PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944.se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 11 (12.949)
Trst, četrtek, 14. januarja 1988
Po torkovi zavrnitvi odloka socialističnega ministra Formice
Koalicijske stranke nočejo krize Socialisti pristali na premirje
Craxi je na seji vodstva PSI pomiril razburjenega Formico - Zavrnjeni odlok bodo dodali kot postavko k finančnemu zakonu
Bettino Craxi
SANDOR TENCE
RIM — Nobena od strank petstrankarske koalicije noče v tem kočljivem trenutku vladne krize. Socialisti so po torkovem porazu v poslanski zbornici, kjer je opozicija, ob odločilni podpori prostih strelcev iz vrst večine, presenetljivo zavrnila dekret o finančnih sredstvih za stanovanjske gradnje (Gescal), ki je bil eden od nosilnih stebrov vladnega gospodarskega manevra, preboleli udarec. Odlok je kot znano izdelal minister za delo, socialist Formica, ki je bil pò torkovem glasovanju zelo razburjen in Se iz protesta zaradi zavrnitve vladnega dekreta ni udeležil večerne seje ministrskega sveta.
Vode so se včeraj, kot že omenjeno, nekoliko pomirile. A ne zato, ker so koalicijske sile dosegle sporazum o parlamentarnem postopku za odobritev finančnega zakona, ampak predvem zato, ker v tem trenutku in v teh pogojih nima nihče interesa sprožiti politične krize. Craxi in De Mita sta torej spet sklenila neke vrste »oboroženo premirje«, v pričakovanju ostrejšega spopada in predvsem v pričakovanju spomladanskega kongresa krščanske demokracije, ki bo odločilnega pomena za usodo Goriove vlade.
Bettino Craxi je na včerajšnjem zasedanju socialističnega vodstva pomiril jeznega ministra Formico, ki je v torek grozil z odstopom in razglašal na desno in levo, da so demokristjani v protisocialistični ihti nalašč zavrnili dekret Gescal. Direkcija PSI je ostro obsodila zadržanje prostih strelcev iz koalicijskih vrst in spet postavila na zatožno klop postopek tajnega glasovanja v parlamentu, ki po njihovem mnenju ne sodi v sodobne demokratične sisteme. Craxi vsekakor v tem trenutku očitno noče krize, kot je še včeraj zjutraj glasno zahtevala socialistična levica, ki je mnenja, da je sedanja vlada v vseh smislih zelo šibka in slaba vlada.
Parlamentarni postopek za odobritev finančnega zakona in državnega proračuna bo vsekakor vse prej kot lahek. Predsedniki poslanskih skupin vladnega zavezništva so se sporazumeli, da večina ne bo predložila novega odloka Gescal, ampak, da bodo načrtovane ukrepe uvrstili v finančni zakon. Komunisti so včeraj izdelali vrsto predlogov za dopolnitev finančnega zakona in vladnega ekonomskega manevra. Če jih bo ministrski predsednik sprejel, je levičarska opozicija pripravljena pospešiti parlamentarni postopek za odobritev tega zelo pomembnega zakonskega normativa. Razprava o finančnem zakonu se bo vsekakor pričela v začetku prihodnjega tedna.
Včeraj popoldne v poslanski zbornici
Uspelo srečanje Natta - De Mita o reformi ustave
Vsedržavna tajnika KD De Mita in KPI Natta sta se včeraj sestala v palači Montecitorio in razpravljala o predlogih za reformo inštitucij. Oba sta srečanje zelo pozitivno ocenila.	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
Na tržaškem sodišču otvoritev sodnega leta
Krajevne oblasti, cerkveni dostojanstveniki in predstavniki sodnijskih organov so včeraj na tržaškem sodišču prisostvovali slovesni otvoritvi sodnega leta. Uvodno poročilo o delovanju in pomanjkljivostih sodstva v deželi FJK je podal namestnik državnega pravdnika Ballarini
NA 4. STRANI
Krvav obračun enomesečnih spopadov v Gazi in Cisjordaniji
Izrael izgnal štiri Palestince Včeraj ubit še en manifest ant
GAZA, TEL AVIV — Po dobrem mesecu spopadov na zasedenih arabskih ozemljih je obračun žrtev zelo dramatičen. Po uradnih izraelskih podatkih je bilo med Palestinci 34 mrtvih (zadnji je bil ubit včeraj v Cisjordaniji v begunskem taborišču Kalan-dija) in skoraj 260 ranjenih. V taboriščih na področju Gaze je bilo ubitih 23 Palestincev in 183 ranjenih, v Cisjordaniji pa je bilo mrtvih 11, ranjenih pa 73 Palestincev.
Tudi med izraelskimi vojaki je bilo 60 ranjenih, poleg tega pa je bilo ranjenih tudi približno 40 izraelskih civilistov. Izraelske vojaške oblasti so v tem obdobju aretirale 818 Palestincev v Cisjordaniji in 691 v Gazi, vendar pa velja omeniti, da je izraelski obrambni minister Rabin prejšnji teden v knesetu govoril o več kot 2 tisoč aretiranih.
Izraelski podatki tudi navajajo, da je bilo od 9. decembra lani, ko se je začel palestinski upor na zasedenih ozemljih, pa do včeraj 1259 najrazličnejših spopadov v Cisjordaniji in 419 v Gazi. V teh spopadih naj bi Palestinci v 92
primerih v Cisjordaniji in v 55 primerih v Gazi uporabili tudi strelno orožje.
Kot kaže, pa izraelska vlada pripravlja še ostrejše ukrepe, da bi zadušila upor na zahodni obali Jordana in v Gazi. Govori se o možnosti popolne blokade begunskih taborišč, tako da Palestinci ne bi mogli več odhajati na delo v Izrael tudi, če bi to želeli.
Po nekaterih vesteh sta največja zagovornika ostrejših ukrepov {noti Palestincem predvsem premier Samir in obrambni minister Rabin. Napovedujejo tudi, da bi Rabin že danes lahko za določen čas prepovedal novinarjem vstop v Gazo.
Vse hujša izraelska represija na zasedenih arabskih ozemljih pa povzroča tudi vse številnejše obtožbe Izraela tudi s strani nekaterih najzvestejših prijateljskih držav. Vse to povzroča precej neprijetnosti koalicijski vladi in ni malo tistih, ki si želijo predčasne parlamentarne volitve. Na razkol v sami koaliciji kažejo tudi nesoglasja
med premierom Šamirom in zunanjim ministrom Peresom, ki sta ločeno in iz različnih pobud poslala sporočila egiptovskemu predsedniku Mubaraku in jordanskemu kralju Huseinu in jima ponujala pogajanja o zasedenih ozemljih.
Izrael pa je včeraj izgnal v Libanon štiri Palestince, ki se niso pritožili na obtožbe o izgonu, ker, kot so izjavili njihovi zagovorniki, nimajo nobenega zaupanja v izraelsko pravico. Izrael Ob izgonu verjetno ni razmišljal o posledicah, ki jih lahko ima ta odločitev na odnose z ZDA in prijateljskimi evropskimi državami. Najhujše reakcije pa bodo nedvomno prišle iz vrst arabskega sveta in OZN, ki je zahtevala od Izraela, da ne izžene nobenega od obsojenih Palestincev.
Spopadi na celotnem področju Gaze in Cisjordanije pa so bili tudi včeraj. Med palestinskimi manifestanti je padla nova smrtna žrtev in za zdaj je težko napovedovati, kdaj in kako se bo ta vrtiljak nasilja sploh ustavil.
