zaposlenih. Tudi v Ločah je od nekdanje opekarne le malo prostorov, saj so v letih po vojni zgradili več novih sušilnic in na- bavili nekatere nove stroje. S tem pa še ni v celoti poda- na nova slika konjiške občine. V preteklih letih so skoraj v ce- loti modernizirali trgovske in de- loma gostinske lokale. V občini so zgradili tri nove zdravstvene domove in več stanovanjskih blokov v Zrečah. Več krajev r občini je dobilo primerne ceste, medlem ko so hiše brez električ- ne luči že prava redkost. Vse to kaže, da trud in visoka denarna sredstva niso bila vložena za- mau. V. L. Rizpra a o izcbražEvan'u v torek dopoldne je bila v Celju tretja razširjena seja Okrajnega sindikalnega sveta. Obravnavali so problematiko strokovnega iz- obraževanja in organizacijo kad- rovsko socialnih služb v delovnih kolektivih na območju okraja, o čemer je poročala komisija za strokovno izobraževanje pri OSS. 4 CELJSKI TEDNIK STEV. 49. — 29. decembra 1961 Naše občine v naslednjih letih PETER SPRAJC, PREDSEDNIK ObLO ŠOŠTANJ Energokemični kombinat Šoštanjska komuna je znana, kot gospodarsko razvita. Viri na- rodnega bogastva so tu predvsem v velikih zalogah premoga ligni- ta. Ravno na tej podlagi sta se v povojnem obdobju razvila na tem področju dva velikana, t. j. Rud- nik lignita Velenje in Termoelek- trarna Šoštanj. Značilna indu- strijska podjetja so še Tovarna usnja, ki ima tu že dolgo tradi- cijo, dalje kovinsko predelovalna industrija, ki jo predstavlja To- varna gospodinjske opreme »Go- renje« in Lesno industrijski kom- binat, ki je tudi v razvoju, ter še nekaj manjših podjetij. Glavno značilnost bodočemu perspektivnemu planu daje iz- gradnja Energokemičnega Jtom- binata, za kar bo potrebnih v pr- vi fazi kar 21 milijard investicij. Tu pa bo močno zastopana lastna udeležba vseh članov združenja EKK, saj bo znašala kar 10 mi- lijard, ostalih U milijard pa bo investicijsko posojilo iz OIF-a. Priprave so sedaj tako daleč, da bodo začeli z izgradnjo spomladi 1962. Ta objekt pa seveda v per- spektivnem planu ni pomemben samo za Šoštanjsko komuno, am- pak ima republiški značaj in bo močno vplival na povečanje in modernizacijo proizvodnje tudi v zveznem merilu. Nadaljnje značilnosti perspek- tivnega plana so še dokončanje tretje faze izgradnje rudnika do kapacitete 8 milijonov ton, do- končanje rekonstrukcije Tovarne usnja, razširjenje Tovarne gospo- dinjske opreme »Gorenje«, na- daljnji razvoj Lesno industrij- skega kombinata, »Galanterije«,' gradbenega podjetja »Vegrad« in razvijanje še nekaterih manjših podjetij. Tu je dan še poseben poudarek, da se omogoči večja zaposlitev ženske delovne sile, ki jo je vedno več in ni sedaj na razpolago dovolj takih delovnih mest. V kmetijstvu in gozdarstvu je začrtan močan nadaljnji korak, da se povečajo površine družbe- nega sektorja ter da se pospeši proizvodnja predvsem v živinore- ji, vrtnarstvu in sadjarstvu, da se omogoči na ta način čim boljša preskrba delovnih ljudi v komu- ni. V zvezi s takim stanjem nadalj- njega razvoja pa je dan še pose- ben poudarek panogam, ki sedaj zaostajajo: obrti, trgovini, gostin- stvu, komunali. Tu smo napravili korak sicer naprej, saj smo od- prli večje število novih trgovin, dva hotela, dobili modeme nove lokale in opremo. Tudi na področju šolstva, zdrav- stva in stanovanjske izgradnje stojijo pred komuno v perspektivi še ogromne naloge. V zadnjih 2 letih so bile sicer že zgrajene kar 3 nove šole (v Velenju, Paki in Belih vodah), vendar kljub temu ne dohitevamo potreb. Sedaj je v izgradnji nova šola v Velenju in Šmartnem ob Paki. Samo za te investicije v petih letih ne bo dovolj 500 milijonov. Isto je v zdravstvu, kjer čaka dograditve Zdravstveni dom v Velenju in objekt »Planika« v Topolšici ter novogradnja zdravstvenega do- ma v Šoštanju, za kar je zopet potrebno najmanj 300 milijonov. Vse te naložbe bodo seveda vplivale na večjo proizvodnjo, na višji narodni dohodek in s tem na višji družbeni standard obča- nov. TOlSE DELAK, PREDSEDNIK ObLO ŽALEC Vse gradimo za ljudi AGROKOMBINAt* — SPECIFICIRANA KMETIJSKA VELEPROIZVODNJA Ko na kraju leta delamo obra- čun, moramo ugotoviti, da so bili tudi letos doseženi na področju občine Žalec rezultati na vseh področjih. V industriji je šla v pogon nova peč v Keramični in- dustriji Liboje, končana je mon- taža nove predilnice jute v Žalcu, v Tekstilni tovarni Prebold in To- varni nogavic Polzela pa so delno izvršili modernizacijo podjetja. V kmetijstvu je bila formirana enot- na kmetijska zadruga, organizi- ran je Agrokombinat, Hmezad pa je začel z izgradnjo skladišča za hmelj. V Agroservisu je bila iz- grajena nova industrijska hala. V Grižah, Trnavi ter Braslovčah so bila odprta nova gostišča, v Li- bojah pa obrat družbene prehra- ne. V Žalcu zidamo novo samo- postrežno trgovino. Zgrajen je bil delno stadion v Žalcu, umetno je- zero v Braslovčah, adaptiran pla- ninski dom na Gori Oljki, na Pol- zeli pa je bilo odprto novo stre- lišče. V Libojah je bUa zgrajena nova šola, v Šempetru pa uspo- sobljena nova ambulanta. Poleg navedenega pa so bili doseženi re- zultati tudi v stanovanjski izgrad- nji, urejevanju in asfaltiranju cest, vodovodov, mostov, javni razsvetljavi in na ostalih področ- jih. Perspektive za nadaljnji razvoj so zelo ugodne. Industrija, ki je zelo stara (Keramična industrija Liboje 147 let) bo sicer nekaj let uporabljala sreastva v glavnem za svojo modernizacijo, nato pa bo lahko pomagala v večji meri kot doslej reševati ostale nereše- ne probleme komune. Nekatera podjetja bodo razširila svoj ob- seg, kot Tovarna nogavic Polzela in Kovinsko podjetje Žalec, neka- tera pa se bodo preusmerila v drugo proizvodnjo, kot na primer Tekstilna tovarna Šempeter. Rud- nik Zabukovca bo začel dnevni kop. V kmetijstvu se bo v okviru Agrokombinata začela specializi- rana kmetijska veleproizvodnja, socialistični sektor v kmetijstvu pa se bo povečal v takšni meri, da bo dajal na trg preko polovice vseh tržnih viškov. Povečanje bo nastalo na račun zakupa in odku- pa zemlje, melioracij ter izseka- vanja relativnih gozdnih tal. Tr- govinska mreža se bo specializi- rala, trgovine pa tehnično in so- dobno opremile. Isto bo z gostin- sko mrežo. Število obrtnih dejav- nosti se bo povečalo, vendar na ta način, da se bodo v večjih kra- jih, kot so Žalec, Prebold, Vran- sko organizirali sodobni obrtni centri. V naslednjih letih bo zgrajen v Žalcu občinski zdravstveni dom. adaptirane bodo nekatere šole, nn področju komunale pa bomo na- daljevali z izgradnjo vodovoda, cest in kanalizacije. Zelo bo bo- gata stanovanjska izgradnja, ven- dar v okviru urbanističnega na- črta in koncentrirana v večje cen- tre, kot so Žalec. Prebold, Polze- la in Šempeter. Predvidevanja petletnega plana za občino Žalec bodo v celoti ustvarjena. Osnova v celotnem razvoju pa so ljudje. Vse gradimo zanje in za njihovo lepše življenje. Zato bo naloga vseh, da se s plani te- meljito spoznajo ter da aktivno sodelujejo s svojim delom in tudi svojimi sredstvi. Zato je pozitiv- no, da so skoraj v vseh krajih sprejeli volivci krajevni samopri- spevek in na ta način pomagali polepšati in urediti svoj kraj. V podjetjih pa tudi narašča storil- nost iz dneva v dan, kakor tudi razumevanje kolektivov za potre- be izven podjetja. Vse to doka- zuje, da delovni ljudje v občini Žalec razumejo vsebino komunal- nega sistema. Ko bomo konec le- ta 1965 ocenjevali prehojeno pet- letno pot, bomo lahko brez dvoma ugotovili, da se je standard de- lovnih ljudi občine Žalec precej dvignil, da smo mnogo naredili in rešili marsikateri problem ter da je življenje še lepše in še bolj srečno kot danes. DA BI V NAŠI NOVOLETNI ŠTEVILKI SEZNANILI BRALCE S PERSPEKTIVAMI GOSPODARSKEGA .RAZ- VOJA V OBČINAH CELJSKEGA OKRAJA, SMO SE OBR- NILI NA PREDSEDNIKE POSAMEZNIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV TER JIH ZAPROSILI, DA NAM ODGOVORIJO NA NASLEDNJA VPRAŠANJA: • KAKŠNE SO PERSPEKTIVE NADALJNJEGA GO- SPODARSKEGA RAZVOJA V VAŠI OBČINI V OBDOBJU PRIHODNJIH PET LET? • KAKO BO RAZVOJ V PETLETNEM PERSPEKTIV- NEM NACRTU DOSEŽEN IN KAKO BO VPLIVAL NA DRUŽBENI STANDAJID LJUDI V VAŠI KOMUNI*? TU OBJAVLJAMO ODGOVORE. ING. ADOLF TAVČAR, PREDSEDNIK ObLO SLOV. KONJICE Iz kmetijske občine- industrijska Perspektivni družbeni plan ko- njiške občine predvideva, da se bo proizvodnja povečala skoro za polovico. Ocena bruto proizvod- nje v letu 1961 se približuje 10 milijardam dinarjev, v letu 1965 pa računamo, da bo ta proizvod- nja dosežena s 15 milijardami di- narjev. Značilno je to, da so za kapitalno izgradnjo in rekon- strukcijo večjih gospodarskih o- bratov izgotovljeni investicijski programi. Izdelava teh progra- mov je bila začeta že pred štiri- mi leti, tako da sedaj, vemo v i kakšni smeri naj se vrši rekon- I strukcija gospodarstva. Predvide- ; va se, v kolikor bodo krediti odo- ? breni, angažman okoli 4 milijar- -j de dinarjev investicijskih sred- ; stev za razvoj gospodarstva. V le- 1 tu 1960 je bilo v čiste goSpodar- i sk6 namene vloženih 527 milijo- , nov dinarjev. Ocena za -leto 1961 ^ pa znaša 840 milijonov dinarjev. 4 Gospodarstvo v konjiški občini : dosega že tisto stopnjo razvoja, 1 M omogoča za svojo lastno aku- i mulacijo hitrejši razvoj že z last- I nimi sredstvi. Prav tako predvi- , deva perspektivni plan, da bo ' obrt socialističnega sektorja do- segla v letu 1965 okoli 1 milijar- do bruto produkta, ocenjuje pa se . proizvodnja v letu 1961 na preko ■ 450 milijonov dinarjev. Še pred y nekaj leti je bila občina pol kme- tijska pol industrij'ska, danes pa ' je industrijsko razvita in bo ta ' razvitost do leta 1965 prišla še bolj do izraza; ■ • Plan bo dosežen, če se investi- cijska dejavnost ne bo zmanjše- vala v primerjavi z letom 1960 in ' 1961, prav tako pa je to odvisno od posojil, namenjenih za rekon- strukcije. Ugotavljamo pa načel- no napako odnosno pomanjklji- vost, da je industrija pretežno takšnega značaja, kjer je težko zaposlovati žensko delovno silo. Zaradi tega smatramo, da je nuj- j no potrebno odpirati tudi pri ob- V stoječi industriji nova delovna I mesta za zaposlovanje žensk, še večje možnosti pa dmamo pri za- poslovanju žensk v obrti, zlasti pri kožni konfekciji in kožni ga- lanteriji iz umetnega usnja. Šte- vilo zaposlenih se bo povečalo do leta 1965 od dosedanjih 3.200 na preko 4.500. Smatramo, da imamo vse možnosti, da se standard po- spešeno dviga in računamo, da bo realni standard narastel v petih letih za 46%. Ugotovitve porasta gospodar- stva so zelo pozitivne, vendar pa z ozirom na hitri porast proizvod- nje šepamo še pri družbenih služ- bah, zlasti je to problematično v šolstvu, kjer bi morali do leta 1965 vložiti vsaj 300 milijonov di- narjev, da bi doseglo šolstvo tisti razvoj, ki bi ga pravzaprav že da- nes moralo imeti. Potrebno je zgraditi dve šoli in nekaj učilnic, da bi bil šolski problem za silo rešen. Prav tako zaostajamo pri stanovanjski izgradnji. Letno vla- gamo v stanovanjsko izgradnjr okoli 100 milijonov, vendar nam spričo hitrega razvoja gospodar- stva vedno bolj primanjkuje stro- kovnega kadra, ker ru stanovanj. Računamo tudi s tem, da bi po- spešili stanovanjsko izgradnjo in družbene službe. Prav tako šepamo še v gos'tin- stvu in turizmu. Tudi tu so raz- čiščeni pojmi in izdelani investi- cijski programi, tako da bo ver- jetno tudi pri tej panogi gospo- darstva možen pospešen razvoj. Kmetijstvo samo nima obsežnega programa, pač pa bomo sredstva, ki so planirana v višini preko 300 milijonov dinarjev, angažirali v intenzivne nasade ter živinorejo. FRANC RUPRET, PREDSEDNIK ObLO CELJE Investicijsko dejavnost še povečati že prvo leto izvajanja našega perspektivnega plana je pokazalo, da so bile osnovne naloge pravil- no začrtane. Poleg naporov za dokončanje in fiksiranje razvojnih programov naših podjetij je zelo vidna letos tudi investicijska dejavnost. Za- čete rekonstrukcije v TEP, Cin- karni, Tovarni tehtnic, Klimi, Že- lezarni, Opekarni Ljubečna in drugod se uspešno izvajajo, če- prav v nekoliko zmanjšanem ob- segu. Prvič smo letos v naši komuni zabeležili stanje, da se uspešno izvajajo investicije v terciarnih panogah tako v obrti, trgovini in gostinstvu, pri čemer gre za iz- redno pomembne objekte kot mlekarno, hotel, delavsko restav- racijo itd. Prav tako je kljub izrednim te- žavam vendarle zadovoljiv tudi potek gospodarskih investicij. Tu je predvsem omeniti, da je ven- darle dosežen napredek glede gra- denj šolskih prostorov na širši, fronti, da bo letos spet gotovih preko 400 stanovanj itd. Ce k temu dodamo še ugodno gibanje zaposlenosti, ki je prvič pri nas pod planom (kar je pozi- tivno) ter s tem v zvezi razmero- ma ugodno povečanje produktiv- nosti dela (v industriji za okoli 6,5%), dalje znatno povečanje osebnih dohodkov itd. in če upo- števamo, da tečejo vzporedno s proizvondjo tudi rekonstrukcij- ska dela, moramo dati večini na- ših delovnih kolektivov dejansko priznanje za dosežene uspehe. Uspešen start, v novo petletko je torej najboljši porok za to, da bomo dosegli planirane premike, in sicer v družbenem proizvodu za 79,6% ter