_danes v primorskem dnevniku
Delavci Aquile zahtevajo 100-odstotno zaposlitev
NA 5. STRANI
V Gorici potrjen negativni trend prebivalstva
NA 8. STRANI
Kultura antifašizma ostaja aktualna
NA 9. STRANI
S priokusom kakava...
RIM — Bi si zaželeli skodelico vročega kakava? Hudega mraza sicer ni, topla pijača pa bi se kljub temu prilegla. Podajmo se torej v bar in naročimo kakav. »Cacao Me-ravigliao«, seveda. Odgovorili nam bodo, da tega nimajo. Vendar, kako dolgo še?
Kot je bilo pričakovati, je Atborejeva televizijska oddaja izzvala prvi sodni spor. Italijanska radiotelevizijska družba RA1 je poskrbela za zaščito imena in znaka izmišljenega kakava, ki je namišljeni sponsor te izredne parodije na televizijske kviz-oddaje. Ime in znak so formalno zaščitili na rimskem sodišču 28. decembra, to je več tednov po začetku te oddaje. Vse kaže, da je italijansko televizijo prehitelo podjetje Toschi, ki se sicer ukvarja s proizvodnjo in prodajo vloženega sadja in je na sodišču v Modeni že 22. decembra zaščitilo naziv »Cacao Meravigliao« ter zato trdi, da ima pravico do proizvodnje in prodaje skrivnostnega kakava, ki je očitno v zadnjem mesecu najbolj reklami-ziran proizvod v Italiji. Pri RAI trdijo, da ime in znak kljub vsemu pripadata radiotelevizijski družbi, vendar pa vse kaže, da take zamude niso v RAI-evski birokraciji nič nenavadnega. Kdo bo torej zmagal? Zaenkrat je zmagal Arbore, ki bo s temi polemikami osvojil še več gledalcev, za ostalo bomo pa še morali počakati. Vsekakor bo nekomu ostal v ustih grenki priokus... kakava. Očitno nesladkanega.
Srečanje o maloobmejnem prometu
ZAGREB — Jugoslavija in Italija sta zadovoljni z razvojem maloobmejnega prometa. To so ugotovili na dvodnevnem zasedanju stalne mešane ju-goslovansko-italijanske komisije v Zagrebu. Delegaciji držav, ki sta ju vodila Tone Poljšak in Massimo Casilli Dragona, sta proučili obmejni promet oseb, kppenski in pomorski promet, sodelovanje lokalnih organov in druga vprašanja.
Sodelovanje lokalnih organov so ocenili kot zelo dobro, proučili so tudi število in način vzdrževanja avtobusnih in pomorskih zvez med obmejnimi območji. Ugotovili so, da se večajo razlike v realni vrednosti minimalno določenih carinskih in valutnih ugodnosti v maloobmejnem prometu, zato so se dogovorili, da bo jugoslovanska stran kmalu določila povišanje teh ugodnosti, da bi se tako zmanjšale razlike.
Na zasedanju so ugotovili, da realizacija videmskega sporazuma pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov in sodelovanju, (dd)
autosandra due
Tel. 040/829778 — 34148 TRST
SUZUKI 4x4
od 15.850.000 lir dalje KLIUČI V ROKE
V palači Montecitorio pomembno srečanje med De Mito in Natto
Utrjevanje gospodarskih odnosov osrednja tema srečanja
KD in KPI bosta sodelovali pri pripravi reform ustave
Natta in De Mita soglašata. Treba je v čimkrajšem času preiti od sterilnih teoretskih razprav k stvarni obravnavi sprememb, ki jih je treba vnesti v italijanski institucionalni ustroj, To je najpomembnejši uspeh včerajšnjega srečanja med tajnikoma obeh največjih italijanskih političnih strank, do katerega je prišlo v prostorih demokristjanske parlamentarne skupine v poslanski zbornici. Srečanje je trajalo dve uri in pol, ob koncu pa sta obe delegaciji ugotovili »široko soglasje« o tem, katera vprašanja so prednostna, pa tudi o vsebini nekaterih rešitev. Učinkovitost parlamenta, stabilnost vlad in krajevne avtonomije so torej po mnenju obeh največjih italijanskih strank izhodiščne točke za razpravo. Obe delegaciji sta poudarili, da mora parlament pridobiti na funkcionalnosti z uvedbo različnih pristojnosti za zbornico in senat, če že ne bo prišlo do enozborničnega parlamenta, za kar se zavzemajo komunisti. Stabilnost vlad bi uvedli s »konstruktivno nezaupnico« in z »utemeljeno zaupnico«. Vse to pa predpostavlja celo vrsto drugih vprašanj, med temi tudi bistveno razlikovanje
med upravnimi pristojnostmi in političnimi funkcijami, še zlasti v krajevnih upravah.
O sedanji vladi niso govorili in prav tako niso govorili o vladi, ki naj bi upravljala te reforme. Dejstvo, da je do te tako konkretne razprave prišlo pa je vsekakor zelo pomembno. Kot je poudaril Occhetto se je namreč začel postopek, ki ni vključen v igre večine in manjšine ter postavlja vprašanja institucij na raven, ki je izven odnosov med strankami v redni politični dejavnosti. Stališče demokristjanskega tajnika je v bistvu zelo blizu: še več, izkoristil je improvizirano tiskovno konferenco, da je v polemiki s socialisti poudaril, da vprašanje vlade obstaja: vsaka vlada mora biti vezana na večino, ki deluje na osnovi vzajemnega zaupanja. Te večine še ni in že ob umestitvi Gorie je KD rekla, da gre za vlado, ki omogoča premostitev povolilnih težav. Pogoji za sestavo trdne vlade še niso dozoreli in De Mita je mnenja, da je to stanje zaskrbljujoče.
G. R.
Japonski premier Takešita na obisku v Washingtonu
NEW YORK — Kaj lahko stori Japonska za ZDA, in kaj lahko stori za vzpodbuditev svetovne gospodarske rasti? To bosta glavni vprašanji na pogovorih med ameriškim predsednikom Reaganom in predsednikom japonske vlade Noboru Takešito, ki so se začela včeraj v Washingtonu. Od tega obiska bodo, kot je zapisal komentator dnevnika The Washington Post, v mnogo-čem odvisna nadaljnja svetovna gospodarska pa tudi politična gibanja.
Japonska je v zadnjih letih v mno-gočem prerasla ZDA, japonski nacionalni dohodek po prebivalcu je postal večji kot ameriški, 7 od 10 največjih svetovnih bank je japonskih, vrednost dolarja v primerjavi z jenom je po februarju 1985. leta padla za skoraj 60 odstotkov, ameriški trgovinski primanjkljaj z Japonsko je iz približno 10 milijard dolarjev v 1980. letu narastel na skoraj 66 milijard dolarjev lansko leto,
ZDA pa ne bi mogle brez približno 20 milijard dolarjev japonskega kapitala, ki se je lansko leto stekel v ZDA, več »krpati« svojih proračunskih lukenj.
Po ameriških ocenah Japonska, ki je prerasla v največjo svetovno gospodarsko silo, še vedno ni storila dovolj za spodbuditev svetovne gospodarske rasti čeprav v Washingtonu priznavajo, da je novi japonski premier Takešita deloma ublažil ovire za večji uvoz, da je povečal notranjo potrošnjo in povečal pomoč državam v razvo-ju.Vendar pa po mnenju Washingtona Japonska še zdaleč ni prevzela tiste vloge, ki ji pripada kot državi, ki si je v zadnjih letih nabrala največ zunanjetrgovinskih presežkov na svetu. Predsednik Reagan bo zato najbrž zahteval od japonskega gosta, da še bolj odpre japonsko tržišče za ameriške izdelke, elektroniko in kmetijske pridelke.