v narodnem dohod- ku za 81%. Družbeni proizvod na 1 prebi- valca pa bi od 423.000 din v letu 1960, porastel v letu 1965 na 689.000 ali za 63%, in narodni do- hodek na 1 prebivalca od 397.000 na 650.000 ali za 64%. Seveda bo to ostvarljivo le z ogromnimi napori, dobro koordi- nacijo dela in enotno politiko. Kljub osebnemu optimizmu moram vendarle poudariti, da bo- sta leti 1962 in 1963 za našo ko- muno izredno težavni. Neodlož- ljive gospodarske in negospodar- ske naloge so se nakopičile pred nami s takšno intenzivnostjo, da jim bomo kos le, če bomo obračali kar najbolj smotrno vsak dinar ter če bomo dejansko prevzeli naše skupne naloge za svoje, ka- kor tudi, če bomo akcijsko izkori- stili celoten potencial v material- nem in kadrovskem pogledu. Okrajni sindikalni svet z vsemi občinskimi sindikalnimi sveti: CELJE LAŠKO MOZIRJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ŠMARJE PRI JELŠAH ŠOŠTANJ ŽALEC ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALSTVU CELJSKEGA OKRAJA MNOGO USPEHOV V LETU 1962! PETER HLASTEC, PREDSEDNIK ObLO ŠENTJUR Poudarek kmetijstvu Ko imamo pred očmi najosnov- nejše naloge nadaljnjega razvoja občine, ne moremo mimo osnov- nih ugotovitev in izkušenj pretek- lih nekaj let. Silno skromna indu- strijska dejavnost je ta leta na- glo naraščala, deloma spričo vlo- ženih sredstev v nove kapacitete, deloma pa zaradi preusmerjanja proizvodnje. Prav tako je moč- neje naraščal obseg kmetijske proizvodnje v družbenem sektor- ju, v precejšnji meri pa tudi v zasebnem kot posledica večjega proizvodnega sodelovanja. Zato so tudi temeljne naloge bodoče- ga razvoja predvsem usmerjene na: nadaljnje razvijanje indu- strijske dejavnosti, za katere ob- stajajo stvarne možnosti, da se namreč nadaljuje izgradnja »Al- posa«, da se proizvodnja v lesni industriji polagoma prilagodi ob- jektivni možnosti naravnega za- ledja in tržnim razmeram, v več- ji meri osvaja predelavo lesa in da se pospeši izkoriščanje rudnin — bentonitov, tufov itd. Važna bo tudi krepitev kmetij- ske proizvodnje ob hitrejšem po- rastu družbenega sektorja z isto- časno strokovnim in materialnim sodelovanjem z zasebnim sektor- jem, ki naj v bodoče nudi ne sa- mo končne kmetijske proizvode tržišču, temveč tudi nedovršeno proizvodnjo za nadaljnjo uporabo in predelavo na družbenih kme- tijskih obratih (nedopitana živi- na, krmila in pd.) Neprimerno večji poudarek bo prav na sno- vanju nasadov sadja (kompleks na Slomu 50 ha) in jagodičevja — ribeza, predvsem na področju Slivnice, Prevorja in drugod v skupni površini 158 ha. Nadaljnji večji korak je usmerjen na iz- gradnjo pitališča svinj v Šentjur- ju z zmogljivostjo 15.000 glav. Z gradnjo naj bi pričeli že v začet- ku prihodnjega leta. Vzreja svinj in pa povečanje tržne proizvod- nje goveje živine v celoti daje re- alno osnovo za izgradnjo mesno- predelovalnih obratov, ki bodo v stanju absorbirati živinsko pro- izvodnjo vzhodnega področja okraja. V trgovini nas čakaj a zlasti na- loge, da povečamo prodajne zmogljivosti v Šentjurju, enako na Ponikvi in Slivnici, v ostalem pa, skrbeti za izboljšanje tehnič- ne opreme v obstoječih obratih. V šolstvu bo predvsem zagoto- viti nove šolske prostore v Sliv- nici in na Ponikvi ter pripraviti pogoje za uspešno delovanje take šole, kot jo zahteva sedanji raz- voj. Nedvomno je, da obseg teh in drugih nalog zahteva velika ma- terialna sredstva, ki jih v celoti ne bo moč zagotoviti iz lokalnih virov, nekatere naloge zadevajo neposredno koristi jugoslovanske skupnosti (v pogledu izvoza), zato bo izvedba takega programa del politike celotnega vzhodnega pre- dela celjske skupnosti komun. Izvedba vsega tega bo pred- vsem v korist naših občanov, za- to nosimo tudi odgovornost v smeri stalnega izboljševanja živ- ljenjskih pogojev, kar naj bo na- ša skupna želja na pragu 1. 1962. SMEJI SE, KER VE, KAM VODI NJEGOVA POT z grička, kjer i'vi, gleda narivnost na peščico hišic, ki se zgrinjajo okrog šole. To je Kris an vrh, naselje na nizki kopci. Spodaj ob potoku se vije cesta, ki se sunkovito vzpne preko Gr- lic in zdrsne proti Mestinju. Pra-vijo, da se kmalu ne bo več pre- lamljala, temveč se bo vzleknila po dolini ob potoku prav do Me- stinja. Kdo ve, čemu je že nekoč niso tamkaj zgradili, temveč so se vzpenjali preko klanca? Ob ceiti in po pobočjih ruiokrog pa je dosti drevja, sadne']a in gozdnega,, nekaj njivic in dosti blata. Prav tu sem srečal občinskjga o Ibornika PETRA VRANICARJA. Malce pošev nosi klobuk, oči se mu vselej nagajivo iskrijo in ra- hel smehljaj skoraj nikoli ne za.msti desnega kotička ust. Stopa ravno, vzravnano, da ne more sk iti, kar je lastnost borca. »O, živim; kako ne? Nikakor ni dolgočasno, saj niti ne morem o- praviti vsega, kar bi moral. Ni- tmo v mestu, toda včasih življe- nje na vasi terja od človeka mno- go več. Vsepovsod bi moral biti med ljudmi na sestankih, na ob- čini, doma. Povsod je treba po- pr.jeti za delo. Seveda, nekoč je hilo drugače, v borbi! Aprila 1941 nisem klonil, od takrat sm bil z NOB in sem b\l tudi nekajkrat Tanjen'.-« Nekako v zadregi se je nasmehnil, kot bi mu bilo nerod- no. Da, oihkovan je bil z dvema ordenoma, pa morda men', da to ni važno! Pa je! Takim smo vse- lej dolžni, posebno pa so doLžni mladi, reči: hvala, tovariš! »Tu živim zdaj že šest let,« je hitro povzel. »Delo v zadrugi, ko- operacije, vse je potrebno opravi- ti! Dostikrat se je treba boriti z zaostalostjo, s staro miselnostjo, ki se vleče kot cokla za ljudmi! To je težko! Boju ni konca, vidi.š! Pa kaj bi o tem! Veš, tovariš, tu bi letos morali dokončati zadru- žno skladišče! Odkrito povem, da smo v zagonu malo zaoitali, ko BO se združile zadruge! To je pred- hodno početje, vem! Veš, poprej je bilo tu med ljudmi, pa so z večjo vnemo poprijeli, kot zdaj, ko je odmaknjeno. Pač pa bomo morali spet odločneje poprijeti v kraju samem. Naš kraj ni velik: okrog 750 volivcev. Narediti pa bi se dalo več, kot smo. Cesto bomo dokončali letos, ker je po- trebna. Ljudje pomagajo s pro- stovoljnim delom in pravkar smo navozlli gramoz .7 traktorjem. Dogradili smo gasilski dom, v ka- terem je neopremljena dt>orana. Misli na telsvlzijski sprejemnik se ne moremo znebiti. Da, treba je graditi C2ste, toda tudi ljudi pro.. :etljevati. Zdi se mi, da se ljudje prosvetljujemo tudi, ko Letos so v Šmarju pri Jelšah napeli vse sile, da so spravili pod streho svoj zdravstveni dom, ki ga zelo potrebujejo. prostovoljno gradimo cesto.*< Top- lo se je nasmehnil in naenkrat lopnil po kolenu ter zmajal z gla- vo, kot bi hotel de jati: »Primoj- dun, včasih je v borbi bilo laže!-^ Tako se na Kristan vrhu še na- prej bije naš borec. Smeji se ve- dro, ker dobro ve, kam vodi nje- gova pot. Kot otrok se razveseli vsakega uspeha, ki pa jih ni malo Tudi na Kristan vrhu je že mar- sikaj novega, dosti pa še bo! To- variš Peter, srečno novo leto! Da bi se vedno tako bodro smejal med oranicami in sadovnajakil V Šeotiirju so ustano\iIi kme- tijski kombinat Pred dnevi je šentjurski ob- činski ljudski odbor sprejel sklep o ustanovitvi kmetijskega kombinata za območje občine Šentjur. Z namenom, da bi kaj več zvedeli o tej novi kmetijski orpanizaciji. smo se oglasili na ljudskem odboru in v zadrugi, kjer so nam povedali približno to-le: Odločitev o ustanovitvi kmetij- skega kombinata, ki naj bi zaje- mal območje vse občine, so v Šentjurju dodobra obdelali z vseh strani. Tudi tu so znova potrdili pravilo, da so osnova za boljše in naprednejše kmetijstvo le velike površine, kjer je mogoče uvajati industrijski, specializirani način kmetijske proizvodnje. Tako so se na podlagi številnih razprav v občini in v kolektivih, ki bi se naj združili, odločili za agrokom- binat, ki zajema trenutno okrog tisoč hektarov površin. Kljub te- mu, da to za začetek ni malo, predvidevajo, da bodo odslej vsa- ko leto pridobili še za okrog se- dem sto hektarov površin. Kmetijski kombinat v Šentjur- ju se bo usmeril v živinorejo, sad- i jarstvo in jagodičevje — torej v ) specializirano proizvodnjo. Proiz- { vodni program predvideva, da naj j bi v okolici Goričice, Slivnice in i Prevorja prevladovali nasadi ri- ' beza, medtem ko bi področje Po- nikve namenili sadjarstvu. Tako računajo, da bodo posamezne sad- ne plantaže obsegale okrog petde- set hektarov površin, nikakor pa P" nianj ]rf>t petnajst hektarov. Toliko o sadju in ribezu. Načrt za /••"inorp.in na m'*d drugim pred- videva tudi gradnjo svinjakov za okoli petnajst tisoč mesnatih pra- šičev. In sredstva? V Šentjurju raču- najo na osem sto petdeset mili- jonov dinarjev kredita. Iz tega bi namreč lahko postavili najnuj- nejše objekte. Airrokombinat v Šentjurju se bo bavil tudi s predelavo svojih iz- delkov. Najbolj zanimiva je ne- dvomno tista točka prcgrama. ki predvidev". gradnj^t klavnice. Za- nimiva, pravimo, je zaradi tega, ker klavnico predvideva tudi pro- izvodni načrt agrokombinata, ki naj bi zajemal območje celjske in žalske občine. Da bi v celjskem okraju potrebovali dve tako veli- ki klavnici, je težko verjeti. Po- raja pa se vprašanje, kje je z- tak objekt več pogojev in kje bi več koristil? Šentjurski kombinat bo terito- rialno razdeljen — glede na na- loge, ki stojijo pred kolektivom. Tako bo zajemal šest proizvodnih centrov in pa dve vzporedni eno- ti — oskrbo in prodajo lastne pro- izvođn,ie. Proizvodne centre so si zamislili takole: Trnovec. Blagov- na in Dramlje bi tvorili enega, Slom in Ponikva drugega, Kme- tijskp. šola, Anderburg, Šentjur in Kilobje tretji proizvodni center, Slivnica in Prevorje četrti, Pla- nina 7, Dobjem peti, medtem ko bi kot neposredni obrat začasno o- stala tudi Loka. Ko smo v Šentjurju povprašali po težavah, ki so jih srečevali pri ustanavljanju kombinata, niso ve- liko povedali. Rekli so le, da bo velik del teh prav gotovo minil, ko bodo po novem letu uredili ta- ko, kot jc treba urediti, upravlja- nje. RDEČI PLODOVI'V BELEM SNEGU... Ne vem, koliko let je bil v Ve- lenju na vseh sestankih osrednji problem: preskrba potrošnikov z zgodnjo in drugo zelenjavo. Ru- darsko mesto je zraslo in šteje danes sedem tisoč prebivalcev. Dolgoletna želja Velenjčanov se uresničuje. »Kako bi le rešili ta problem?« so dolgo tuhtali občinski nnožje in ljudje v podjetjih. Rešitev je na dlani. Mlado mesto že ogrevamo z toplovodom! »Zakaj bi te ener- giie. ki je poceni ne izrabili še tukaj?« so si mislili. In tako je vedno bolj dozorevala misel, da je treba zgraditi vrtnarijo s toplo- vodnim osrevanjem. Letos so začeli. Šoštanjska ob- čina je prevzela nase veliko od- govornost. Pred meseci je ob ce- sti, ki povezuje Šoštanj z Vele- njem, pričela graditi vrtnarijo. Dela je prevzelo gradbeno pod- jetje »Vegrad« Velenje. Do sep- tembra bo gotova! so mnogi pre- rokovali Toda gradnja se je za- vlekla. Se milijon, dva, deset, pet- deset. Velika rebra so dolgo osamljena strmela v zrak. Sednj so jih osteklili in vanje napeljali, sam ne vem, koliko metrov cevi, po katerih se bo pretakala topla voda in bo oživljala zemljo na 5000 m-. Najnovejše poročilo: 13. decem- bra smo posadili 2000 sadik para- dižnika. 14. decembra: Danes smo posejali kumarice ... Sedaj vitke zelene rastlinice le- po rastejo in v rastlinjaku je kot da bi prišel v deželo pomladi. Velenjčani se že zanimajo za plodove. »Kdaj bodo zreli?« »Kak- šna bo cena?« Hudomušno prista- vijo. Mi pa odgovarjamo: »Para- dižniki se bodo pordečili pomla- di marca meseca... Cena: okoli tri sto dinarjev kilogram, mogoče ceneje. Upajmo!« Rastlinjak je dihal te dni, ko je bilo zunaj več kot minus deset stopinj pravo ek- sotično življenie. Rdeče glavice v belem snegu. Kako sladek in oku- sen bo šele plod. To si lahko predstavljamo. Poleg rastlinjaka urejujejo še tople grede na površini 4.800 m^ Toda vse to so poceni gradnje. Stale bodo nič več in nič manj kot 112 milijonov dinarjev. »In produkcija?« se takoj vprašamo. Tolikšna bo, da bo krila potrebe vse Šaleške doline in še več. Tako tudi pozimi tod ne bo zmanjkalo rdečih plodov, ki bodo dozorevali v mrzli in beli zimi. -s- Ne odlašajte več še danes naročite Celjski tednilc TAKŠNI SMO Stojim pred blagajno in čakam na vstopnice za kino. Ura bo vsak čas štiri po- poldne in vrata v dvorano so že na stežaj odprta. Pred bla- gajno se od strani gnetejo ljudje, jaz pa, ki bi prav ta- ko ob štirih želela v kino, ča- kam v vrsti. Jezim se, pa nič ne rečem. Takrat pa se za mano oglasi droban glasek: »To je pa že od s'.le! Tako kot, da ne bi mogli stopiti v vrsto! Saj se tudi nam mu- di!