Umrl Čankajškov sin Ching-kuo
Posnetek tajvanskega predsednika Chianga Ching-kua (v civilu na govorniškem odru), ki je včeraj umrl v 77. letu starosti. Chiang Ching-kuo je bil sin voditelja kitajskih nacionalistov Čankajška	(Telefoto AP)
Razhajanja o ustavnih spremembah tudi v CK jugoslovanske partije
BEOGRAD — Z včerajšnjo sejo CK ZKJ se je tudi ta forum vključil v javno razpravo o ustavnih spremembah. Uvodno besedo je imel član predsedstva Vidoje žarkovič, ki je omenil, da zveza komunistov sicer né želi imeti političnega monopola, vendar tudi ne bo pustila, da bi svoje rešitve rinili v ospredje teh-nobirokratski, meščansko liberalistični in drugi elementi s svojimi koncepti razvoja družbe.
Čeprav je Žarkovič zarisal dokaj ostre meje, v katerih naj bi se gibala javna razprava o ustavnih dopolnilih, pa so že razpravljavci na centralnem komiteju predstavili pravcati arzenal različnih pogledov. Po tej polemiki je mogoče vsaj v grobem
slutiti, kako pestra bo šele razprava v »bazi<\, ki se Žarkovičevih ločnic ne bo tako strogo držala...
Medtem ko se je Ante Markovič iz Hrvaške zavzemal, naj bi tudi z ustavo odprli možnosti tujemu kapitalu, carinskim conam in drugim sodobnim oblikam denarnega pretoka, se je general Lukežič posvetil »kompliciranemu« načinu financiranja armade, ki bi moral biti enostavnejši in trajnejši, da torej ne bi bil odvisen od »prerekanj v zvezni skupščini«. Petar Matič se je ukvarjal s položajem kmetijstva, njegov kolega Lombe Jovanovski pa je opozoril, da se mora najglasnejše slišati delavska beseda.
Ob tako gestri razpravi, ki je zajela vse in nič hkrati, se zdi kar logič-
no, če je moralo kar nekaj razpravljavcev opozoriti, da ne bi smeli izgubiti rdeče niti oziroma bistva. Tako je Franc Šetinc opozoril, da ustava ni partijski dokument in da je treba imeti zelo oster posluh za to, da naj bi nova določila v bistvu izboljšala odnose v federaciji na temelju enakopravnosti. »Ne pomaga nikakršno zaklinjanje na neke nerealne vzvišene cilje — treba je upoštevati realne odnose in ne smemo pozabiti, da nismo harmonična družba brez konfliktov. Ne moremo zgraditi sodobne federacije, ne da bi hkrati krepili samostojnosti in odgovornosti republik — za svoj razvoj in za skupni razvoj države...« (dd)
V včerajšnji razpravi pred niškim vojaškim sodiščem
Priče obnovile dramatične trenutke med pokolom v paračinski vojašnici
NIŠ — Pred petčlanskim senatom vojaškega sodišča v Nišu, ki mu predseduje polkovnik Milič, se je včeraj končalo zasliševanje osmih vojakov, obtoženih sodelovanja v umoru štirih vojakov v kasarni v Pa-račinu.
Glavna preiskava se je nadaljevala z dokazi postopka.
»Naredil sem napako in zato želim povedati le resnico,« je že na začetku zaslišanja dejal desetar Riža Albašič, poveljnik straže v usodni noči.
Natančno je opisal dogodke pred zločinom. V šotor poveljnika straže je 2. septembra lani okoli 20. ure in 30 minut prišel Rizah Džakli, s katerim se je sicer družil. Povedal naj bi mu, da bo Aziz Keljmendi ubil Safeta Dudakoviča in Milorada Vukoviča. »Džakli, ki je vedel, da nisem v dobrih odnosih z Dudakovičem, je zahteval naboje. Pristal sem, da bom Keljmendiju priskrbel naboje in da ne bom budil straže. Džakli je še enkrat zahteval naj izpolnjujem Kelj-mendijeve ukaze in o vsem molčim, saj bodo molčali tudi Pačarizi, Alimani, Meh-meti, Aljulji in on sam.
Okoli tretje ure je prišel Keljmendi, počasi repetiral avtomatsko puško in zahteval naboje. Dal sem mu dva okvirja po 30 met-kov. Pred uperjeno puško sva se s Keljmen-dijem napotila k paviljonu. Po poti sem Keljmendija prepričeval, naj se premisli, na hodniku pa sem ga prosil, naj prizanese Vukoviču.«
Alibašič je na sodišču povedal,, da je po prvem strelu v spalnici stekel proti straži in vzkliknil »preplah«, po drugem rafalu v šotoru straže pa ponovno dal znak za preplah.
Na soočenju je Džakli dejal, da Alibašič ne govori resnice in da on ni bil v šotoru poveljnika straže 2. septembra. Obtoženi Alimani, ki je bil tisto noč stražar, je potrdil Alibašičeve navedbe.
Dokazni postopek se je pričel s pričanjem Gorana Vidakoviča, ki je natančno opisal grozljivo sliko v svoji spalnici po Keljmendijevem pokolu. Spal sem, ko so me prebudili streli. Zagledal sem mrtve tovariše, ranjence, ki so prosili za pomoč. Med tistimi, ki jih je videl neposredno po zločinu Vidakovič ni navedel obeh obtoženih vojakov iz svoje spalnice.
Dragoslav Beči, ki je včeraj odslužil vojaški rok in je v sodni dvorani nastopil kot civilist, je dejal, da je že pri vratih spalnice spoznal Keljmendija.
Tako Bečič kot priči Stipe Milič in Damir Barišič so natančno opisali tragični dogodek in nihče od njih med tistimi, ki so bili prisotni takoj po streljanju, ni videl obtoženih vojakov iz njihove spalnice. »Meh-muta in Pačarizija sem videl na hodniku deset do petnajst minut po streljanju,« je povedal Stipe Milič.
Pričanje Nazifa Adžoviča je sodnemu senatu potrdilo vso dramatičnost položaja v spalnici številka 41 v času zločina. Adžovič je natančno opisal, kako se je v strahu za življenje odločil za skok skozi okno, visoko šest metrov. Pri tem se je lažje poškodoval in je zaradi tega tudi zahteval denarno odškodnino.
Tudi Ivan Hišeinov, Aleksandar Klječa-nin in Radenko Anteševič so povedali, da neposredno po zločinu v bližini niso videli nobenega od obtoženih.
Glavna razprava se bo nadaljevala danes z zaslišanjem novih prič. (dd)
V Bocnu začeli proces proti Fricku in Sandriniju
BOČEN — Velika previdnost in izredno strogi pregledi vseh, ki so hoteli v bocensko sodno dvorano, so spremljali včerajšnji pričetek procesa proti dvema domnevnima teroristoma.
Na zatožni klopi sta sedela 42-letni opremljevalec Die-ter Sandrini in 50-letni mizar Franz Frick. Oba sta obtožena, da sta od semptembra leta 1986 do lanskega januarja zagrešila pet terorističnih atentatov in 26 nasilnih dejanj. Zagrešila naj bi bombni atentat na meranski hotel Palače, v času, ko je bil tam gost minister Andreotti. Tudi atentata na stanovanji bocenskih politikov Ferrettija (KD) in Mitola (MSI) nosita menda njun podpis, obtoženca pa naj bi tudi podtaknila peklenski stroj na potniški avtobus z evidenčno tablico Matera in na avtomobil s tablico iz Padove.