*< Ozrem se in vidim, da te besede govori fantič, kak- šnih dvanajstih, trinajstih let. Spogledava se in z očmi mu pritrdim. Ljudje se na- smehnejo jeznemu malemu možu, ta zardi do ušes in skoraj krikne: »Mene pa nikdar ne pu- stijo naprej! Zdaj se bom pa tudi jaz zrinil. Zakaj bi mo- ral vedno čakati, če tudi drugi tega ne delate?' In spet smo se nasmehnili. Sele kasneje, ko sem po zamujenem tedniku, sedela le nekaj sedežev od mojega malega znanca in kdaj pa kdaj kradoma pogledala nje- gov še vedno mrk obraz, me je spreletelo. »Saj tudi dra- gi tega ne delate,-^ je rekel dečko in resnico je povedal. Zdaj bo tudi on med tistimi, ki ne čakajo v vrsti in od strani tiščijo k blagajni, med tistimi, ki nam tolikokrat gredo na živce, pa jim tega iz kakršne-^a koli razloga ne povemo. In spet se bo našnl kje kdo, ki se mu bo to zdelo neumno in postal bo eden iz- med njih. Življenje nas uči — nauči pa nas dobrih in slabih stvari. Včasih ne mo- remo nič za to, kdaj pa kdaj pa bi lahko kaj storili. In ta- ke gneče pred blagajnami so res čisto brez potrebe! Samo — nekateri se zavoljo tega ne razburjamo, onim mladim in malim pa tudi takšna krivi- ca seže do srca. -ico Prazen krompirček Kdo bi si mislil, da imajo par- tizani tudi topove. Ljudje so ma- jali z glavo, ko sta dva ali celo tr je pari konj vlekli 104 mm havbico italijanskega porekla P"*eko Gorjancev vse tja do hr- vaške meje in spet nazaj prav P>d novomeško graSč no. Tuli pred Kočevjem smo se pojavili in py Suhi. Kraj.ni nas tudi ni manjkalo. Artilerci smo se prav neprijet- no pučutili, kadar smo morali to- p »ve zakoinspirirati in se spreme- n ti v pcšad jo. No, pa to ni bilo tako pogosto. Naša baterija j? bila znana po dobrih zadetkih. Komand,r jo bil star partizan, ki je v b>rbi že iz- gubil eno oko, vendar je na dru- go boljše videl kot marsikdo iz- med nas, ki smo imeli oba očjsa. Izpod titovke so mu vedno uha- jali kodra vi svetlo plavi lasje a z edinim očesom je živo opaz)val okolico. N č ni ušlo njegovemu pogledu. Prav zaradi tega je v naši bater ji b lo vKino vse na svojem meitu. Komandir je ved- no nosil vjjažki nanrbaiik — te- lečnjak iz katerega je na dedsni straai štrlel kratek emajlirani ro- čaj. To je bil del skodele od kate- re se Ž3 leta ni loči, kajti ta mu je že v>čkrat osladila partizan- sko hrano. Bili sm) v Suhi Kraj'.ni. Zima je že pritisnila. Stiskali smo se ob kmečki peči. Domači so nas si- cer sprej3li, vendar ne preveč prijazno. Pozneje smo zvedeli, da so im^li s.na na d.-ugi strani. Od:;alili so S2 škornji in tudi jez k se nam je razvezal. Koma.i- dr je pim^^žlknl z ed nim oče- som in na gla? razlagal, kako si ni niti m siii, da bo sv)j rVlsini dan slav 1 ravno v Suni Krajini in Š3 p >VTi'iu p "i su li m z . Ve- deli smo, da n^ma rojstnega d.ie- va. To je D 1 najb>ijš. načia, s kater.m ji k>maadr potrkal na g»sp>dnjino src i. Krna.u zatem je dobi čebulo in kr>mpir se je že kuhal v p^či. Na dan je pri- vlekel svojo skodeio iz »teicčnja- ka-< .n čez pol ure nam je že u- ''I ' -'-t-n d'ih pra^anega krompirja pod nos. To je bila spe- ča—-.^ \ Pdr'u.zaaia, takoj za kruhom! Gospodinja Je prinesla še tropinovca in pozneje celo vi- na. -Rojstni dan«« je čudovito de- loval. Komandirju, ki je bil že tako svetle polti, sta prazen krompirček in tropinovec pripo- mogla k temu, da je postal rdeč, kot kuhani rak. To je bil pa tu- di najboljši znak, da bomo kma- lu čuli marsikatero vesalo parti- zansko dogod vščino, ki jih je i- m^l vedno na zalogi. Najprej je pospravil svojo sko- dolo v nahrbtn k in vtaknil žlico za škornje, pomaknil titovko na- zaj proti tilniku in spregovoj'il v dolenjskem narečju. »Bilo jo ravno pred novim le- tom 1942. Takrat smo bili na me- ji med Tretjim Rajhom in Italijo — no v resn ci je to bilo blizu Križa. Naša glavna naloga je bila č.stiti obmejna minska polja, da bi lahko prešli nemoteno mejo. Pobiral sem nadvse previdno bomb2, ki so bile montirane med žično ograjo med dvema država- ma. To mi je šlo zelo hitro izpod rok! Bombe sem shranjeval v na- hrbtnik, toda ne ta, ki ga imam sedaj pri sebi. Bil je večji. Ne- čujno sem se plazil po trebuhu od bombe do bombe. Ko sem o- č stil dwolj širok sektor, sem ve- selo šel proti našemu taborišču. Nenadoma sem začul sumljivo si- kanje... Bzzz... Bzzz... Obrnil »em se, toda za menoj nisem ni- č,'sar opazi. Sikanje sem spet čul za hrbtom. Sele tisti trenutek sem se zavedel, da se sikanje ču- je iz mojega nahrbtnika. Z naj- večjo naglico sem odvrgel nahr- btnik in tekel proti gozdu. Nale- tel sem na jarek in legel vanj. Se isti trenutek je treščilo hujse kot vsaka strela v nevihtL Raz- neslo je vse bombe v nahrbtniku. Zal mi je bilo nahrbtn.ka a posebno lepega kosa slanine, ki sem jo imel v nahrbtniku za tež- ke čase««. Tudi domači so poslušali in go- spodinja je celo pozabila zapre- ti usta, čeprav je komand,r že davno nehal pripovedovati... Herbertu GrÜnu pišemo danes ob včeraj zasutem grobu čustva našega globokega spoštovanja, priznanj in žalosti, pišemo s šibkimi peresi in ne mo- remo verjeti, saj je še vedno pri- soten z vso svojo človeško vsebi- no, s toplo človečnostjo, s svojo bogato preteklostjo in z obetajo- čo prihodnostjo. Z njim se je od- trgal od nas, del življenja, del nas, del tistih resničnih poose- bljenih vrednot, ki dajejo člove- ku globlji smisel v življenju, mu vlivajo poguma in moči, ga šči- tijo v urah tesnobe in plemeniti- jo življenje. Herbert Griin je odtrgan od nas. Brez hrupa se je pridružil kul- turnemu gibanju mesta Celja, spregovoril pa je tako tekoče in jasno, da je vsako uho prisluhni- lo: v radiu govori Herbert Griin, v gledališču igrajo dramo Njego- vo, v rokah držimo knjigo, ki jo je napisal, prevedel ON in še in še. Govoril je in nenehno pisal, ustvarjal, ocenjeval, opredeljeval in estetsko usmerjal, tako da so se ga Celjani kmalu navadili. Na- vadili smo se videti luč vso noč v okencu gledališkega bloka, v njegovi delovni sobi, in prijetno nam je bilo, če smo ob poznih ve- černih urah hodili po cestah in ugotovili, da tam še dela Herbert Griin, nikoli utrujen, vedno po- končen in uporen. Njegova nese- bičnost, smelost in blesteče kul- tivirana govorica, s katero je znal spregovoriti tudi preprostemu človeku, nas je kulturno osve- ščala, in bili smo prepričani, da pač mora biti tak: vodilna ustvar- jalna osebnost. Danes nas iz te sebične vsakda- njosti trga nenehna misel: da je za vselej pretrgan tok velikega iskanja, da je z njim zakopano razkošje njegovih sposobnosti in lastnosti, ki so dane le redkim ljudem v kulturnih vrstah naše- ga maloštevilnega naroda. Skopa je vsaka beseda, s katero bi se skušali oddolžiti njegovemu življenju. Celoten prikaz njegove- ga dela še dolgo ne bo do kraja zabeležen. Ali pa bi tudi mogel zaobseči vse, s čimer je živel, za kar je bil pripravljen tvegati in v sebi do kraja uresničiti? Kdor- koli je kdaj z njim delal ali iskal pri njem nasveta (kako nesebično se je razdajal!), temu bo nepo- zabna njegova pripravljenost, da neko stvar dosledno odkrito in pošteno oceni. Za tem moralnim imperativom smo komaj lahko slutili ogromno znanje, ki ga je stalno nestrpno kopičil, kakor da bi čakal, da mine vsa ta mlado- stna zagnanost, ta nepotešena strast za neodkritim, ter ga pri- pelje do prave podobe sveta. Njegova pot se je začela v Lju- bljani 1925. Po hitrem in odlič- nem šolanju na Akademiji za i- gralsko umetnost je dramaturgo- val v Prešernovem gledališču v Kranju, v Zagrebškem dramskem kazalištu, od leta 1955 do 1959 pa v Slovenskem ljudskem gledali- šču v Celju. Nazadnje je bil u- rednik kulturnih strani Naših razgledov. Poleg številnih dram in dramatizacij — spomnimo se samo nekaterih: »Turandot-«, >^Slavni punt«, >^>Kastelka-'-', »-A- tomski ples«, »-Doktor vsega zdra- vilstva«, ^'Pernjakovi«, >'-Zločin« — se je zlasti široko udejstvoval na esejističnem področju: v gle- galiških listih, dnevnem časopi- sju ter v spremnih besedah knji- žnim publikacijam. Snov je za- jemal iz splošne dramaturgije ter iz vprašanj estetike: v glasbi, v likovni umetnosti itd. Kolikšno je bilo njegovo prevajalsko delo iz nemškega in angleškega slovstva, je težko premeriti, tako obsežno je in mnogolično. Zdaj je Herbert Griin odtrgan od nas in z njim je odtrgan del tiste celine, ki je bila v mislih Hemin- gwayu, ko je navedel citat: '■'■No- ben človek ni otok povsem sam zase; vsak človek je kos ce- line ... ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v človeštvo: in zato nikdar ne sprašuj, komu zvoni: zvoni te- bi... Zvoni tebi in meni, zvoni vsem, ki čutijo in slutijo vredno- te tistega dela, za katerega je ži- vel vse svoje kratko življenje ne- pozabni Herbert Griin. Janez Zmavc Napredne Igre so jih združevale Slavko Šlander je ostal v Pre- boldu svetel lik. Naj bo kmet ali delavec, inteligent ali obrtnik, vsakdo pravi: »Slavko je bil pravi komunist!« Slavko Šlander je vedel, da je ljudsko prosvetljenstvo eden iz- med glavnih pogojev za uspešno usmerjanje ljudi — naprednja- ke v. In to so bile knjižnice in igre. Pa tudi tu je moral biti izbor. Ni vseeno, pri katerem odrskem ko- madu se zbere toliko in toliko ljudi, ki bi radi bili nosilci na- prednih idej. To nalogo je Slav- ko zaupal mlajši sestri Veri, ki je bila veren učenec njegovih ho- tenj. Vera je poiskala režiserja in skupaj sta pretresala, katera igra je primerna in katere ljudi je treba zbrati za zasedbo vlog. Kreft je bil vedno zaseden. Ko se nikjer niso upali uprizoriti nje- gove Puntarije, so jo uprizorili v Preboldu. In avtor jim je poslal brzojavko: »Hvala vam, puntarji!« Tudi igra »Matija Gubec« je med preboldskimi napredni aki dobila precej borbenih ljudi. Ta- kih ljudi, ki so z vsem srcem de- lali za napredno stvar in so se tako prekalili, da jim ni pozneje bilo žal niti svojih življenj. Kar pogljte jih na sliki. Gub- čeva žena je Šlandrova Vera, Gu- bec je Stebernakov Pavle. Du- hovnika sta Cestnikov Tonči in , Pesan Fonzi. Skof Draškovič je Hribar Franci, v ozadju je Šer- I' Jakov iz Kaplje vasi. Toliko so II žrtvovali, da vrednost njihovega dela ni mogoče preceniti. Bili so junaki, ki se niso bali smrti. Bili so učenci velikega učitelja — Slavka Šlandra. Na sliki je zapisan datum: 27. XI. 1938. Se še spominjate tistih časov? Časov, ko so na take pred- stave prihajali žandarji, priprav- ljeni, da vsak čas prekinejo predstavo in da zavarujejo huj- skaško opravilo strankarskih pla- čancev. Danes si belimo glave, da bi dobili ljudi, ki bi igrali. Nekoč, v viharnih letih, pa so lju- dje radi prihajali, ker so vedeli, da jim je to velika šola za živ- ljenje. D. K. Knjižna^zbirka Prešernove družbe Pri Prešernovi družbi je izšla redna knjižna zbirka za leto 1962. Poleg leposlovnih del — romanov B. Travna Upor obešencev in Vla- dimirja Kavčiča Sreča ne prihaja sama, izpopolnjuje zbirko poljud- no strokovna liteartura. Srečanja z vodnimi živalmi je naslov zandje knjige, s katero za- ključuje dr. Anton Polenec podo- be iz živalskega sveta. V nadvse zanimivem in bogato ilustriranem gradivu najdemo podvodni svet v vsej njegovi raznolikosti in pe- strosti — od živalskih orjakov Atlantika do vodnih žuželk. Bralce bo zlasti zanimala knji- žica Ivana Spolarja Za krmilom (nasveti šoferjem amaterjem), saj zadeva področje, ki dobiva v na- šem vsakdanjem življenju vse večji razmah — avtomobilizem. V knjižici so zbrani nasveti in na- potki šoferjem-amaterjem, knjiga nam pove, kako sami odkrijemo okvare in jih odstranimo, svetuje nam, kdaj lahko sami posežemo v zamotani mehanizem motorne- ga vozila. Na nekaterih mestih podaja tudi kratke orise motoro- znanstva. Razen tega govori knji- ga iz prakse za domača vozila Za- stava, saj je teh največ. V knjižni zbirki Prešernove družbe bomo naposled z enakim zanimanjem prebrali dr. Franceta Bučarja Pot napredka, to je, knji- go, ki obravnava nekatera vpra- šanja našega gospodarstva, toda ne v smislu vsakdanjih obrav- nav, s stališča gospodarstvenikov, pač pa z vidikov potrošnika, dr- žavljana; s stališča tistih gospo- darskih vprašanj, ki jih občutimo v našem vsakdanjem življenju. Podobno je tudi naslednja knjiga dr. M. Šnuderla Naš dr- žavljan namenjena neposredno našemu državljanu. Govori o nje- govih pravicah in dolžnostih. Knjigo je Prešernova družba uvr- stila v svoj program spričo oko- liščine, da danes še marsikdo iz- med naših delovnih ljudi ne ve, kakšne pravice ima in kakšne so njegove dolžnosti, zaradi česar lahko utrpi večkrat škodo. Zato naj bi knjiga omogočila državlja- nom, da bi se seznanili z najbolj bistvenimi tozadevnimi vprašanji ter jim odprla zavest, da je Ju- goslavija pravna država, v kateri mora vsak državljan doseči pra- vico. Hkrati pa ima to delo namen poučiti vse naše državljane, kak- šne so njihove dolžnosti in prav- ne obveze, ki jih morajo izpolnje- vati v skupnosti, v kateri živijo. Knjižno zbirko dopolnjuje še Prešernov koledar, v katerem najdemo med drugim spomenike junakom in žrtvam, prispevek Mihe Marinka Zgodovinski po- men Osvobodilne fronte Sloveni- je, liste iz naše književnosti ter članke o naporih in uspehih doma in po svetu.' Steklena plastika Akademski kipar profesor Ciril Cesar je bil v okviru jubi- lejnih prireditev v počastitev 20. obletnice revolucije spet gost v razstavnih dvoranah. V Beogradu je sodeloval na razstavi del jugo- slovanskih likovnih umetnikov s tremi fragmenti iz ciklusa »vojni zločini«. Istočasno pa je v Velenju v Delavskem klubu razstavil vrsto osnutkov iz kristalnega stekla. Velenjska razstava je po vsebini umetniškega izraza, predvsem pa po izvirnosti materiala, ki ga Cesar oblikuje, nekaj povsem novega. Akademski kipar Cesar sam pravi, da je protiutež