Sandrini in Frick se priznavata za pripadnika Heimat-bunda, zavračata pa sleherno obtožbo terorizma. Odvetnika, ki branita Južnotirolca, sta skušala zamoriti prvi dan sojenja, kar pa jima ni popolnoma uspelo. Sodnik Felix Martinolli je tako že včeraj zaslišal Fricka, ki je izjavil, da mu je neka neznana oseba, ki jo je srečal po golem naključju, poverila nalogo, naj si pri Sandriniju dobi bocensko mestno karto, na kateri so bili zaznamovani kraji atentatov. Prav tako pa se je Frick čudil tudi šestim bombam, ki so jih preiskovalci našli v njegovi delavnici. Proces proti Fricku in Sandriniju se bo nadaljeval danes.
Težave s prehrano študentov
LJUBLJANA — Včeraj se je sestal svet za vzgojo in izobraževanje slovenske mladinske organizacije in razpravljal o problemih s prehranjevanjem študentov in učencev. Prisostvovala sta tudi Franci Pivec, slovenski minister za šolstvo in Niko Žibret, predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije. Zanimanje slovenskega političnega vrha za prehrano študentov ni odveč -za študente se pač nikoli ne ve, kdaj bodo protestirali ali šli na cesto.
Protestirati pa so študenti že začeli. Na kranjski visoki šoli za organizacijo dela študenti že od novembra zavračajo bone za prehrano, mariborski študenti pa so prejšnjo nedeljo na mariborski tržnici zbirali hrano od mimoidočih -vsakdo je pač dal, kar je imel odveč: krompir, zelje, celo žganje so dobili. V ponedeljek so študenti gostili na kosilu v svoji menzi politike, v torek pa so bojkotirali hra-
no, ki jim jo kuhajo v menzi, in si sami naredili kosilo s tistim, kar so zbrali na tržnici. V ponedeljek je študentsko delegacijo sprejel tudi podpredsednik slovenske vlade.
Družba zaenkrat subvencionira študentska kosila s 55 dinarji na glavo študenta. Kosilo pa stane več kot 2.000 dinarjev. Menze, kjer študentom kuhajo, pa kljub temu vedno znova padajo v izgubo. Pa ne prav vse - kot je povedal Niko Žibret - tiste menze, ki so jih prevzeli privatniki, gospodarijo dobro, le tiste, ki so v družbeni lasti, ne uspejo obračati denarja.
Sedanji način družbene podpore študentovemu kosilu (55 dinarjev na kosilo) je nastal pred tremi leti zato, da bi vsi študenti kosili. A to ni nikakor uspelo. Zato je svet včeraj predlagal, naj se sedanji način podpore prekine, denar pa naj se da socialno ogroženim študentom.
DEJAN VERČIČ
Ime jezika v Hrvaški se ne bo spremenilo
ZAGREB - Predsedstvo Društva književnikov Hrvaške je včeraj predsedstvu RK SZDL Hrvaške poslalo svoja stališča o imenu jezika, v katerih pravijo, da obstoječe in veljavne ustavne odredbe o imenu jezika v SR Hrvaški (ustava SRH, člen 138) — ni treba spreminjati.
Za spremembe ne obstajajo nikakršni pravni temelji. S hrvaškim knjižnim jezikom se ni zgodilo nič takega, da bi bila potrebna sprememba ustavne formulacije. Nasprotno, vsi zgodovinski, lingvistični, pravni in politični razlogi govorijo v prid členu 138 ustave SRH. O tem je Društvo književnikov razpravljalo na zasedanju novembra lani v triurni razpravi, ki so jo sprožili na pobudo Socialistične zveze.
Hrvaški ali srbski jezik je en jezik, ki se v različnih socialnokulturnih okoljih uresničuje na različne načine, poudarjajo v stališčih Društva književnikov Hrvaške, istočasno pa so poudarili, da v hrvaškem ali srbskem jeziku obstaja sloj skupnega in sloj posebnega. Postopek imenovanja jezika ali spreminjanja njegovega obstoječega imena mora zajeti oba sloja.
Popolno spoštovanje skupnega in posebnega v hrvaškem ali srbskem jeziku, to je spoštovanje znanstvenega dejstva, da je jezik, ki ga govore Hrvati, Srbi, Črnogorci in Muslimani en jezik, ki ima v različnih družbenih in nacionalnih sredinah svoje specifičnosti in se razvija in oblikuje v različnih standardiziranih inačicah — to je temelj zdrave družbene skrbi za jezik.
V veljavni ustavni odredbi o imenu jezika, ki se glasi: »V SR Hrvaški je v javni rabi hrvaški knjižni jezik, standardna oblika narodnega jezika Hrvatov in Srbov na Hrvaškem, ki se imenuje hrvaški ali srbski - verificirani sta obe imeni: za skupno - hrvaški ali srbski jezik, za posebno - hrvaški književni jezik«.
Z imenom hrvaški jezik je poimenovan standardno jezikovni izraz - v katerem skupno sodelujejo Hrvatje, Srbi in vsi ostali pripadniki socialno-kulturne in govoreče skupnosti.
Ljudski naziv hrvaški jezik se trajno in sistematično uporablja že od začetka pismenosti: v književnih delih v ljudski kulturi, v hrvaškem šolstvu, v jezikoslovju, v pregovorih in tako naprej. Ta jezik danes opravlja vse funkcije modernega standardizirajočega jezikovnega idioma (od književno-umetniške do znanstvene in publicistične vloge).
Hrvaški književni jezik ni ovira, temveč most k ostalim standardno jezikovnim izrazom hrvaškega ali srbskega jezika, kot tudi k ostalim jezikom in kulturam, so sklenili pisci te republike. Poudarili so, da bodo stališča književnikov Hrvaške služila kot izhodiščni temelj, ko bo in če bo prišlo do javne razprave v SZDL Hrvaške o predlogu sprememb tega člena ustave SR Hrvaške.
Balkanska konferenca zadnji teden februarja
BEOGRAD — Konferenca zunanjih ministrov balkanskih držav bo od 24. do 26. februarja v Beogradu. Predlog za konferenco je dala Jugoslavija, nanjo pa so pristale vse balkanske d,ržave.
Na konferenci naj bi prišlo do koristne izmenjave mnenj o vseh problemih, ki zadevajo medsebojno sodelovanje balkanskih držav na vseh področjih.
Skupna skrb F-JK in SRS za zaščito gozdnih površin
Nadaljuje se razprava o novih pristojnostih krajevnih uprav
TRST - V deželnem svetu Furlani-je-Julijske krajine se je včeraj nadaljevala razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva decentralizacijo funkcij krajevnim ustanovam. Svetovalci razpravljajo o treh zakonskih osnutkih: prvega je predložil deželni odbor, ostala dva pa komunistična skupina; poročevalec prvega je demokristjan Carpenedo, ostalih dveh pa komunist Tarondo in predstavnik Furlanskega gibanja De Agostini.
V včerajšnjo razpravo so posegli svetovalci Morelli (MSI—DN), Gam-bassini (Lista za Trst), Cavallo (Proletarska demokracija), Giuricin (Mešana skupina- II melone), Fragiacomo (PRI), Cinti (PSI), Magrini (KPI), Pagu-ra (KD) in Seri (Lista za Trst).
Po pričakovanju je bila diskusija mestoma zelo živahna; razpravlja se o enem najvažnejših vprašanj te mandatne dobe in to prav v zadnjih mesecih delovanja deželne skupščine. Razpravlja se o vlogah, ki jih bodo odslej imele Pokrajine in druge krajevne ustanove, ki bodo s tem deželnim ukrepom spričo novih pristojnosti zadobile vse večjo vlogo in politični pomen.
Deželni svet se bo ponòyno sestal danes dopoldne in razpravljal o dveh zakonskih osnutkih, ki se nanašata na trgovinski sektor.
Razprava o decentralizaciji se bo nadaljevala prihodnji teden in se končala v četrtek.
LJUBLJANA — Če sta si gozdni stvarnosti Furlanije-Julijske krajine in Slovenije zelo podobni, tega ne moremo trditi o zdravstvenem stanju tega velikega naravnega bogastva v obeh deželah. Slovenske gozdove so namreč močno okužili razni kemični onesnaževalci, tako da so še kar precej prizadeti. Gozdne površine v Sloveniji so okužene v večji meri, kot na primer v severnih italijanskih deželah in v Avstriji. V primerjavi s Švico in Zvezno republiko Nemčijo pa so na boljšem.
O vseh teh vprašanjih, ki od blizu zadevajo problem zaščite gozdov, je tekla beseda na srečanju delovnih skupin F-JK in SRS za zaščito okolja, ki je bilo v torek v Ljubljani. Slovensko delegacijo je vodil predsednik komiteja za zaščito okolja in teritorialne ureditve Tomaž Vuga, delegacijo naše
dežele pa pristojni odbornik Renato Bertoli; v obeh delegacijah so bili prisotni številni strokovnjaki, ki so proučili razne aspekte tega perečega problema, s katerim se mora že dalj časa ubadati vsa srednja Evropa.
Posebno podrobna je bila informacija o stanju gozdov v Sloveniji (podobna poročila so slovenski strokovnjaki podali na zadnjem srečanju predsednikov članic delovne skupnosti Alpe -Jadran, ki je bilo konec lanskega leta na Bledu), saj je stanje v F-JK nekoliko boljše.
Jasno je torej sta podčrtala tako Renato Brertoli kot Tomaž Vuga — da so potrebne skupne strategije za zajezitev pojava umiranja gozdov; nujna so stalna soočanja, izmenjave tehničnih informacij ter stalno medsebojno sodelovanje, sicer bodo sadovi tega boja neučinkoviti.
Srečanje med SSk in kulturnimi društvi iz videmske pokrajine
ČEDAD — V ponedeljek je bilo v Čedadu srečanje med predstavniki slovenskih kulturnih društev v videmski pokrajini in zastopstvom deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Namenjeno je bilo razpravi o novem zakonskem predlogu SSk glede globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Po pozdravnih besedah prof. Viljema Cerna in predsednika SSk Marjana Terpina, je strankin deželni tajnik Ivo Jevnikar predstavil besedilo zaščitnih določil. Poseben poudarek je posvetil členom, ki so posebnega pomena za Slovence v videmski pokrajini. O tem je nato tudi tekla razprava, ki je bila zelo stvarna in koristna. Deželno tajništvo jo bo upoštevalo pri dokončnem oblikovanju besedila še v tem tednu.
Novo ogorčenje koprskih profesorjev
BODO ZNOVA PREKINILI DELO?
KOPER — Ni se še dobro poleglo vzdušje po vsestransko odmevni stavki v dveh koprskih srednjih šolah, ko je znova počilo. Vzrok je bila ponedeljkova odločitev odbora za usmerjeno izobraževanje pri republiški Izobraževalni skupnosti, da denarno pomoč nameni le petim slovenskim srednjim šolam, med katerimi je od koprskih le Srednja pedagoška in naravoslovno matematična. Hkrati so napovedali tudi preverjanje poslovanja te šole zaradi, po njihovem mnenju, nepojasnjenih 50 milijonov dinarjev na šolskem žiro računu, kar je namenski denar te in sosednje šole za gradnjo telovadnice in ga zato v nobenem primeru ne smejo porabiti za izplačilo osebnih dohodkov.
Znano je, da je po stavki delavcev dveh srednjih šol v Kopru, ki je veljala za najbolj urejeno in do podrobnosti organizirano prekinitev dela v republiki, če že ne v širšem prostoru, Izobraževalna skupnost Slovenije sklenila pomagati vsem tistim šolam, katerih povprečna izplačila osebnih dohodkov v preteklem letu niso presegla 299 tisoč dinarjev mesečno. Za to se je prijavilo kar 44 šol, vendar je po obravnavi v komisiji za srednje šolstvo Odbor za usmerjeno izobraževanje ugotovil, da pogoje izpolnjuje samo 5 šol. Med njimi sta dve primorski: SPNMS v Kopru in Srednja družboslovno ekonomska v Sežani.
Tako odločitev in napovedano preverjanje poslovanja koprske šole ocenjujejo v stavkovnem odboru SPNMŠ in SDEŠ kot skrajno birokratsko ravnanje, ki pedagoške delavce prizadeva bolj kot nesramno nizek osebni dohodek. Zato ga obsojajo, saj pomeni nezaupanje v skupščino Izobraževalne skupnosti, nezaupanje v posamezne šole; ustvarja Pa tudi občutek, da so bila vsa dosedanja prizadevanja koprskih pedagoških delavcev in njihova pogajanja s pristojnimi službami povsem zaman.
Spomnimo, da so stavkajoči profesorji v Kopru dosegli povrnitev 5,6 odstotkov višje prispevne stopnje ob republiškega povprečja in nadaljnjo sistemsko ureditev tega vprašanja. Nedvomno je zasluga prav te prekinitve dela tudi skoraj 6 odstotkov višje izplačilo denarja vsem slovenskim srednjim šolam, ki so pred tem dobile v novembru dodatno petino akontacije in v decembru še 30 odstotkov denarja. Vendar pa ne gre pozabiti, da so si tako opomogle prav vse šole, kar pomeni, da stare razlike med posameznimi še ostajajo oziroma so absolutni zneski celo večji.
Med neuspehe pa zagotovo sodita dejstvi, da v izboru petih šol, ki bodo deležne dodatne pomoči, ni Srednje družboslovno ekonomske šole v Kopru; SPNMŠ je skozi tanko rešeto sicer prišla, vendar je označena z neezaupanjem in napovedjo kontrole njenega poslovanja.
Dan po odločitvi Odbora za usmerjeno izobraževanje se je v Kopru sestal stavkovni odbor. Člani so se dogovorili o nadaljnjem ravnanju, o katerem pa bodo zadnjo besedo rekli pedagoški delavci na skupnem zboru. Kaže, da bodo vztrajali v svojih zahtevah, saj bi nasprotno, kljub težkim razmeram, pomenilo obstanek sredi začete poti. Pričakovati je, da bodo zahtevali ponovno zasedanje Odbora, tako da bodo lahko prisotni tudi delegati stavkovnega odbora, kot je bilo dogovorjeno; pa tudi izredno zasedanje skupščine Izobraževalne skupščine Slovenije oziroma zbora izvajalcev, na kateri naj bi se dogovorili o enotni ceni storitev za vse. Vztrajali naj bi tudi pri zahtevi po odstopu vodij strokovnih služb Izobraževalne skupnosti.
Bodo po morebitnem neuspehu znova prekinili delo?
Po številnih podporah in pisno sporočeni solidarnosti srednjih šol po Sloveniji, je lahko sklepati, da bi se jim v drugo množično pridružili.