svoji de- monstrativni plastiki, ki jo poznamo iz ciklusa »zločini«, želi ustvar- jati tudi dela manifestativnega značaja. Taki so njegovi osnutki iz kristalnega stekla. Ne bomo se spuščali v tehniko ustvarjanja takih plastik, omenimo le to, da jih je moč izdelati v velikosti štirih in več metrov. Bolj od tega nas zanima, čemu je Cesar izbral ravno steklo za oblikovalni material. Menda bomo razumeli, če imamo vsaj malo posluha za steklo. Da, prav posluha. Steklo, ta trda, ostra in hkrati krhka snov posredno simbolizira sedanji čas. Iskrivnost njegove barve, zven ob dotiku in drznost njegovega sestava, to je gotovo material, ki dandanes najde uporabno vrednost skoraj po- vsod, nazadnje nam ga je Cesar predstavil tudi v skulpturi. KULTURNA KRONIKA Ker je v navadi, da ob koncu leta pregledamo dosežke za nazaj in hkrati tehtamo, kaj nam obeta sedanji in prihodnji položaj, želi v >>bilančnikov-<-' bilančne vrste se vriniti kulturni vaš kronist — z dogodki ob računanju na prste še preden se obrne zadnji list. A da bi šlo res vse lepo po vrsti, potreben je uvodni komentar, se pravi, snov, ki daje hrano brsti, da se razrase, kar je nujna stvar, če nočemo, da bilke so bolehne in da se dvignejo sploh nad plevel, da nam ne jemljejo moči nenehne, ko bi jih kdo lahko na mah požel. Načelno namreč jasna so vprašanja, kaj je kultura, kakšen njen namen, da je recimo plod duhovnega garanja, ki bogati duha in da zato pošten je duh, ki ji vsaj v materialu vrača, ki ji vzletiščno bazo pač zgradi, ker da baje se vsako delo plača in ker le delo, ki je plačano, rodi! A v praksi kajpak druge so postave, drugačen tukaj vlada paragraf, ker od besed do prakse so daljave, ki jih ne premosti šapirograf in resolucijska deklarativnost, značilna za kak društven občni zbor, kakšna šablonsko izdelana naivnost; saj teorija ni dejavnosti izvor! Tu torej često pridemo v nasprotje (specifično) med >^jaz ti dam«, »ti daj«, ko rečemo (ta stavek res poln zmot je): »jaz nič ne dam, ti pa vseeno daj«! Da taka logika bolj malo daje, imamo končno marsikak dokaz — tako recimo za sistem prodaje pri kupovanju ne zadošča lep obraz! Blago dobiš v zameno za denar! In če kultura v društvih že stagnira, kar je baje vsesplošno znana stvar; če amater gre raje v avto in šofira, namesto da bi prosil »milodar«; in če ugaša v amaterstvo vera, je to zato, ker nas finančni val odnaša tja, kjer je — denarni ideal! »Pa klubi?« boste rekli. »Kaj je z njimi?« Nič. Na papirju so. Ni to dovolj? Kdo bi o njih kramljal v tej hudi zimi? Vsekakor zdi se važno dosti bolj omenit klub kulturnikov okraja, to je, aktiv, ki se je le rodil, ki pa že zdaj nekakšen dvom poraja, češ je verjetno, da ostane živ? Po moji sodbi je verjetnosti bolj malo, ker zgodovina klubov nas uči, da nam doslej je v Celju še vsak klub pobralo, ker naša klima pač za klube ni!" V ostalem: moje mnenje sploh ni merodajno. Bilo naposled tudi nekaj je razstav, ki so pokazale paleto vztrajno in ponekod stil še kar dosti svojeglav. Kot kaže, bo zavel likovni veter ' ••' ' z vse večjo silo, kakor kak vihar, nič več prodajal nam ne bo »na meter« produktov svojih kak dvomljiv slikar! Seveda, pot pa do likovne vzgoje je dolga, in da zdrav estetski čut prodre v ljudi, bo treba dosti »hoje« v slikarstvo, bo potreben, skratka, trud. V kulturo našo potlej tudi spada do kraja skorumpiran filmski program, v katerem vrednost filmov stalno pada, a publika kriči: »Vse za en film dam!« Po mojem ta bizarna disonanca izhaja navsezadnje iz tega, da prvo vlogo tu igra »financa«, ki se na kvaliteto ne spozna; a da občinstvo šund in plažo ceni, je malone docela logičen pojav, kdo danes se še za umetnost meni? (Ta najbrž ni popolnoma »ta prav«). Na koncu, da bo honorar še višji, omenim še koncertov pisan šop, ki je seve za tistega, kdor glasbo sliši in ni za note vzvišene na srcu top. Kar pa zadeva naše gledališče — marljiv in vztrajen ves igralski zbor, želimo, da si kmalu spet poišče, še bolj, da najde v samem sebi vzor iz prejšnjih let, vse tisto spet priznanje, ki ga repertoar je letos zameglil! S tem naj sedaj zaključim to pisanje, sicer se v verz bom sam še spremenil! Filmi, ki jih bomo glecdali Kartagina v plamenih Za razliko od zelo znanih ame- riških »zgodovinskih« filmov je ta film italijansko francosko kopro- dukcija, kar bi mu lahko dalo vsaj rahlo prednost. Kakor že na- slov sam pove, gre za konec tret- je punske vojne, ki je zapečatila usodo Kartagine. Iz zgodovine si- cer vemo, da so se Kartažani ju- naško borili, ta film pa bi naj pri- kazal morda še nekaj tistega, če- sar nam zgodovina ne pove, kar pa so si zamislili njegovi ustvar- jalci. Tako je v zgodovinsko vero- dostojnost vtkana po vsej verjet- nosti pajčevinasta zgodba o ne- kih ljubezenskih zapetlja jih, ki naj bi navsezadnje pričala o tem, da je ljubezen pravzaprav moč- nejša od ognjev, v katerih sicer zgori, kakor tudi, da se iz ognjev, če je dovolj močna, lahko izvije in zbeži čez morje — na varno. Kako čudovito! Plesalke Sodeč po zelo konfuzno inter- jiretirani vsebini na prospektu (ki ga je natisnilo podjetje Zeta film), je ta film zmes nekih lju- bezenskih zapletijajev. v katere je zapleteno seveda nekaj žensk in nekaj moških. Po vsej verjet- nosti je vsa stvar tako zavozlana, da je razlagalci vsebine niso mogli razvozlati. Verjetno za to tudi ni nič škode: navsezadnje bomo videli vsaj režijo znanega režiserja G. Zuckorja. od igral- cev pa G. Kellvja. Prva seja v sredo je bila v Celju prva seja sveta Zavoda za prosvetno pedagoško službo Celje, na kateri so obravnavali vlogo, delo in na- loge Zavoda, hkrati pa tudi nje- gova pravila. Na dnevnem redu je bila prav tako obravnava pra- vilnika o delu sveta Zavoda ter pravilnika o delitvi osebnih do- hodkov uslužbencev. Za predsed- nika sveta Zavoda je bil izvoljen Jože Maroilt. \^r.i-«j;3ivi isLUi^irs. oitv. *y. — zy. aecemDra ivoi 7 Bukovnikov Miha je v stari Jugoslaviji stanoval s svojo dru- žinico v podrapani Canglovi baj- ti, ki je stala na robu vasi, sama zase, tik prostranega Canglovega gozda. Cangel je bil trgovec, posestnik in gostilničar. Posestvo je uprav- ljala žena, Cangel pa se je uba- dal s trgovino in politiko. Bil je hud klerikalec in kadar je govo- ril o delavskem ali morda celo komunističnem gibanju, je pre- klinjal, da se je kar kadilo. Miha in Cangel se nista mogla. Miha je hodil k Canglu na dnino in skoraj polovico šihtov je šlo za stanovanje. Včasih, ko ga je imel Miha malo pod kapo, je Canglu očital: »Cangel, premalo plačaš, zvi^ šaj, sicer ti bom dal slovo!« Cangel ni maral, da bi mu nek- kdo ugovarjal. Stisnil je drobne oči in rdeč obraz mu je kar po- sinel: »Miha cesta je široka in dovolj je dolga, da se po njej napotiš s trebuhom za kruhom!' »Tudi ta hudičeva kraljevina bo nekoč strohnela!■<■< je Miha za- brusil Canglu, ki je kar zacepe- tal v jezi. »Bukovnik, ne jaz, žandarji ti bodo zavezali jezik!« Cangel je bil prevejan lisjak. Vsako leto je na Silvestrov večer stopil v Mihovo stanovanje. Bu- kovnici je dal ruto, Mihi nekaj zavitkov cigaret in otrokoma ta- blico čokolade. »Za srečno novo leto!« je re- kel, pogledal vsakega posebej, na- to pa je na mizo postavil pleten- ko izabele. In predno se je po- slovil, je na široko odprl usta. »Mislim, da mi boste tudi to le- to pomagali.« Potem je šel. Bukovnika sta bila prva leta vesela Canglovega obiska. Osemintridesetega leta pa je v Bukovniku vzkipelo: »Mica, Cangel je slepar vseh sleparjev!« Bukovnica se je sprva obotav- ljala in je Cangla zagovarjala. Ko pa je prišel Miha z dokazi na dan je tudi sama privolila, da si Mi- ha poišče drugod delo. In našel si ga je. Postal je gozdni dela- vec. To pa je Cangla žgalo, še bolj pa Canglovko, ki je upravlja- la posestvo. Zbadala je Maco. »Mica, zdaj ti pač godi, ko ti de- dej iz hoste jurjenosi!« Bukovnica pa se zravnala. ►>Ti, Canglovka ošabna, zapom, ni si, da za grdim zmeraj sonce posije!« »Bukovnica, ko bo prišlo deže- vje, ki ga napoveduješ, boš ti sta- la pod kapom!« je zakokodajsa- la Canglovka. Tisto leto sta stopila v Bukov- nikovo stanovanje oba: Cangel in Canglovka. Canglovka je nosi- la velik cekar, Cangel pa je imel pod pazduho prekajeno svinjsko gnjad in v roki pletenko dobrega vina. Odložila sta na mizo in Can- gel je rekel: »Bukovniki, srečno novo leto!« Mica je pogledala Miho, ki je topo gledal skozi okno. Ni se ga- nil prej, ko da ga je mlajši sin pocukal za rokav: »Ate, gospod in gospa Cangel sta prišla!« Zdaj se je obrnil. V njegovih očeh je bil ogenj. »To, kar si prinesel, odpri usta in požri sam! Ne maram od take klerikalske pijavke niti toliko, kolikor je črnega za nohtom! Na svidenje!« Pograbil je cekar in steklenico, pa gnjat in še nekaj drugih za- vitkov in porinil Cangloma v ro- ke. Cangel je pobledel. Dolgo je gledal Bukovnika, nato pa je re- kel. »Bukovnik! Da nisi mogoče po- stal komunistični agent!« Nato sta Cangla hitro odšla. In to je bila edina sreča. Znalo bi se zgoditi kaj hudega. To, da je imel Cangel oblast, pa se je ču- tilo že drugi dan. Prišli so žan- darji in Miho aretirali. »Kam me vodite?« »V zapor! Zaradi komunizma! Bukovnik, proti državi rovariš in v kehi bo dovolj časa, da boš lah- ko študiral rdeče zapovedi!« Tri tedne je Bukovnik prese- del v zaporu in ko se je vrnil, je Mica zaihtela: »Miha, ob stanovanje si nas spravil!« Res je bilo: Cangel je zahteval, 7 stran SE 5 da Bukovnik izprazni kolibo. Mi- ha pa je udaril s pestjo po mizi in se zaklel: »Ne, nikamor!« Dolgo je bilo preklanje. Traja- lo je vse dotlej, da je zagorel morilni plamen vojne. Zdaj pa je tudi Cangel popustil. Ni imel ča- sa ubadati se z Bukovnikom, pre- več je imel dela na nemškem žu- panstvu. Ko pa je prišlo Silve- strovo, ni pozabil na darila. To- krat pa ni bil zagrizen klerika- lec, bil je blokfirer. »Miha, službo imam zate!' »Res kje pa?« »Postal bi lahko upravnik za- plenjenih posestev. Lepa službi- cu!« Bukovnik je stopil k Canglu. Od blizu mu je pogledal v zelene oči. »Cangel, ti bi rad, da bi tudi jaz postal izdajalec? Motiš se. Ti, zverina!« Pograbil je Cangla in ga za- lučal preko praga. Mica je odpr- la okno in vrgla darila po bregu. »Cangel, nismo bogati, smo pa pošteni!« In s tem se je začela za Bukov- nikovo družino trnjeva pot težkih dni. Miha je moral v gozd, Bu- kovnica in otroka pa so odgnali v koncentracijsko taborišče. Ko- libo je dal Cangel zažgati. »Take zalege nikoli več!« Minila so leta. Prišlo je Silve- strovo 1944. Vse je kazalo, da bo vojne kmalu konec. Cangel je zdaj delal za Nemce, delal je za partizane. Na Bukovnika je čisto pozabil. Od nekod je prišla poš- ta, da je padel nekje v Zgornji Savinjski dolini, žena in otroka pa da so pomrli v taborišču. Res pa ni bilo ne eno ne drugo. Na Silvestrov večer se je na Canglovem dvorišču ustavila če- ta partizanov. Cangel je hitro odprl vrata. Ali kako na široko je odprl usta, ko je na pragu za- gledal mogočnega komandirja. »Cangel, dober večer!« Bil je Bukovnikov Miha, zdaj partizan in komandir Hrast. Dolgo je Cangel lovil sapo, po- tem je iztegnil roke in zablebe- tal. »Miha, za vse je prostora v hi- ši.^ »Hvala, Cangel!« je trdo de- jal Miha. »Prišel sem ti voščit. Cangel-srečno novo leto!« In predno je Cangel kaj zinil, ni bilo ne Mihe in ne njegovih borcev. Pobrala jih je noč. Cangel pa je še tisti večer poi- skal vrv in si sam končal življe- nje. D. K. Ko stopiš v mladost Večer je. Zleknite se udobno v naslonjač. Ce ste kadilec, si za- žgite cigareto. Nato prižgite ra- diski sprejemnik, poiščite p)osta- jo s sladko popoldansko glasbo. Potem naj se vaše oko spočije v enakomernem naletavanju bele- ga pršića. Mimo njega pa naj va- še misli zapljujejo v tisti prelestni čas, ko ste bili najsrečnejši. Da tako. Mogoče vas bo motilo, da vam zgodbo vsiljuje nekdo drugi. Toda v njej se boste nekje na- šli in spraševali se boste, če ni na las podobna vaši... Rad misli človek na svojo mla- dost, čeprav je večkrat grenka kot pelin ali pa srečna, brezkr- bna, kot pisan metulj na cvetoči livadi. Takrat zagledaš pisano trato, občutiš težak vonj cvetja in pred teboj vstaja resnična, ži- va zgodba in zopet si, vanjo za- maknjen, najsrečnejši na svetu, si otrok ... Bilo mi je le osem let. Takrat smo živeli od rok do ust in bel kruh so bile sanje. Na Silvestro- vo je ves dan močno snežilo. To- pel južni sneg se je zamolklo u- sipal in črne vrane so se kraka- joč podile preko belih polj. Div- je je vrtinčil metež snežinke so pagale kot velike cunje, je srce še bolj drhtelo od neznanega vese- lja, ki je rastlo v naših srcih vse bolj in bolj. Zdaj je narava sen in sneg velika bela in prijetna postelja in otroci se v njej pre- obračajo, se igrajo. Ko o-lcno v temi mežikne, mo- ramo domov. In noč je pošastni vozel, ki mu nd nikjer konca. Vso dolgo noč zvonijo kraguljč- ki. Pozvanjajo in v mehkobi noči se v stekla, ki otožno zvenijo, za- ganjajo bele vešče. Potem sa- njam, da je moj listič želja viso- ko v zraku. Ogledujejo ga snežin- ke, drevesa, ljudje. Sele za goro, kjer se rahlo drami prva zarja, list želja zatone. Novoletno jutro. Ob peharjih se veselo nasmihamo otroci. »Sre- brnemo je orglcei,mo jeor glice!