MIRJAM MUŽENIČ
Od četrtka do četrtka
OD OBLJUB DO OBLJUBIC
---------- Stanislav Renko -----
Pojutrišnjem bo minilo deset let, odkar je t. i. Cassandrova komisija z uradnim imenom »Posebna komisija pri predsedstvu vlade, ki je zadolžena, da preuči vprašanja slovenske manjšine v Italiji«, imela v Rimu svojo prvo sejo 16. januarja leta 1978. Bila je v znameniti Minervini palači, je napisal o tisti seji eden izmed petih slovenskih članov komisije, Stojan Spetič v svojih »Rimskih mlinih« imenovanih »Sodobna povest brez pravega konca o tem, kako je v letih 1977-1980 vladna komisija v Rimu pripravljala zaščitni zakon«. Zato naj takoj navedemo iz te povesti bistvene točke t. i. »Rizzovega dokumenta« v njenem zaključnem poglavju, ki so vsebovale naslednjih enajst obljub za zaščitni zakon:
Odpiranje slovenskih šol in vrtcev v videmski pokrajini. - Seznam 35 občin, kjer živimo Slovenci in kjer uživajo naše kulturne dejavnosti gmotno podporo javnih oblasti. - Ureditev finančnega položaja slovenskega gledališča. - Javno priznanje ali parifika-cija Glasbene matice. - Vrnitev povsem obnovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu. - Pravica do rabe slovenskega jezika v odnosu z oblastmi na celotnem ozemlju 35 občin. - Imenovanje namestnikov šolskih skrbnikov s pristojnostjo za slovensko šolstvo v vseh treh pokrajinah. - Povečan sklad za tiskanje slovenskih učbenikov. - Podpora gospodarskim dejavnostim mejnih področij, kjer živi manjšina. - Nagla vrnitev izvirnih slovenskih imen in priimkov po brezplačnem postopku. - Možnost pouka slovenščine v italijanskih šolah.
V prepričanju, da naši bralci predobro poznajo današnje stanje po desetih letih, bi ponovna objava teh obljub ob letošnji desetletnici dovolj zgovorno zadostovala tudi brez komentarja ali dodatka. Toda prav prejšnjo nedeljo smo bralci lahko prebrali na tretji strani našega dnevnika, da so se vse te obljube skrčile na dve, ki ju pač ne moremo imenovati drugače kot »obljubici«: Zunanji minister Andreotti, ki je kot predsednik vlade Cassandrove komisije ustanovil, je namreč predsedniku našega Slovenskega stalnega gledališča v pismenem odgovoru na njegovo prošnjo sporočil, da »bo pristojne kroge opozoril, naj primerno podpro SS G«. Mesec pred tem pa je isti predsednik prejel pismo predsednika naše deželne vlade, »ki daje upati, da bo mogoče tekočo sezono SSG skleniti po načrtih in da bo vodstvu te kulturne ustanove uspelo tudi dolgoročno rešiti njeno kočljivo gmotno vprašanje«.
Kdor pa je prav tako v nedeljo po Radiu Trst A poslušal, kaj menijo trije izmed tedanjih petih slovenskih članov komisije - Spetič, Volčič in Iskra -je lahko izvedel:
da so takrat obstajali morda v vsej poosimski dobi najugodnejši politični pogoji za dosego zaščitnega zakona predvsem spričo tedanje vlade nacionalne solidarnosti, ko je KPI od zunaj podpirala Andreottijevo vlado, a se je nasprotovalni pojav tržaških melonar-jev in nato z zgladitvijo znanega spora z Rimom, končal nam v škodo;
sledila je laza, ko je prišlo do negativnih premikov v Rimu in v Trstu, vendar pa je bilo v nadaljnji - drugi -fazi v letih 1984 in 1985 tudi s travniško manifestacijo storjenih nekaj korakov naprej.
V svojih današnjih presojah pomena tistega triletnega sestajanja komisije pa so njeni trije člani poleg drugega poudarili,
da lanska znamenita evropska listina o manjšinah presega pomen Cassandrove komisije in da bi se moralo pravzaprav težiti, da pride do nekega kompromisa med komisijinimi ugotovitvami in evropsko listino, da v komisiji noben njen član ni več oporekel, da tudi v videmski pokrajini prebivajo Slovenci, da pravzaprav še ni znano vse o poteku dela komisije,
da je med nekim odmorom med pogajanji pok. dr. K. Šiškovič prefektu Rizzu na vprašanje, kaj so naše minimalne zahteve, odgovoril kratko in jedrnato: slovenske šole tudi v videmski pokrajini in veljavnost posebnega statuta londonskega memoranduma v vseh 35 narodnostno mešanih občinah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. In končno, da so se stvari spremenile na slabše. To je, žal, res - dokaz pa so omenjene obljubice. Toda ni izključeno, da se morda motimo. Iz zapisnika, objavljenega v tržaškem Delu 28. decembra lani o seji senata dne 6. decembra lani, na kateri so razpravljali in soglasno odobrili tiste milijarde za obe manjšini, sledi, da so za predlog senatorja Spetiča glasovali tudi mi-sovci. In če bi zaščitni zakon vseboval v treh členih Šiškovičev »minimum« s preambulo o »največjem možnem varstvu« (saj tudi londonski posebni statut začne s preambulo)? Bi morali izključiti možnost, da bi utegnili zanj glasovati misovci, tako kot so glasovali za milijarde namenjene za izvajanje zaščitnega zakona tudi ob sklicevanju na svojo skrb za italijansko manjšino v Jugoslaviji, ki jo varuje cela vrsta zakonskih predpisov? Mar jim tako ravnanje ne bi narekoval sklep njihovega bolonjskega kongresa, da niso za režim itd., temveč samo za »gibanje« itd. (Gl. četrtek, 17. decembra). Na tem mestu smo že ugotovili (v četrtek, 3. decembra 1987), da je pred režimom že sam Mussolini leta 1915 govoril o nujnosti podobnega odnosa do Slovencev po zmagoviti priključitvi Trsta in okolice. In v MSI - Destra nazionale vsrkani monarhisti bi vendar morali upoštevati, da nam je njihov kralj - kot smo večkrat zapisali v teh četrtkih - v svojem kronskem govoru štiri leta pozneje v rimskem parlamentu svečano obljubil kar največ v tem pogledu. V takem primeru bi lahko govorili ne samo o doslednosti načelnika senatne misovske skupine, temveč tudi o vzdušju, ki ga je zamejski delegaciji na letošnjem novoletnem sprejemu omenil predsednik predsedstva naše matične domovine, ki mu je naš senator prav gotovo pripovedoval o dogodku o tistem soglasnem glasovanju. Mi-sovska nedoslednost bi namreč bila enaka ravnanju tistega, ki hiše potrebnemu občanu zagotovi denarna sredstva, nato pa mu dovoljenja za gradnjo noče dati.
Štafeta miru od Codroipa do Aviana
TRST — Petdeset kilometrov bo ?°Iga štafeta, ki jo v soboto prireja-1° Centri za pobude za mir, ki delu-)e]° v okviru Zveze komunistične “Badine Italije, v znak protesta proti odločitvi vlade, da v Rivoltu pri '-odroipu namesti večjo enoto voj-®1*1 letal AM—X. Pobudo so pred-tavniki mladih komunistov orisali včeraj v Trstu. Namestitev novih letalskih enot bi po njihovem mnenju l*a v nasprotju z novimi svetovnimi «Zniami po miru in razorožitvi, ast' v deželi, kakršna je naša, kjer 0 nameščene že številne vojaške in kjer je izredno visoko števi-skladišč z orožjem. Koncentracija ožja v obmejni deželi, ki spada v atovno skupnost Alpe-Jadran, pa ^asprotuje tudi z načeli same skupki. ki išče nove poti medsebojne-jl. sodelovanja. Prav zaradi tega, so Jali, je toliko nujnejša potreba po lanski denuklearizaciji teritorija. Cna	stortala ob 14. uri iz
sn ,°*Pa in bo v večernih urah pribo w V ^viano- Sprevod z baklami krenil po furlanskem mestecu, anifestacija pa se bo zaključila v •anskem mladinskem domu z na-opom glasbenih skupin in pričevanj Političnih in mladinskih pred-
stavnikov.
Ostre polemike v Venetu o zakonu za obmejna področja
GORICA — Lanski predčasni razpust rimskega parlamenta je preprečil izglasovanje številnih zakonov, ki so že bili v razpravi v senatu ali poslanski zbornici. Med te sodi tudi zakon o obmejnih področjih v Furlaniji-Julijski krajini. O tem je že več časa tekla v naši deželi razprava. Svoje osnutke so takrat predložili tako zastopniki večinskih kot opozicijskih strank. V glavnih obrisih so vodstva strank in parlamentarci našli soglasje o dokončnem osnutku zakona, zanj se je seveda v prvi vrsti zavzela Deželna uprava. Nanj je pristala tudi rimska vlada. V lanskem finančnem zakonu je že bila vpisana postavka 400 milijard lir.
Zdelo se je, da bo zakon kmalu izglasovan. V poštev naj bi prišla pomoč države gospodarskim pobudam v obmejnih krajih, od Trsta in Goriške do Benečije in tja do Karnije ter Kanalske doline. Seveda bi prišli v poštev tudi drugi kraji naše dežele, saj so prvotno zaokroženo območje razširili na vso deželo in tudi preko njenih ozkih mejà, v nekatere predele pokrajine Belluno, ki sodi že v deželo Veneto.
V novi zakonodajni dobi je ta zakonski osnutek spet prišel v razpravo pred parlamentom. Zanj so se zavzeli parlamentarci vseh strank. Predsedniku deželne vlade je uspelo najti skupen jezik. Seveda obstajajo še nekateri pomisleki o sedanem besedilu zakona. V Rimu se je Biasutti zavzel tudi za to vprašanje. Zaradi zakasnitve pa je bila pred letom dni predvidena postavka v finančnem zakonu zmanjšana od 400 na 300 milijard lir. To se je zgo-
dilo s številnimi drugimi postavkami v finančnem zakonu, ki niso bile lani izkoriščene.
Ko je že kazalo, da bo zakon o obmejnih conah šel skozi brez posebnih pretresov, so se oglasili najprej gospodarstveniki, potem pa še politiki v Venetu. Zgodilo se je, da je predsednik deželne vlade Veneta Bernini pisal predsedniku deželne vlade FJK Biasuttiju, da bi ta moral podpreti predlog, da se med obmejne cone vključijo tudi nekateri predeli Veneta. To naj bi bila celotna pokrajina Belluno, poleg te pa še nekateri okraji pokrajin Benetke (Portogruaro)in Treviso (Vittorio Veneto, Oderzo).
Stvar je v političnih, gospodarskih in časopisnih krogih Veneta zavzela tak obseg, da se težko otresemo vtisa, da ne gre za neko prikrito grožnjo. »Če nas ne boste v tem podprli, se bodo naši parlamentarci zoperstavljali sprejetju zakona v korist Furlanije-Julijske krajine.« Tako nekako govore v teh tednih v Venetu.
Predsednik Bernini pravi, da je Furlanija že imela veliko koristi od zakonov za popotresno obnovo. Furlanska industrija da se je v zadnjem času tako utrdila, da lahko konkurira tisti v Venetu tako na domačih kot na tujih trgih. Bernini pravi tudi, da je treba državne dobrine enakomerno porazdeliti na vsem državnem ozemlju. Pokrajina Belluno in prej omenjeni okraji drugih dveh najbolj vzhodnih pokrajin Veneta, da sta v prav podobnih težavah kot so obmejni predeli FJK.
Bernini trdi, da ima v tej svoji zahtevi soglasje vsega deželnega sveta Veneta, neglede na politično raznolikost.
V Furlaniji se v zadnjih dneh seveda veliko govori o tem vprašanju. Na raznih shodih furlanski politiki že kritizirajo kolege iz Veneta. Predsednik deželne vlade Biasutti je rezko odgovoril novinarju beneškega dnevnika II Gazzettino, da v nobenem kraju Veneta nimajo težav, ki bi bila podobna tistim s katerimi se soočajo v Gorici ali v Karniji. Posebni status je Evropska gospodarska skupnost priznala nekaterim mejnim deželam v Zvezni republiki Nemčiji. Ko bi bila Dežela FJK ustanovljena že v letu 1960 bi bili že zdavnaj imeli podobni status.
Osnutek zakona predvideva, da bi bil zakon veljaven deset let. V tem času naj bi država omogočila finančne olajšave v skupni vrednosti 2.000 milijard lir. Podpore bi šle investicijskim programom, tehnološki preosnovi, izvoznim pobudam, podpore Deželi za finansiranje kulturne dejavnosti manjšin, podpore univerzam v Trstu in Vidmu za njih sodelovanje s podobnimi ustanovami v drugih državah itd.
Čisto logično je, da taka torta vzbuja apetite sosedov. Ti in ne samo ti so že napovedali vrsto popravkov. Svoje popravke pa je napovedala tudi vlada, potem ko je bil osnutek zakona pred kakim tednom sprejet v ožjem odboru proračunske komisije poslanske zbornice.
MARKO WALTRITSCH
Na tržaškem sodišču včeraj slovesno odprtje sodnega leta
Danes zvečer po uspeli torkovi predpremieri
Nepopoln organik in pomanjkanje reform onemogočata učinkovito delovanje sodstva
V Kulturnem domu premiera Smoletovega Krsta pri Savici
Člani sodišča, predstavniki sodnikov, odvetnikov in drugih sodnijskih organov, predstavniki organov javne varnosti, verskih skupnosti ter deželne, pokrajinske in občinske avtoritete, so včeraj prisostvovali uradnemu odprtju sodnega leta. Častna mesta v dvorani tržaškega sodišča so zavzemali med drugimi škof Bellomi, kvestor Matterà, senator KPI Spetič, predsednik Dežele Biasutti, predsednik Pokrajine Locchi, predsednik Deželnega sveta Solimbergo in župan Staffieri, slovesnosti pa se je udeležila tudi predstavnica jugoslovanskega konzulata v Trstu Valenčičeva.
Po že ustaljenem vrstnem redu, je bilo pred uradno proglasitvijo sodnega leta — nalogo je izvršil predsednik prizivnega sodišča Roberto Bianchini — na vrsti izčrpno poročilo o težavah, pomankljivostih, načrtih in dosežkih sodstva v deželi FJK. Podatki, ki jih je v imenu državnega pravdnika D'Agostina navedel namestnik Ballarini, pravzaprav niso bistveno drugačni od lanskega obračuna. Govornik je opozoril predvsem na kronično pomanjkanje osebja, kar seveda onemogoča hitro postopanje. Organik je izredno nepopoln, saj manjka 19 sodnikov, 15 kanclistov, 30 tajnikov in 24 pomožnih strojepisk za prepisovanje civilnih razsodb, ki se v obliki rokopisov kopičijo v sodnih uradih.