« kot brez uma kričim. Moje orgli- ce! Ubrani akordi polnijo sobo in ob darovih stojita nasmejana o- če in mati. Takrat sem v svoji veliki ihti, otroški in neugnani, bil prepričan, da bom nekoč po- stal slaven muzikant... Obešal sem se materi okoli vratu, pihal na vso moč na vse številne luk- njice. Nekega lei>ega dneva je za- vekala harmonika kot zaveka ot- rok, ki mu odvzameš igračo in ostala je pozabljena. Ni pa ostal pozabljen spomin na tisto novo- letno jutro. Takole se po tridesetih letih sprehajam po pločniku mesta, za- vitega v sivo zimsko meglo. Sre- čujejo te ljudje, zaviti v svoje misli, čemerni in zlovoljni. Lica jim postajajo razigrana šele ta- krat, ko jih objame prijetna to- plota trgovskih lokalov in vabeč glas prodajalk. »Želite, prosim?« S čim smem postreči?« S čim ne- ki? Kot iz sanj so postavili pred mene vprašanje in šele takrat se zavedam, da sem med kupci, ki- mate orglice, take kot rogljlč, kromirane?« »Da, imamo, izvoli- te!« Potem mi 'jih ponuja kar šest. Oči se mladostno zabliskajo, Nežno kot bi božal otroka, moje roke sežejo po svetlem instrumen- tu in ga ponesejo k ustam. A- kordi od nizkih do visokih polni- jo lokal in po luknjicah se preta- ka nežno moja prva pesmica. Na planincah sončece ... Predd me- noj stoji mati! Bel je njen obraz in poln prečudne sladkobe in mi- line. Kaj si res dala zadnje di- narje za svetleči predmet? Saj ni bilo kruha, ni bilo mesa... Ti pa si mi kupila mojo veliko že- ljo. In ona se nasmiha in njen obraz je ves svetal in topel. Da, tam daleč čaka dom in be- re sinove misli na najslajše tre- nutke v življenju. In ker je v sobi toplo in mimo samotne hiše pla- hutajo črne ptice v noč, ki so odnesle mladostne dni in rados- ti, je mama žalostna. Svetle sol- ze drse neslišno na tla in posta- jajo čisti, svetlikajoči se drobci zlata. Svetijo se in noč postane zlat dan in vanj je z zlatom vtkan spomin. Prečuden trenutek ubra- nosti, eterične simbioze dveh, ki jima je mladost podarila najlep- še. Se vedno daleč stoji sin ob pultu z orglicami v rokah in ljudje hodijo mimo in poslušajo pesem o planincah in sončecu. Bil sem otrok, ki se pogovarja s preteklostjo. Se vedno me gle- dajo kupci in prodajalci. Pa se mu vendar ni zmešalo, da igra v trgovini? »Seveda ne!« »Je re- sen kupec!« »Ljubitelj glasbe?« Kaj vse bi bili še ugibali. »Daj- te mi orglice!« sem nenadoma za- hteval. Položil sem tisočaka. Tu je, mati, srebro in spomin na tvo- jo ljubezen, naj bo spomin, za moje otroke. Vtaknil sem spomin na otroštvo v žep in odšel. Ljudje me niso več opazovali in zopet sem postal živa, nema številka, med ljudmi. Hitel sem domov. Veter se je še vedno div- je zaganjal v obraz, v roki pa sem še vedno trdno tiščal sre- brn predmet. Rodilo se je jutro po tridese- tih letih in v sobi je bilo opojno toplo. Otroci so zdirjali k mizi. Poljubili smo se in si želeli sre- če na koše. V drobcenih rokah pa se je blestel svetal predmet in živordeče ustnice so drsele po srebru in poskušale igrati ono o planincah in sončecu. Pobožal sem otroka po laseh. Nekje v ja- micah oči so se samohotno po- igravale solze. V njih sem videl mojo mater in iz njenih solz pred leti je zrasel velik, do neba se- gajoč spomenik, ves zlat, preple- ten z mavričnimi barvami in vanj je bila vklesana ena sama bese- da: Beseda o nikdar minljivi hva- ležni misli. Na vrata je drobno potrkalo. »Pošta je tu, dober dan!« Ugasnil sem sprejemnik in vame se je z velikimi in resnimi očmi zazrl nov vsalkdanji dan, ki se je kopal v težkih oblakih in sne- žnih viharjih. Za njimi je vstaja- lo sonce, otrok Novega in sreč- nejšega leta. V. S. ZANIMIVOSTI Letališče na ledeniku Kmalu bo končana gradnja pr- vega letališča na svetu, ki bo na ledeniku Diabire pri Lausani v Svioi. To bo omogočilo smučar- jem, da jim bodo vse leto doseg- ljivi v oblasti Ženevskega jezera idealni tereni za zimski šport v času ene same ure. Letališče je z Ženevskim jezerom povezano z žičnico, ki meri 1500 m in ima tri postaje. Lahkoverni Američani Združenje za ljudsko zdravje v ZDA je izvedlo pred nedavnim anketo, ki je pokazala, da so Ame- ričani zelo lahkoverni in da imajo mnogo predsodkov. Več kot 50 milijonov Američanov veruje, da vsebuje voda kalorije, 70 milijo- nov je prepričanih, da lahko po- vzroči strah pri nosečnicah defor- miranje plodu, 80 milijonov pa jih veruje, da so bolezni dedne. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVEU 3ACKA ^ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE. STANE POTOČNIK 15. NevLhtn se je polegla. Sonce je pritiskalo in lagmia se je spet bleščala. Zrak je pritiskal na pijača, da ai komaj dihal. »Ali že veš, Toriki,« ga je rprašal Huru Ilar«. »Mapuh je našel biser, kakršnega še nihče ni ujel na vsem svetu. Mapuh je neumen in povrhu ti je še dolžan. Ne pozabi, da sem ti to prvi povedal jaz. Imaš kaj tobaka?« Toriki se je namenil naravnost k Mapuhovi kolibi. Bil je oblastiželjen človek, hkrati pa precej neumen. Brezbrižno je pogledal biser in ga prav tako brezbrižno spustil v žep. 14. :!>Imaš srečo.« je dejal. »Biser je kar lep. še boš lahko dobil na upanje.< »Toda jaz hočem hi.šo,« je rekel Mapuh presenečen. »Sest sežn jev dolgo . . .t. »Ne čvekaj.« ga je zavrnil trgovec. »Najprej je treba plačati dolgove. Tvoj dolg pri meni je znašal tisoč dH e sto čilsJtfh dolarjev. Tako. Zdaj pri meni nimaš več dolga. Povrhu ti dam kredita še za dve sto. Ce bom biser dobro prodal, tr dam še za sto kredita. Se pravi tristo vsega skupaj. Toda samo če biser dobro prodam. Nemara da bom imel celo izgubo.« 15. Mapuh je žalostno prekrižal roke na prsih in povesil glavo. Bil je oropan. Namesto da bi dobil hišo. je poplačal dolg. »Bedak si!« je rekla Tefara. »Bedak si!« je pristavila njegova mati Nauri. »Zakaj si mu ga dal v roke?« »Kaj sem mogel drugega?« se je branil Mapuh. »Bil sem mu dolžan in vedel je. da imam biser. Saj ste čule, da je po njem povprašal. Jaz mu tega nisem povedal.« »Mapuh je bedak.« se je spakovala Ngakura. Stara je bila dvanajst let in povedati ni znala nič pametnejšega. Mapuh ji je primazal zaušnico, da se je opotekla. Mati in žena pa sta zajokali in ga pričeli zmerjati. ŽENA•DOM »DRUŽINA NOVOLETNI RAZGOVOR Da bi nam bilo lepše TE DNI NAS JE POT Z.1 NESLA V CELJSKI ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA. TJA SMO SE NAPOTILI Z NAMENOM, DA POPROSIMO ZA NOVOLETNI INTERVJU. IN KMALU ZA TEM, KO SVA S TOVARISICO MILICO ZA- BOVNIKOVO IZMENJALI NEKAJ UVODNIH BESED, MI JE O DELU IN NALOGAH ZAVODA POVEDALA TO-LE: »Celjski Zavod za pospeševanje S:ospođinjstva smo ustanovili leta 1955. Takrat se je namreč od'oč- no pokazalo, da problemi družine, ki jih poraja novi čas, niso samo ozko družinski. Opazili smo, da se čedalje več žena zaposluje, da jih potem obremenjuje še delo doma, da varstvo otrok ni na takšni stopnji kot bi moralo biti itd. In rešitev tega težkega stanja je bi- la samo v tem, da ženo razbreme- nimo tistih drobnih, toda prepo- trebnih opravil doma. Gospodinj- stvo, ki je bilo prej stvar posa- mezne družine, je postalo splošno družbeno vprašanje. Ni čudno za- torej, če je bila ena prvih nalog Zavoda za pospeševanje gospo- dinjstva izboljšanje družbene pre- hrane. Talio smo že takrat veliko govorili o šolskih kuhinjah in mlečnih malicah v šoli, o družbe- ni prehrani v menzah, restavraci- jah itd. Uspehi niso izostali. Da- nec je že 92 odstotkov šol, kjer otroci prejemajo izdatne mlečne malice — da o številnih obratih družbene prehrane, ki so zrasli po tem času, niti ne govorimo. Mi- slim, da ni treba posebej omenja- ti, da so taki uspehi rezultat pri- zadevanj celotne družbene skup- nosti.« »In kako je, tovarišica Zabov- nikova. Zavod za pospeševanje gospodinjstvo sodeloval v teh pri- zadevanjih?« »Predvsem s strokovno pomoč- jo. V zadnjih letih smo imeli nič koliko tečajev za operativni ka- der šolskih kuhinj in obratov družbene prehrane. Tečaji so za- jemali tako snov, ki je laično pri- učeni kader seznanjala s principi kvalitetne prehrane, organizacije dela itd. Za take tečaje smo dali celo pobudo v slovenskem me- rilu.« »Govorili ste o pomoči indivi- dualnim družinam. Kaj pa menite o tehničnih pripomočkih v gospo- dinjstvu? Kaj ni tudi to v neki meri velika pomoč gospodinjam?« »Ni naš namen, da bi iz gospo- dinje napravili tehnika. Tudi če je gospodinjstvo še tako mehani- zirano, bo vedno zahtevalo veli- ko opravkov. Zato se bolj kot za mehanizacijo individualnega go- spodinjstva zavzemamo za to, da bi čim hitreje razvili servise r stanovanjskih skupnostih. Ti bodo žene mnogo laže razbremenili kot najsodobnejši tehnični pripomoč- ki. No, tudi naš zavod se za to zelo zavzema. Imeli smo veliko tečajev z ljudmi, ki so zaposleni v teh servisih, sodelovali pa smo tudi pri »prosvetljevanju« potroš- nikov — v tem smislu namreč, da smo jim in jim, še, osvetljujemo prednosti takih uslug.« »Tovarišica Zabovnikova, ka- ko pa je z vzgojo najmlajših? Ste tudi tja kaj posegli?« »Prav gotovo! Mislimo, da je precejšnja zasluga Zavoda za po- speševanje gospodinjstva, da je pouk gospodinjstva po šolah zdaj na zadovoljivi višini. Mislimo namreč, da so otroci v tej svoji prvi dobi zelo pripravljeni delati, da je treba to njihovo priprav- ljenost izkoristiti ter jo pravilno usmeriti. In takle pouk jih ne- dvomno dobro pripravlja za živ- ljenje. To pa, da sodelujemo z otroki, še ni vse. Pripravili smo tudi že precej tečajev za izobraže- vanje kadrov, ki gospodinjstvo poučujejo, pa tudi vzgoji učite- Ijiščnikov v tej smeri smo dali svoj delež. Ce bi torej na kratko opisali cilje, ki jih je zavod v preteklem obdobju zasledoval, bi na prvo mesto uvrstili prizadevanje za razbremenitev družine, za vzgojo mladine v šolah, sodelovanje f strokovno svetovalno službo v industrijah — pri tem pa mislimo na naše sugestije za izpopolnje- vanje nekaterih in uvajanje no- vih proizvodov — sodelovanje z zbornicami, vzgojo potrošnika itd.« »Kaj pa načrti za novo leto. to- varišica Zabovnikova?« »Dosedanji rezultati so nam po- kazali, da hodimo po pravi poti. Zato jo bomo nadaljevali in upa- mo, da bo v naslednjem letu še uspešnejša.« Da bi bilo tako! -U Okrasek za mizo NEPRIČAKOVANI GOSTJE Da bo naše omizje za prazno- vanje silvestrovega večera čim bolj pestro, ga poživimo z nepri- čakovanimi gosti. Samo poglejte enega od teh. Lahko pa z našo domišljijo ustvarimo še kaj dru- gega, n. pr.: mucko, klovna itd. Le-te naredimo iz jabolk, hrušk, mandarin, suhih fig, češpelj in lešnikov. Brke, oči, lase in še dru- ge »pritikline« pa prav lepo izre- žemo iz barvnega papirja. Spre- ten slikar bo vse to, kar daje končno figuro, naslikal. Vendar moramo pa paziti — barva ni za v usta! NEVARNOST SPLAVA GROZI ŽENAM Pred dnevi je bilo v Narodnem domu v Celju posveto- vanje o problemu splava. Posvetovanje je bilo velikega pome- na, ker so se na njem pogovrrili o enem izmed problemov, ki ni več stvar samo družine ali žena, temveč vse družine. Analize, ki so jih zadnji čas v celjskem okraju izvedli, so poka- zale, da je bilo v letu 1961. izda- nih za abortuse nad 18 milijonov dinarjev. Ta izdatek je za dobrih 5 milijonov višji kot je bil v pre- teklem letu. Podatki kažejo, da se Število dovoljenih splavov iz leta viša, niža pa se odstotek nedovo- ljenih splavov. Na prvi pogled bi se tega lahko razveselili, če pa stanje gledamo s stališča varstva in zaščite žena, je prav tako za- skrbljujoče kot je bilo pred leti. Nevarnost splava grozi ženi med petnajstim in devetinštiridesetim letom; torej v času, ko opravlja tri funkcije — materinstvo, zapo- slitev in še funkcijo družbene de- lavke. Na posvetovanju so povedali nekaj zanimivih primerov. Le-teh je precej v delu komisije za od- pravo plodu. Tu so namreč opa- zili, da prosilke kot glavni vzrok za dovolitev splava še vedno na- vajajo stanovanjske probleme. Zanimivo pri tem pa je, da ne- katere prosilke govorijo tudi o prevelikem stanovanju. To so za- sledili predvsem v Velenju, kjer je nič koliko stanovanj, katerih najemnina znaša več kot osem ti- soč dinarjev. Kolikokrat smo že govorili o tem, kako veliko zlo je alkohol! Koliko razdrtih družin, solza in jeze zavoljo njega. Pred komisijo za odpravo plodu so se na primer zglasile tri žene, ki so vse tri ži- vele z istim moškim. Le-ta je od svoje zakonske tovarišice zahte- val odpravo plodu in sterilizacijo, zahteva pa ga ni motila, da bi ne zahajal k drugim dvema. Skoraj vsem srečanjem je botroval alko- hol. Ker je problem splavov postal tako pereč, da ga s sedanjimi me- todami ne bo več mogoče uspešno reševati, so na posvetovanju pred- lagali, da bi naj v bodoče uredili več kontracepcijskih baz tudi v obratnih ambulantah, odločneje načeli tudi vprašanje o steriliza- ciji rnoža, določiti pri dovoljenih splavih tudi prispevek žene same, itd. Nekaj praktičnih nasvetov Rast las lahko ohranimo, če ne nosimo pretesnega in pretoplega pokrivala. Zato moramo pri naku- povanju pokrivala paziti, da bo- mo izbrali primerno pokrivalo. —O— Svetlejši lasje radi v zimskem času potemne. Da lepo svetlo na- ravno barvo ohranimo, skuhamo kamilice, jih precedimo, ohlaje- nemu odcedku prid amo rumenjak in žličko boraksa. Ce bomo vsake štiri tedne enkrat lase spirale s to zmesjo, prav gotovo naš trud in izdatek ne bosta zaman. Zlate predmete lepo očistimo z milnico, ki smo ji dodali nekoliko čistega alkohola. Za pozlačene predmete pa bo- mo up>orabile boraks, raztopljen v čisti vodi. Zapestnice, umazane od potu, pa najlepše očistimo, če jih damo v zmes živega apna in amoniaka. — Po čiščenju jih zbrišemo z vol- neno krpo. Isti postopek je tudi za zlate verižice. UKRADENA IZ MANEKENA Te dni je izšla nova številka »Manekena«. V njej je nekaj pri- kupnih modelov za hladne zim- ske rfni, nekaj lepih plaščev, na. zadnjih straneh pa tudi kopica skic 7T, male, mlade, in nekoliko starejšo može. Iz Mane''^ena smo »ukradli« ta-le dva modela. Prvi je lep kostum okrašen s krznom, drugi pa obleka za slovesne pri- like — za mlada dekleta sevedv. Poglejte, morda sta tudi vam všeč. Havatetki kuharski in praktični nasveti PUNC IZ JABOLČNIH OLUPKOV Potrebujemo: 11 vode, jabolčne olupke, limonino lupinico, četrt litra vina. V lonec nalijemo liter vode, pri- denemo veliko pest posušenih ja- bolčnih olupkov dn košček limo- nine lupine. Pokrijemo in kuha- mo 26—30 minut. — Posebej za- vremo četrt litra vina, prUijemo k precej enim olupkom in pride- nemo sladkor. NOVOLETNI PUNC Z MALINOVCEM Potrebujemo: 10 dkg sladkorja, pol litra vode, žlico ruskega čaja 3—4 žlice malinovega soka in ne- kaj žlic ruma. V kozico denemo 10 dkg slad- korja in pol litra vode. Pustimo, da počasi zavre. Poberemo pene, prekuhano zmes odstavimo. Po- sebej zavremo pol litra vode, v vrelo pridenemo čajno žlico ru- skega čaia in pokrijemo za nekaj minut. Prekuhani čaj pridenemo k prevretemu sladkorju ter prili- jemo 3—4 žlico malinovega soka in nekaj ruma. Se vroče nalije- mo v kozarce. Življenje novoletne jelke bomo IKKialjšali, če jo bomo eden ali dva dni pred okrasitvijo postavili v vedro z vodo, ki smo ji prime- šali precej glicerina. Svečke za novoletno jelko na- močimo za 24 ur v močno slano vodo. Preden jih pritrdimo na drevesce, jih posušimo. Na ta na- čin se izognemo nevšečnostim, ki jih imamo navadno po novo- letnih praznikih, saj s parafinom pokapanih tal prav gotovo nima- mo radi. Ob vsem tem moramo paziti, da bn stenj čisto posušen, tako bo gorel z lepim plamenom in po sobi ne bo neprijetnega vo- nja. Ohrovtove klobssfce Potrebujem<<: ^lavo ol»rovtn. čebulo, zelen petršilj. dve žlici olja, žl'co parn- dižnikove mr>z,se. konzervo sesekljane- ga mesa, štiri rezine slanine. Ohrovt rr/.delmo na liste, jih poli- jeinr» z vrelo slano vodo in pustimo pokrite deset minut. Nato vsakemu l's- tu glavno žilo malo potclčemo, da se omehfa. Nadev: Ostanke ohrovta na pri sku- hamo, sesklinmo. j"h "i seseklinno če- bulo in zelenim peteršiliem prepražim'^^ in dodamo še paradižnikovo mezgo. Me- so 'z konzerve zrcžemo na prst deb?le rezine in te še na prst široke proge. Vsak ILst ohrovta namažemo s priprav- ljenim nadevom. položiTio nanj kc-šček mesa in ga zviiemn Klobasice polož.'- mo tesno v ko«ico, jih pokrijemo z re- zinami prekajene slanine In spečemo v peč-ci. Pečene klobasice položimo nu topel krožnik, v siok pa pridnmo para- dižn'kovo mezgo, zalijemo mnlo z vodo in ko zavre, ga zljemo h klobasicam. SREČNO NOVO LETO Kdo pomni — na oko tako prijeten in lep — zaključek starega leta kot letošnji? Star- ka zima ni skoparila s svo- jimi drobcenimi kristalčki. Poslala jih je k nam kar v obilni meri. In tako se od starega leta poslavljamo za- sneženi, z rdečimi noski in lički, pa s toplimi in veselimi srci. K-'i v-e «-^n fl'-«—v tem dolgem, starem letu! Ve- liko veselja in rraeha, pa tu- di nekaj pelina je bilo vmes, kajne? Bo tudi leto 1962 ta- ko? Da bi vam, dragi mladi prijatelji, prineslo čimveč sreče, vesel.ia in vsega, kar si sami najbolj želite — to je ena naših največjih želja! Tam pa nekje v sredi sezna- ma želja, ki bi ga pa mi radi ^ poslali Dedku Mrazu, je tak- ^ le zapis: »Di bi naš^m mla- ' dJm prijateljem naklonil kar ? največ sreče — in pa, da ne ^ bi pozabili na nas!« | Se enkrat vpem prav zares ? srečno in veselo Novo leto! i Uredništvo i PISMO mladima novinarjema Ce boste dobro prebrali prihod- njo rubriko, boste prav gotovo opazili članek z naslovom »Veliki intervju.-« Napisala sta ga Drago Medved in Janez Pirš, pripisala pa sta takšno sporočilo, da ji mo- ramo osebno odgovi>riti. Veste, na tretji osnovni šoli izdajajo svoj časopis »-Mladi novinar-« in Dra- go ga celo urejuje. Draga mlada novinarja! Vajino pismo nas je zalo razve- selilo. Veste, vedeli smo za vaš časopis, in čudili smo se, da nam vi — dDpisniki tega lista, tako malo pišete. Da ste kaj hudi na nas, smo si menili. No, zdaj pa smo ugotovili, da ni tako. Veseli smo vajinega »-Velikega intervju- ja« in pričakujemo, da nam bo- sta še kdaj kaj takega poslala. Za zdaj Vama žaLmo le srečno in veselo novo leto v njem pa veliko novinarskih uspehov. Na svide- nje! Srakarjev praznik Letošnji 29. november sem praznovala s svojim dobrim, sta- rim prijateljem Srakarjem. O njem sem vam že nekajkrat pi- sala in prav gotovo ga že dobro poznate. Prijateljice so me povabile na proslavo, ki so jo priredile na čast dneva republike. »Prav, pri- šla bom in tudi jaz nekaj pove- dala,« sem jim dejala. »Pripelja- la pa bom s seboj tudi svojega starega soseda, ki nima kaj dru- gega početi na zimo kot da sedi v topli izbi s pipo v ustih in s starim časopisom v rokah. Počasi sva stopala po cesti. Za- pihal je rahel veter in odnesel s Srakarjeve glave klobuk. Tekla sem za njim, ga ujela in ga po- tisnila starcu na glavo. Minute so tekle, proslava je bi- la čudovita in tal^o je prišel čas, ko sem tudi jaz stopila na oder. Zdelo se mi je kot da govorim samo Srakarju: »Premladi smo še, da bi se spo- minjali prvega rojstnega dne na- še republike. Toda rastemo in z nami raste ponos in zavest o naši lepi domovini. Kmalu bomo to- likšni, da bomo laiiko nadaljevali delo naših dedov, nadaljevali pa ga bodo z nami spet drugi, mlaj- ši, ki jih bomo mi naučili praz- novati naš praznik... Ko sem se vrnila k staremu Srakarju, je bil ginjen. »Kako ste prejšnja leta praznovali 29. no- vember,« sem ga vprašala. »Vča- sih ga nismo praznovali tako kot ga praznujete danes. Drugače je bilo in ta-le dan mi je povedal, kako star sem že. Pa vendar teh dveh čudovitih uric ne bom ni- koli pozabil. Spomnili sta me na vse tisto, kar mi je bilo ljubo v življenju.« Tudi meni ni žal, tudi jaz ne bom pozabila tistega večera, saj sem s človekom, ki je že skoraj prenehal živeti, preživela nekaj lepega in ga za nekaj časa odtr- gala od samotnih misli. Tea Butinar, Celje Kako sem praznoval Ko sem 28. novembra prišel s proslave, ki smo jo imeli v šoli, sem odšel nab.rat dračje za kres, ki smo ga poLem zvečar zakurili. Bilo je č.sto pjsebno djž.vetje, kj je vzplamtel plamen. S tovar.š nismo vedeli, kam bi se dali od veselja. Naslednji dan sem odšel k sta- ri mami. Tam sva z M.laaom ves dan igrala žogo in bilo je čudo- vito. Toda žal sem m>ral kmalu domov, saj pri takih rečeh pre- hitro tečejo d.ievi. Tudi na šo'lo nisem smal pozabiti, ker bi bilo drugače — j)j. Tako je bilo le- tos, žalim, da bi bilo prihodnje leto še lepše. Toda naj bo karkoli, kresa ne bom nikoli pozabil! Franci Arnšek, osn. šola. Franja Vrunča Hudinja Haya lela Ze Silvester se nam bliža, z njim zabave in veselje, je pozabljeno trpljenje, vse skrbi in vse učenje. Staro leto se poslavlja, nam podaja roko malo, mlado leto se pripravlja, da prevzame vlogo svojo. Bodi srečno novo leto, fv v/ tebi, meni in ostalim, vsem čitalcem tega lista, • Anica roko vam stiska, 'r'''-^ " Anica Jeršič, Teharje 25. pri Celju Poljubček Bilo je na sprejemu pionirjev pri komandantu celjske gar- nizije. Sedela sta skupaj — mala pionirka in podpolkovnik JLA. Sprva sta izmenjala le nekaj besed, potem pa sta se za- čela pogovarjati čedalje bolj živahno. Naenkrat jo je objel in poljubil. Prvemu poljubčku jih je sledilo še nekaj. Bili so to po- ljubčki dveh velikih prijateljev, pionirke in oficirja JLA, bili pa so tudi poljubčki, ki so potrdili veliko prijateljstvo med najmlaj- šimi predstavniki našega rodu v^r pripadniki slavne ljudsk«.. ar- made. VeEEa pridobitev „Klime" NOVI PROSTORI BODO OMOGOČILI HITREJŠI RAZVOJ POD- JETJA — NIC VEC DOLGEGA ČAKANJA KUPCEV — BOLJŠE SODELOVANJE — RAZVOJ PROIZVODNEGA PROGRAMA V VSE SMERI. VELIKA PRIDOBITEV »KLIME« Ni še dolgo tega, ko je kolektiv kovinskega podjetja »Klima« v Celju slavil pomembno delovno zmasfo. Dogradili so nove delov- ne prostore in s tem uresničili davno, toda povsem upravičeno željo. Podjetje je bilo doslej utes- njeno v nekaj kvadratnih metrih in temu primerni so bili tudi de- lovni pogoji. Pa se je kolektiv marsičemu odpovedal in danes jim tega ni žal. Ena najlepših hal v Celju je delo njihovih rok in v prvih dneh novega leta bo v njej prvič zazvenela pesem dela. Toda ta pesem bo drugačna kot je ona, ki se je zdaj vsak dan razlegala po Vodnikovi ulici. Živahnejša bo, pogojena z občutkom, da je veliki cilj dosežen in da se perspekti- va podjetja na široko odpira. ZAKAJ PRIDOBITEV? Tesni delovni prostori so bili že dlje časa eden največjih proble- mov kovinskega podjetja »Kli- ma«. Ne samo, da so bili zatega- delj tudi delovni pogoji dokaj slabi, »Klima« tudi v odnosu do kupcev ni mogla biti takšna kot bi bilo treba. Zato mnogokrat tu- di ni mogla sprejeti naročil, če- prav so bila s področja njene de- javnosti. Kapacitete niso zadosti- Radialni ventilator v duplex izvedbi Zidni kalorifer z mešalno komoro le vsem potrebam. Teh pa je bilo nedvomno veliko, saj je malo gradenj, kjer bi ne potrebovali dejavnosti iz proizvodnega pro- grama »Klime«. Kljub temu pa delovni kolektiv ni držal križem rok. Delal je po svojih najboljših močeh in uspe- hi niso izostali. Naj samo omeni- mo, da je »Klima« s svojimi iz- delki zelo uspela in da je tudi na tržišču nadvse cenijo. Mislimo, da nam v podjetju ne bodo za- merili, če izdamo majhno tajnost — da so namreč v poslovnih sti- kih z velikim delom jugoslovan- ske industrije in da sodelujejo pri gradnji marsikaterega industrij- skega objekta. Tako so na primer v zadnjih dveh letih med drugim dali velik prispevek opekarstvu, saj so izvršili rekonstrukcijo ali pa postavili na novo več kot se- demdeset opekarn. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da izdelki »Klime« plovejo po vseh morjih. Podjetje namreč sodeluje z vsemi ladjedelnicami v Jugoslaviji in prinaša svoj delež pri izvozu la- dijske opreme, ki je bila doslej domena uvoza. Povejmo še to, da je »Klima« dala svoje izdelke tudi nekaterim zahtevnim institutom — na primer institutu v Vinči, v Zagrebu itd. Zdaj, ko je kolektiv pred ure- sničitvijo svoje velike želje — pred vselitvijo v nove, velike de- lovne prostore, se bodočnost »Kli- me« kaže v lepši luči kot pred ne- davnim. Računajo, da bodo zdaj laže zadostili potrebam na trži- šču, hkrati pa hiterje razvijali svoj proizvondi program v vseh smereh. Tudi tehnološki proces bodo laže izpolnjevali in s tem občutno povečali svoje kapacitete. IN DRUGACE? Omenili smo že, da podjetje kljub težavam, ki jih je imelo, ni zanemarjalo svojih dolžnosti. Vse obdobje so težili za tem, da bi šli v korak s časom, da bi v podjetju izpopolnjevali organizacijo dehi in upravljanja. Tako imajo v »Klimi« zdaj pet ekonomskih enot. V njih prav lepo uveljav- ljajo načela, da je treba v u- pravljanje pritegniti čimprej pro- izvajalcev. Odkar so se ekonom- ske enote uveljavile, je tudi pro- izvodnja porasla. Nekaj pa je k temu prav gotovo pripomogel tu- di boljši, stimulativnejši način nagrajevanja, ki je delaovcem o- mogočil, da si sami krojijo zaslu- žek. . , * Propelerni ventilator KAKO PA JE S SKRBJO ZA KOLEKTIV? »Marsikaj bi bilo lahko bolj- še, če bi ne bil ipri nas vsak kva- dratni meter prostora tako na- bit«, so dejali v »Klimi«, ko smo jih po tem povprašali. »Tako pa marsičesa, kar je drugje mogoče pri nas ne moremo uresničiti. «No, pa se je v »Klimi« kljub temu marsikaj razvilo. Športno življe- nje pri njih bi se lahko kosalo z marsikaterim kolektivom, ki ima mnogo boljše pogoje. Tu je ša- Varilna miza hovska, rokometna, nogometna, odbojkarska ,namiznoteniška sek- cija in še vrsto drugih oblik, ki članom kolektiva omogočajo re- kreacijo. Tudi na letni oddih niso poza- bili. Doslej se sicer za svoj dom še niso odločili, pa zato vsako le- to najamejo nekaj prostorov v obmorskih krajih. Tako so pred dvema letoma gostovali v Silu, lani v Baski, za prihodnje leto pa imajo zaenkrat še skrit načrt. Z OPTIMIZMOM V NOVO LETO Tako v »Klimi« odhajajo v no- vo leto z optimizmom in lepimi željami. Nova hala je velika pri- dobitev in mislimo, da ne reče- mo preveč, če domnevamo, da je to eden največjih delovnih uspe- hov kolektiva »Klime«. Prepriča- ni smo, da ne bo ostalo samo pri tem. Eden od prihodnjih uspehov bo prav gotovo hitrejši razvoj podjetja, boljša proizvodnja, bolj izpopolnjen tehnološki proces, večja storilnost — in ne nazadnje tudi večje zadovoljstvo delovne- ga kolektiva in vsakega posamez- nika. To pa je cilj, ki bi si ga morali večkje zadati. Axialni ventilator v kolenu za odvajanje dimnih plinov CELJSKI TEDNIK STEV. 49. —29. decembra 1961 13 VELIKI LOV Povabili so me, da bi videl, sli- šal, posnel in zapisal kako je na pravem velikem lovskem pogonu. Ker nisem lovec in zato popoln laik, se ne čudite, če bo zapis amaterski. Sicer pa se nisem na- menil pisati za lovce, temveč ne- lovcem o lovcih. Lovcem pa da- jem priložnost, da enkrat zvečer pri topli peči »lovijo« spodrsljaje v mojem strokovnem izražanju. MI SMO LOVCI, ZGODAJ VSTALI... Za tiste, ki ob nedeljah radi lenuharijo pod pernicami, je šesta ura gotovo zgodnja. Bila je še tema in natakarice pri »Braniboru« so točile kuhano žganje za rano ogrevanje. Toda pustimo dekleta za točilno mizo. Odpeljali smo se z avtobusom. Nad štirideset lovcev s puškami, cela četa lovskih psov, nekaj firb- cev, med njimi tudi jaz. Onstran Ostrožnega se začenja črni les. Razsežne hoste na gri- čevju s strminami, fratami in gozdnimi potmi so bile zasnežene in polne sledov ... Hopla! Uhajam naprej ... VSAK SVOJO PUŠKO, • NARAMCO... ;No, še preden se je to zgodUo, so lovski »generali« obeh tovari- ških lovskih družin »Hum« in »Grmada« določili lovovodjo. Bil je to tovaTiš Jeraša. Potem so se postavili v vrsto.. Izločili so strel- ce za stojišča in lovce za brakado. Ker se med lovci znajdejo raz-* lični ljudje, ki imajo različne po- • loža je, bi bilo precej sitno po ob-;, razih določati stojišča. Da bine bilo nevoščljivosti zaradi boljših »štandov«, so le-te enostavno pre— pustili sreči pri žrebu. Ker je pri lovu že vse -odvisno od sreče. TRARA TRARA, ŽE TROBI LOVSKI ROG Mene so določili za brakado. Tovariš Jeraša me je postavil ob svojo levo stran in mi seveda iz vljudnosti ni povedal, da nerode pri lovu storijo še najmanj škode pri pogonu. Tu je potreben čim večji trušč in lomastenje, da se divjad dvigne z ležišč in zdirja pred puške lovcem na stojiščih. Zatrobil je Janez s svojo lov- sko trobento . .. Pozor .. .Razteg- njena vrsta lovcev v brakadi (ta- ko sem slišal, kdo ve, če sem prav napisal), pobičev brez pušk, ne- mirno bevskajoči psi, vse to je krenilo. čez drn in strn, skoz frate in grmičevje... No divji prebi- valci Črnega lesu so bili menda bolj redko naseljeni in dolgo je trajajo, da nam je prvi dolgoušec pokazal svoje pete... Psi so do- bili »nahod«, ko so vohljali po pr- šiču. Proti pričakovanju so zajci ta dan ležali in niso planili v beg,, vse dokler ni bil kdo tako blizu, .da bi lahko.nasul soli na njihove "repke/ ' o' .• • ■ •?;•••» Sem in tj|a je. skozi, hpšt^, 2^Geljskl tednik« Novoletna nagradna križanka Za naše naročnike in bralce smo pripravili letos novoletno na- gradno križanko z lepimi denar- nimi nagradami: 1 nagrada 5M9 din 2 nagradi po 3.000 din 3 nagrade po 2.000 din 4 nagrade po 1.000 din 8 nagrad po 500 din Rešitev križanke pošljite naj- kasneje do 8. januarja na ured- ništvo lista. Na kuverti označite »Novoletna nagradna križanka«. Reševalci iz Celja lahko oddajo rešitev tudi osebno v uredništvu. Pri reševanju križanke Vam že- limo veliko uspeha, pri žrebanju pa obilo sreče. Izid žrebanja bo- mo objavili 12. ja.nuarja. Uredništvo Celjskega tednika Vodoravno: ' 1. Partizansko ime komandirja T celj- .ske čete. Frania Vrunea. 5. Imenik, ka- žipot. (V kvadrat s štev. 5, vpiši cel zlog). 10. Žensko infie. 11. Prednik AVNOJ-a. 14. Brani se, predvsem nad- ležnFh žuželk. 16. Glasbeni izraz. 17. . . . acla«. 18. .Jugoslovanska filmska i- Sralka-Irena. 19. Kocini. 20. Trmoglav- ke. 22. Znana tovarna v Sloveniji. 23. Začetnici državnika C.S.R. 24. Partizan- sko ime Ivana Pinterja. 26. Različna sa- moglasnika. 2": Zibelka vsakega držav- ljana. 29. Mesto v Italiji. 31. Premier najmlajše afriške države. 34. Lirska pe- sem. 35. Kozmetično sredstvo, tndi to- varna. 37. Neznanka v računovodstvu. 38. Vprašalnica. 39. Star kitajski denar. 41. Varnostni organ. 44. Organizacija bivših borcev. 45. Sam-nemško. 48. Zdra- va, krepka. 49. Manjši dobitek. 51. Mes- to v Angliji. 53. Zelo dobra »domača« jed. 54. Dvojice. 55. Ime svetovno zna- ne, filmske igralke. (Afera na Trlnida- du). 56. Pripovedna pesem. 58. Veznik. 59. Glej, glej ga, tu je. (italijansko fon.) 60. Avtomobilski znak za: Kranj. 61. Re- cept. 63. Najvišji organ ZKJ začetnici. 64. Avtomobilski znak za: Gorico. 65. Znan književnik iz Smihela v Sav. doli- ni. - začetnici. 66. Znana podtalna orga- nizacija v Franciji. 68. Obdobje, vek. 69. Glasbeni instrument. 70. Nemški konstruktor prvega plinskega motorja. 72. Pridi, pojdi - nemško. 75. Slovenski namižnoteniški igralec. 74. Arabski vla- dar. 76. Letoviščarski kraj ob Jadra- nu. 77. Posnemanje pesmi. 80. Nekateri. 81. Glagol: »biti«. 82. Slovit madžarski nogometaš, (fon.) 83. Afriška država. 84. Ime črke. 85. »Ljudevit Gaj«. 87. Bližnji sorodnik. 88. Debelejše palice. 89. »Primož Trubar«. 90. Igralna karta. 92. Ostra in zelo močna dela divje ži- vali. 94. Zlata obala. 95. Moško ime. 97. Omamlja, opaja. 98. Dalmatinsko moško ime. 100. Stiska. Kitajska dol- žinska mera — 642 m. 102. Stranica tri- kotnika. 104. Turišče. 105. Rastlinska barva za lase. Sadež uspeva predvsem v Zapadni Indiji. 106. Srdit, razborit. 107. Pripadniki židovske verske sekte. 108. Raziskovalec podzemlja. Navpično: 1. Goreč simbol zmagoslavja. 2. Urad. 3. Znamenje. 4. Zjutraj. 6. Dozoreva. 7. Gora v Grčiji. 8. Podpredsednik Zve- zne Ljudske skupščine. 9. Gledališko delo. 10. Deziinfekcijsko sredstvo. 12. Moško ime. 13. Reagiranje na govor, predvsem v časopisu. 15. Ime znahe rus- ke plesalke Pavlove. 20. Nedavno umrli jugoslov. šah. mojster. 21. Enota, se- stavni del. 24. Utapljam se. 25. Govori v tretji osebi. 27. Trata, ruše. 28. Naj- starejši »italski« denar. 29. Psevdonim prvega sekretarja SKOJ-a. 30. Podobe iz preprostega življenja. 32. Različna, raznovrstna. 33. Reka v Srednji Aziji. 36. Veznik. 40. Mesto na Hrvaškem. 42. Romanski spolnik. 43. Sorodnik pakta »NATO«. 46. Zloglasen nemški general. 47. Neumnež, bedak. 49. Vrsta perila. 50. V morje segajoča dela zemlje. 52. Narodni heroj, komandant 111. grupe odredov. 53. Prti. 57. Uradni zapisnik. 60. Glasbeni instrument. 62. Mladinski svetovni šah. prvak. 65. Naravni pojav. 67. Velika vodna žival. 68. Bivša to- varna konzerv na Primorskem, (fon.) 72. Začimba. 73. Zadetek v košarki. 75. Krvoločna žival. 77. Partizanske enote, začetnice. 78. Tiščim, porivam. 79. Ljub- kovalno žensko ime. 86. Azijska reka. 88. Delom« vzidano ognjišče. 89. Šahov- ski izraz. 91. Psevdonim tragično pre- minulega komandanta NOV in POS. 93. Slovenci celovečerni film. 94. Potem, nato. 95. Reka v . Švici. 96. Plin brez barve. 98. Najstarejša Atlantova hči v grški mitologiji. 99. Hlapljiva tekočina. 100. Predlog. 103. Izumitelj dinamita za- četnici. ; Kolektiv trgovskega podjetja AVTOMOTOR CELJE vam želi srečno novo leto 1962. ŠTOK AVGUST klepar in vodovodni instalater Celje ul. 29. novembra 7 vam želi srečno in zadovoljno novo leto 1962. 14 CELJSKI TEDNIK STEV. 49. — 29. decembra 1961 T E L ESN A V Z C 0.7A IH Š PORT Šrot in Kisel iQed i?braiici V nedeljo so bile'v telovad- nici' na Taboru v LjuDijaiii izbrne tekme najboljših slo- venskih orodnih telovadcev za sastavo republške vrste, ki bo sodelovala 20. januar- ja na turnirju republik v Novem Sadu. V skupnem ocenjevan in je zmagal Miro Cerar s f57.f50 to- čkami, drugi je bil StražiSar (Jesenice) 55.00, tretji Trne Srot (Celje-Gaberje) 54.80, čebrti Celesnik (Jesenice) 53. 30, peti Kisel (Celje-Gaberje) 51.00 itd. Na posameznih orodjih je Srot zasedel naslednja me- sta: preakok-tretje; konj z ročaj i-tretje; krogi-prvo; drog -drugo; parter-drugo. Kisel pa je bil najboljši na brad- lji, kjer je dosegel tretje mesto. Kakor Srot tako se je tu- di Kisel uvrstil v repuanšKo vrsto. Prve skakalne tekme v Velenju Bizjak — 34,5 m Pred dnevi so v Velenju izko- ristili prvi sneg in pripravili ska- kalne tekme, najprej na 30, po- tem pa še na 40-m6trski skakal- nici. Med tridesetimi tekmovalci se je obakrat najbolj izkazal mla- dinec Bizjak, ki je dosegel naj- daljša skoka. Tako je na manjši skakalnici pristal pri 27,5 metriii, na večji pa pri 34.5 metra. Prav lep uspeh je dosegel tudi član Krevsel, ki je skočU 33,5 metra daleč. Tcspetnišfvo in ObLO Celje Pred kratkim je bilo zaklju- čeno namlznotaniško tekmova- nje moških in že-nsk'h s'ndkal- nih ekip z območja celjske ob- čme. V moški konkurenci je do konca vzdržalo enajst, v ženski pa vseh šest ekip. V ki"čn ocii so se moš'va zvrstila takole: Tapetništvo 9, To- varna tehtn c 8, gimnazija 8, E- lektro 7, IFA 7, Ce jiki tik 6. Partizan mesto 3. Aero 3, Kovi- notehna 1, Ingrad 1 in Skofja va? 1 točka. Ženske: Občinski l'ud?kl odbor 5. Kov.n-t^hna 4, Cel ski tisk 3, Elektro 2, Partizan- imsM in g.mnazija 1. ŠTEVILKE O DELU KOLGKTIVA CELIŠ KIH ATLETOV Po uspehih, ki jih je doseglo atletsko društvo Kladivar lahko štejrmo sezono v letu,-ki ga za- ključujemo, med najuspešnejše v zadnjih desetih letih. To ne velja samo za rezultate, ki so jih nje- govi člani in članice dosegli na tekmovanjih, temveč tudi za re- zultate na področju množičnosti in širine atletike med mladino sploh. To je društvo mladih lju- di, bi lahko zapisali med drugim, društvo, ki črpa in išče svoje vr- hove edinole na osnovi naravne selekcije iz množičnosti. Naj o delu. ki so ga celjski at- leti in atletinje opravili v 1961. letu in uspehih, ki so jih dosegli govori.io številke: Celjski atleti so v le*ošn,iem le- tu nastopili na 102 tekmovanjih doma in v tujini. Na vseh teh so dosegli 107 prvenstev, od tega 55 moi'r| fn 52 ž'^nske, sicer pa 70 republiških, oziroma 37 državn'h. Pri osva^r»nin na^lovAv repu^'f- naiTv»l,i uspešni člani ter starejše m'adii're. '-i »-o osvojili T>n 21 r>^- Kl5<.'"'""*H O""«!'!? S« šest naslo- vov b^^'"''^''''*h rrv'-ov. Prav izdatna je bila tudi bira doseženih rekordov. V celoti so morali organizatorji tekmovanj napisali za celjske atlete in atle- tinje 209 rekordnih zapisnikov, od tfga R2 za moške ter 147 za žen- ske. Od skupnega števila doseže- nih rekordov odnad« 114 na re- pn»>l?š''e ♦er 95 na državne. Med tekmovalci, ki so se največkrat vpisali v seznam rekorderjev, so bile na prvem me^tu mlajše mla- dinke, ki ro v 1961. le*n dosegle kar 79 rekordnih rezuUatov. od tega 43 republiških in 36 držav- nih. Nrm sledijo pionirji, ki so postavili 38 rekordov, na^o pio- nirke (35) itd. Četudi te številke ne potrebujejo komentarja, pa jc vendarle prav, da vnovič ugoto- vimo, da je osnova celjske atle- tike prav v udejstvovanju mladih tekmovalcev. To je uspeh, s ka- Jterim J^e. v dr£»yi ponaša edinole AD Itladivar! Seznam rekordov pa so v 1961. letu izpopolnili še trije balkanski najboljši rezultati. Če pa bi pregledovali rezultate, ki so jih celjski atleti postavljali v posameznih disciplinah bi vi- deli velikanski napredek ne samo v zboljšanju povprečkov, temveč tudi v številu nastopajočih, '^ako je na primer samo na seznamu teka na 100 metrov za moške vpi- sanih 66 imen, v isti disciplini za ženske pa 45 tekačic. Tem vrho- vom stojijo nasproti tudi neka- tere slabo zasedene discipline. Ta- ko so na lestvici teka na lO.OM metrov samo štiri imena, v metu diska za ženske pa komaj dva- najst. Tudi te primerjave povedo, kam bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Gotovo je, da so dolge proge pri moških ter meti pri ženskah najslabše zasedene discipline. Zanimivi so tudi podaki, ki go- vorijo, kje so celjski atleti sploh nastopili. Vsega skupaj so se ude| ležili 102 tekmovanj, od tega 38 v Celju, 33 v Sloveniji, 20 iz- ven meja naše republike ter 11 v inozemstvu. Sicer pa so nastopili na 20 mednarodnih prireditvah, na 30 zveznih, 16 republiških, 17 meddruštvenih, 13 društvenih in S ostalih. Strokovna vzgoja kadrov je bi- la zaupana sedmim društvenim trenerjem, oziroma inštruktorjem. Pod okriljem AD Kladivarja je delal tudi sodniški zbor, ki je svo- jo nalogo opravil več kot zadovo- ljivo. Ce bi na koncu primerjali dosc žene rezultate pri AD Kladivarju z onimi, ki so značilni za ostale atletske kolektive v državi, potem bi morali tudi letos zapisati — AD KLADIVAR JE ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAK V ATLETIKL -mb Slavnosti v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade je izpo- polnilo zborovanje na Slandrovem trgu, ki je veljalo tako obujanju spominov na nastanek, pot in povojni razvoj ter vlogo ljudske ar- made, kot tudi počastitvi spomina vseh junakov, ki so padli v borbi za našo svobodo. Na svečanosti je govoril major Nikola Ra- doman (na levi), drugi del programa pa je dopolnila godba na pi- hala železničarskega prosvetnega društva France Prešeren ter mlada recitatorja. Častno salvo je izstrelila tudi enota JI4A. ZAČETEK ZVEZNE LIGE V HOKEJU NA LEDU HDK Celje-Mel^eščck Tretjega januarja 1962 bodo na vrsti prve tekme zvezne lige v hokeju na ledu. V zahodni sku- pini bosta dve tekmi in sicer v Celju HDK Celje : Medveščak (Zagreb) ter na Jesenicah Jese- nice : Ljubljana. Celjani so se za prvo tekmo te- meljito pripravili, saj se zavedajo važnosti tega dvoboja. Telona se bo bržkone začela ob 18. uri na drsališču v Mestnem parku. Ostali tekmi prvega dela pr- venstva pa bosta: 6. I.: Celje : Je- senice in 10. L: Celje : Ljubljana. 58,59... smuki — Celjski smučarji so v glavnem pripravljeni na se- zono, ki se letos ponuja v drugač.-ii obliki, kot prejšnja leta, je mad druj m dejal predsednik komisije za smu- čanje pri Okrajni zvezi za telesno kulturo in pradsed- nik celjskega smučarskega kluba, Franc Lužnik. — Kaj je novega v taboru celjskih smučarjav? — Pred zaČ3tk>m sezone se je društvo celjskih smu- čarjev prLpojilo k železni Ičar- skemu špo.rfcnemu društvu = Celje lin tako d oblo ho Vo si reho, ki bo prav ' gbtf»vo to'pla in prijetna, Te;d^pa S3 je vrnila s treninga v Bad Gasteinu skup.na naših tekmovalcev. V glavnem bo naše delo posveo^o mladini. Cianov-takmovalcev v našem klubu skoraj nimamo več, za to pa dolgo vrsto obetajočih mladih smučarjev. — Kakšan načrt pa ima komisija za smučanje p(i*i O- krajni zvezi za telesno kul- turo? — Največ skrbi in tudi sradstev bo potrošenih za vzg->jo kadrov. Tako bo že prvo soboito in nedeljo v ja- nuarju prihodnjega le^a ob- novitveni tečaj za smučarske učitelje Ln vad telje. Na ta tečaj bo^mo povabili samo ti- S'te sm'ičarsike d^^^avee. ki. so se že doslej izkazali in ki bodo marlj v o delali tudi v letoš- nji sezoni. Ta tečaj bo brž- kone na smučiščih okoli že- l9zniča"sikega d >ma pri Mi- slinji. Na podobsn sestanek, ali bolje r^ano razgovor, oa bomo povabili tudi vse ak- tivne smučarske sodnike. Tu- di nje čaka letos veliko de- la. Drugo delovno torišče se nam odpira v okviru Jugo- slovanskih pionirskih iger, ki bodo prihodnje lato po- svečane telesni vzgoji mla- dih. V prvi etapi te pionir- ske aktivnosti bomo imeli glavno basedo smučarji. Ok- rajna zveza, oziroma smu- čarska komisija pri njej, si bo prizadevala, da b:> sku- paj z društvom iič teljev in p.'ore5o.rjev telesne vzgoje priprav.la čm več najraalič- nejš h tečajev pri šolah. Po dosedanjih podatkih bodo takšie tečaje za šolsko mla- dino pr.prav li v Gomjem gradu, na Ljubnem, v M oz r- ju, Šoštanju, Velenju, Konji- cah, Laskam, Rimskih Top- licah, Šentjurju, Cilju, 2al- cu m še diugje. V celoti ra- čunamo, da bo vsega skupaj nad dvajset takih tečajev za šolsko mlad no, ali točneje povedano nad dv;ij>et smu- čarskih šol. Ce bi bilo na raz- pjiiago več smučarske opre- ma, smuči in podobno in če b. imali še več smučarsk:h učiteljev in vad teljev, potem bi lahko na tem področju dosegli še večjo širmo. Steer pa bo tudi skozi te šole šlo več tisoč mladih ljudi. — Ali so v programu kak- šne večje prired.tve? — So. Tudi v organizaciji prireditev, oziroma tekmo- vanj bo glavni poudarek na množičnosti. Zato boimo do največje možne mare skušali uveljavljati množično ude- ležbo na šolskih, oziroma kra jevnih tekmovanjih. Po na- šem programu naj bi ta tek- movanja trajala vse do 10. februarja. Tudi občinska pr- venstva bodo imala množi- čen mačaj. Opravljena naj bi bila 11. februarja. Okraj- no prvenstvi pa bo 18. febru- arja na Paškem Kozjaku. Vsa ta prvenstva bomo razpiso- vali za vse disciplina in vse skupine pionirjev, mladincev in Članov obeh soolov. Razen tega nas čaka medmestni dvo- boj Celje-Zagreb, ki bo 28. januarja na Sljemanu pri Zagrebu. Zadnjo nedeljo v februarju bomo imeli večjo prlred tev v počastitev po- hoda Štirinajste divizije. Te- kmovanje bo na Paškem Kozjaku. Za prvi maj pa bomo spet pripravili tradici- onalno smučarsko slavje na Okrešlju. Mimo klasičnih smučarskih disciplin bomo priporočali še sankanje. Po našem mnenju bi se lahko uspašno razvil tu- di ta sport, ki ima veliko slmpatizerjev tako med mla- dino, kot med odraslimi. — Kako pa je s progami in skakalnicami? — Med uveljavljene smu- čarske proge za alpske disci- pline štejemo Resevno, Celj- sko kočo. Paški Kozjak, Medvedjak, Sleme, Smohor, Aljažev hrib, kjer bo letos delala ž'čt'ca-vlečn ca. na- dalje Okrešelj ter Raduho. Nekoliko drugače pa je s smučarskimi skakalnicami. Najbolje je to stanje ureje- no v Velenju, nekoliko slab- še že v Celju, kjer je smu- čarska skakalnica v panku pravo sankallšče. Novo manj- šo skakalnico smo dobili tu- di na Polulah. Skakalnica v Vojniku je postala podrtija. Najtežje pa je na Ljubnem, kjer j.h že močno boli glava, ker so se pred leti odloč li za gradnjo 60 metrska ska- kalnice. Zdaj ni n kogar, ki bi ta objekt vzdrževal. Ra- zumljivo pa je, da se pojav- lja vprašanje odgovornosti do trošenja družbenih sredstev. Ta pr.mar naj bo zgled, ka- ko ne smemo delati. Mi po- trebujemo maj.ane skakalni- ce in ne kar naenkrat veli- kanke. Zato tudi zdaj prlpo- ročanoo vsem organiza:ijam, naj se odločajo za gradnjo 20-metrskih skakalnic in ne večj;h, kajti takšne so tudi najDolj primerne za vadioo. -mb Novoletni ocvirek Dnevi pred novim letom so polni pričakovanja, ne- strpnosti, radovednosti v očeh, izpopolnjeni so s šte- vilnimi obhodi trgovin, dro- gerij, papirnic in knjigam. Iščemo darila, jih izbiramo, se jezimo in kupujemo. Ce bi bile celjske trgovine vedno tako slabo založene kot so pred novim letom, ne vem, kam bi prišli, je zadnjič na cesti nekdo ogorčeno pripom- nil. In prav je imel! Po vsem Celju, po vseh knjigarnah in papirnicah sem iskala zlate ali srebrne trakove, da bi zvezala da- rilne zavoje. Zal, so mi po- vsod odgovorili, da je trakov zmanjkalo. In celo to, da jih pred novim letom ne bodo več dobili, so mi razložili. »Kaj pa papir? Veste, tak lep, svetleč papir?« Tudi tega ni bilo in če ne bi imela doma v nekem pre- dalu »črnega fonda«, bi dar rila, ki smo jih s takim ve- seljem pripravljali, ne bila na oko prav nič privlačna. Ujezilo me je, in ne samo mene, verjetno še marsikoga drugega in šla sem in napi- sala ta-le droben protest. Ta- ko kot, da celjski trgovci ne bi vedeli, da ob takihle praz- nikih vsega zmanjka! Pa ne samo zlatih trakov in svile- nega papirja — tudi kravat, rokavic, perila, rut, šalov in podobnega bi moralo biti mnogo, mnogo več. In to ne samo do 24. decembra, tem- več tudi po tem datumu. -iv v času od 18. do 25. 12. IVfil je bilo rojenih 18 dečkor in 15 deklic. Poročili so se: Franc Veber, čevljarski pomočnik iz Celja in Ana Lavbič. tkalka iz Šempe- tra v Sav. df-1. Ivan Venko. mizarski pomočnik iz Dola pri Hra»tnikn n Jo- žefa S'nkovc, bančna uslužbenka iz Radeč. Mihael Tržan. električar iz Ce- lja iH Cecilija Gračner, delavka iz Ha- kitovca, Branko Salei, klinčavn'čar in Alojzija Jaf^er, .»'vjlja oba iz Celja. Franc Javeršek, poljedelec iz Babne re- ke in Marija Pokelšek, poljedelka iz Linbečne. Bof^omil. Milan Kotnik, nslu-- žbenoc in Ana Sever, uslužbenka oba iz Celja. Ivan Gorenšek. monter ce«. tralne kurjave iz Frankolove^a in Ma- rija Dremel. mrdistinja iz Zadobrove. Ferdinand Gaišek. električar iz Celj« in Marija Ilotko, slaščičarka iz Velenja. Aleksander Bezenšek. mizar in Karol'- na Jakovljevič. jfospodinja rba iz Ce- lja. Danijel Perčič, strojni finomehanik iz Celja in Blanka Nerat. frizerk« iz Žalca. Herman Mlakar, zidarski pomo- čnik iz Zepine in Karolina Vrečer, de- Ivka iz Smiklavža. Bernard Petre, žele- zn-čar iz Dol pod Gojko in Ivanka Do- blšek, delavka iz Strmca. Janez Turin, $ofcr iz Celia. Zdenka OjsterSek, kro- jaška ppe. star« 4? let. Rudolf Mlaker. pekarski mojster iz Celja, star 59 let. Marija Povše. u- pnkoliil>«> preskrhl'en in upajmo, d« bo |)rilioSIN RDEČEGA GUSARJA« italijanski barvni Csc r'liu 5.-8. 1. 1962 »DVORNI NOREC« ameriški barvni VV film 9.-11. 1. 1962 »PUSTOLOVEC PRED VRATI« — jugoslovanski film KINO METROPOL 29.--0. 12. 1962 .DARBY 0'GILL« ameriški barvni film 1.-4. 1. 1962 »KA"RTACINA V PLAME- NIH« — italHanski barvni Csc film 5.--9. 1. 1962 »VZBURKANO MESTO« juposlovanski Csr film 10.-14. 1. 1961 »STRTA ZVEZDA« ameriški barvni Csc film MATINEJA 51. 12. 1961 »MLADOSTNA LETA« ruski barvni film KTNO r>"D »SVOBOD \< aFMPETER V SAVINJSKI DOLINI 30.-31. 12. 1961 »PRIJATELJ JOE< ameriški bvne eks- kurzije z avtobusi, vlaki, ladjami, avi- oni d<>nia in » Inn7ei»'.l' n ■ '<\\A POTNIH LISTOV IN TUJIH VIZ! . \-K vR=:TE VOZOVNICI Mr-v.,, . vMT'T' TURISTIČNE INFORMACIJE! Za cenjena riar"Cila -e priporoma T7 I I T\IK noslovnlnica Celfe. Tit"v 3 ■ (flasiproti avtobusne postaje), tel. 28-41 PRODAM ŠIVALNI stroj znamke SINCER nov, ter dobro ohranicno moško kolo znamke STVER nrodam. Naslov v upravi 1'sta H'SO, posnodarsko poslopje, 1 ha zem- lje, sadonosnik za 800.000.— naprodaj. Mlakar Franc, Delavska 16 Celje. HIS.A, masivno zidana, podkletena, z vodovodom, kanalizacija, v centru pro- metnega kraja se proda eventuelno tudi deloma. Informac'ja: Šentjur lOt pri Celju PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Dernov- šek Cesta v Lokrnvee 34. MOTORNO KOLO VESPO 130 ccm mo- del 1958 odlčno ohranjeno prodam. Maver Celje, Aškerčeva 2/1. STANOVANJE, ODNOSNO POLOVICO dvostanovaniske hiše prodam najbolj- šemu p.onudnikn. Stanovanje vseljivn! Informacije vsakodnevno od 15. do 18. ure Majstrova 6, pritlčje, Celje. SLUŽBE VTco"OKVALTFTCIRANA mnč s 14 letno prak<^o na vodilnem mesiii želj zaradi oddaljenosti menjati sli'žbo za dnieo, primernejšo v Celju ali okolici. Na- slov v upravi lista. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža iji oieta FRANJA ŠEGA se zahvaljufemo vsem, ki so ga pospre- mili na zadnji poti, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem govorni- kom: tov. Tomažiču, upraviteljici Jošto- vi, tov. Jugu, Košenina Maksu, Mohar Francu iz njegovega razreda. Še pose- bej hvala kolekt'vu vajenske šole »Bo- risa Kidriča«, učencem, tov. Lužniku, društvom »Partizan« političnim organi- zacijam, pevskim zboroma Učiteltjišča 'n 1. Osnovne šole, godbi, sorodnikom, znancem, stanovskim kolegom in razre- dom. Za zadnje slovo iskrena hvala tudi številnim vaščanom Gomilskega. Za skr- bno nego se zahvaljujemo dr. Rojniku, dr. Flajsu in dr. Mikacu. Družina Sega! STAN OVAKVA MLAD gradbeni inženir išče t Celju o- premljeno ali neopremljeno sobo. Na- slov v upravi liista. NUJNO ISCEM prazno alL opremljeno sobo. Ponudbe pod »Dober plačnik« na upravo 1'sta. KUPfM< Rablicne knjige kupujem. Dolski Ivan, TOB Celje. Kupimo 6 ali, 8 okenski kozolec z tru- pom. Ponudbe pošlj'te na Kmetijsko gospodarstvo Rimske Toplice s ceno in opisom stanja kozolca. RAZNO DF7,NIK ITALIJANSKI, zložljiv izgub- ljen v soboto ob pol petih od Ceste na Ostrožno do R'l)iča vrniti istotam P'xiti narradi ODDAM TAKOJ GARA20! Naslov v upravi lista OBVESTILA Kurirji III. relejnega sektorja Štajer- ske zbirajo zgodovinski material svoje- ga sektorja za časa NOB. Naš sektor je štel cca 550 borcev danes pa imamo seznam samo za 150 kurirjev. Vse bor- ce in borke, ki so sodelovali pri tej organ'zaeij prosi odbor da prijavijo svo- je sedanje naslove in naslov TV postaj kjer so delali za časa vojne. Obenem naprošamo vse aktiviste ki posedujejo kakršno koli gradivo o sodelovanju s TV postajami (slike ostali dokumenti) da pošUeio na naslov Gole Edvard di- rektor LIK Celje. Ka^or vsako leto, opozar.iamo tndi ipfo" vse potrošnike vode, da si pravora^^no in temeljito zava- ■r—o -.T^-T^-T^-rj^g naprave, posebej še vodomere. r'-•'«rr^Tr^rr,oft ?i vsalto okvaro, ki bi jo povzročil mraz, prevza- me potroSnik sam. PLINARNA-VOD 3VCD CEL.TE Za usnjarske strokovnjake organizi- ramo 6-dnevno potovanje na MEDNV- RODNI USNJARSKI VELESEJEM V OF- j-E.NBACH v času od 18. do 23. februar- ja 1962, prijave sprejemamo do V), de- cembra 1961. Cena potovanja 34.600 din. PPOomočnica nisem imela izgledov, da bi kdajkoli bila ne- odvisna. Sprejela sem ponudbo. Cez dan sem urejala frizure Pa- rižankam in od zaslužka v salonu živela, ponoči sem nastopali v »Divjem konju« in ves zaslužek vlagala v hranilnico. Nekaj let sem noč za nočjo prenašala po- glede, ki so mi pokrivali kožo s kurjo poltjo... Strip teasse je hi- tro minljiv. Dekle ne more vedno stati golo na odru. Ko je bilo de- narja na kupčku dovolj, sem ku- pila salon za ženske ... — — Zakaj niste odprli tudi mo- škega salona? Zamislite si vse va- še oboževalce v njem? — so jo vprašali. Odločno je odkimala in prista- vila, da jih ima dovolj. Je že to dovolj, je končala razgovor Dolly, da njen salon bojkotira večji del soprog članov kluba »Divji konj«. HOTEL S 3400 SOBAMI V Moskvi bodo pričeli graditi nov hotel, ki bo imei 3400 sob. To bo največji hotel v Evropi. Hotel bo lahko prenočil 5900 lju- di, imel bo dve kino dvorani s 3000 sedeži in koncertno dvorano, v kateri bo prostora za prav to- liko ljudi. Lahkih ilog naokrog Spet je leto prišlo h kraju... Kako lepo bi bilo, če bi s koledarskim časom minevale tudi vse skrbi, vse težave in nadloge... Se bolj lepo bi bilo, če bi ves svet naredil križ čez stare zdrahe in grožnje ter novo leto začel z lepšimi načrti... — In ker je novo leto. kljub izkušnjam, še vedno praznik dobrih želja in skritih upov, si vsi skupaj prizadeva- mo, da bi nam prihodnje leto prineslo mnogo lepega, da bi lahkih nog, kot ta dekleta, z življenjem se zasukali naokrog.