Ballarini je nato prisotnim postregel s statističnimi podatki o številu sodnih obravnav in kaznivih dejanj v deželi. Posebno poglavje je posvetil zaskrbljujočemu pojavu naraščanja prestopništva mladoletnikov, ki mu sodišče za mladoletne že zaradi pomanjkanja osebja skorajda ne more biti kos. Pri
Dr. Ballarini bere poročilo državnega pravdnika ob otvoritvi sodnega leta
mladoletnikih gre v glavnem za kraje in manjše prestopke, le malo pa je takih, ki so kljub svojim mladim letom že zagrešili rop ali umor. V minulem sodnem letu je narastlo število narkomanov, njihova srednja starost pa se je znatno znižala.
Terorističnih atentatov v minulem letu skorajda ni bilo, če izvzamemo požigalsko »dejavnost«, naperjeno predvsem proti sindikalnim organizacijam in političnim predstavnikom. Izkazalo se je, da je za atentate odgovoren Deganutti, ki naj bi svojo istovet-
nost skrival pod nazivom POT (Prima organizzazione triestina). Osumljenec sedi v celici tržaškega zapora.
Predvsem v Trstu se je lani povišalo število aretiranih zaradi razpečevanja mamil. V glavnem gre za tihotapljenje preko jugoslovansko-italijanske meje, nikjer v deželi pa niso organi javnega reda naleteli na centre za predelovanje mamil. Namernih umorov je bilo letos 11, torej znatno več kot lani, statistični podatki o poskusih umora (13), ropov (202), izsiljevanj (56) in ugrabitev (7), pa se niso bistveno spremenili. Število nenamernih umorov (večinoma gre za prometne nesreče s smrtnim izidom) se je znižalo (od 214 do 198). V preteklem sodnem letu se je obenem zvišalo število kaznivih stečajev (od 28 do 36), manj pa je bilo navadnih stečajev (od 128 do 75) in valutnih prekrškov. Od 592 na 1040 pa je narastlo število vloženih, prošenj za ločitev.
Številni posegi predstavnikov sodnega organa so še posebej opozorili na dramatične probleme, ki onemogočajo reden potek pravice. Predstavnik združenja odvetnikov Može je podal precej negativno sliko tržaške sodne stvarnosti in predvsem opozoril na nevarnost, da bi država izkoristila civilno odgovornost sodnikov za kritje svojih lastnih napak. Do podobnega zakjučka je prišel tudi predstavnik pravosodnega ministrstva Tronci. Clan tržaške sekcije Državnega združenja sodnikov Gorian pa je poudaril nujnost odobritve novega zakonika o kazenskem postopku, ki je v načrtu že celih 13 let. Pravzaprav je večina nujnih reform, ki bi končno omogočile pravilno delovanje sodnih organov, trenutno šele v načrtu.
Po uspeli torkovi predpremieri, na kateri je bilo delo predstavljeno predvsem šolnikom, bo Smoletov Krst pri Savici nocoj doživel tudi uradni krst, prvi‘ na Komornem odru. Drama, ki obnavlja enega glavnih slovenskih mitov, razširja zgodbo o Črtomiru, junaku iz Prešernove pesnitve, ki se je že davno preselil iz literature v življenje in postal nekakšen arhetip ali simbol slovenskega duha. Črtomir je problematičen, če ne sploh negativen simbol, saj pripoveduje njegova zgodba pravzaprav o eksemplaričnem poražencu oziroma izdajalcu - meni teatrolog dr. Andrej Inkret, ki je pripravil priredbo besedila in spremni esej.
Režija je bila zaupana Jožetu Babiču, s katerim so pri postavitvi sodelovali Marjan Kravos, Marija Vidau, Pavle Merku in Jože Faganel.
Na sliki: Tone Gogala - Črtomir in Anton Petje ter Vladimir Jurc, ki nastopata v dvojnih vlogah. Ostali interpreti so: Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Stojan Colja, Alojz Milič in Adrijan Rustja. Kot komentator nastopa tudi Inkret.
Odgovor dolinske občinske uprave uslužbencem pred napovedano stavko
Kljub odločitvi Tabora mladih, da preneha z delovanjem
Plodni obračun občnega zbora SKD Tabor
Kot smo že poročali, so uslužbenci Občine Dolina napovedali za jutri ponovno stavko, kar pomeni, da ni prišlo do sporazuma med delavci in upravo. Letaki in pisma kažejo na dokajšnje razlike v stališčih, omenjenih dopisov in letakov pa je že za droben sveženj. Včeraj je dolinski župan pismeno odgovoril na obtožbe delavcev, krajši dopis pa je poslal tudi pokrajinskemu tajniku sindikata uslužbencev javnih ustanov CGIL.
V	omenjenem pismu župan ugotavlja, da občinska uprava nikoli ni smatrala, da so se pogajanja z uslužbenci prekinila, kot je to zapisal pokrajinski tajnik sindikata uslužbencev v pismu, ki ga je poslal županu po stavki, ki je bila 8. januarja. Ob pojasnilu je dolinski župan povabil tajnika sindikata na srečanje, ki bo v soboto, 16. t. m., na županstvu.
V	odgovoru občinskim uslužbencem pa je župan Edvin Švab napisal naslednje: »Pred stavko 8. januarja 1988 ste "delavci Občine Dolina" v svojem rumenem letaku napisali, da ima uprava provokatorski odnos, ker ni spoštovala podpisanega sporazuma. Sporazum smo podpisali pod pogojem, da mora država kriti vse stroške za oseb-j_e, to se do sedaj ni zgodilo.« Nadalje Švab ugotavlja, da so uslužbenci obtožili upravo, da je 23. 12. 1987 demagoš-ko sporočila nekatere informacije. Župan odgovarja na trditev takole: »Res je, da je uprava predložila svoje predloge že 18. decembra, vendar ne sklepov.«
V zaključku pisma Švab odločno zanika trditev, da Občina Dolina upravlja s praznimi besedami in ne z dejanji. Župan se v svoji trditvi sklicuje na mnenje velike večine občanov, kot tudi na večji del občinskih delavcev.
Občinski odbor Občine Dolina je izdal pismeno izjavo, v kateri so navedeni pogajalni sestanki. V izjavi je posebej poudarjena trditev, da sta župan in odbornik Švara sporočila sindikatu predloge in nobenih dokončnih odločitev. Ob zaključku izjave pa je zapisano naslednje: »Glede nadaljnjega sporazumevanja s sindikatom predlagamo, da se čimprej srečamo in obravnavamo probleme po točkah, tako da bo upravi in sindikatu jasno, na katerih točkah smo dosegli dogovor in na katerih smo še ločeni.«
Paticchio novi direktor TV postaje »Telequattro«
Tržaška zasebna televizijska postaja "Telequattro" ima od včeraj novega ravnatelja. Giovannija Marzinija, ki je to nalogo kril deset let, je zamenjal Franco Paticchio, ki je bil med ustanovitelji "Telequattro", v letih 1977-80 pa je bil tudi njen predsednik. Več let je tudi odgovorni urednik krajevnega tednika II Meridiano, medtem ko je bil svojčas tudi v vodstvu nogometnega moštva Triestine. Giovanni Marzini bo odslej novinar deželnega sedeža RAI.
Poročati o torkovem 20. občnem zboru SKD Tabor z Opčin ni lahka stvar. SKD Tabor je eno naših največjih, če že ne največje slovensko kulturno društvo v zamejstvu, z velikim pretokom ljudi, vsakovrstnim delovanjem, kot je v pozdravnem nagovoru omenil predsednik ZSKD Ace Mermo-lja. Prosvetni dom, v katerem ima društvo svoje prostore, je bil žarišče široko razvejanih dejavnosti, saj v okviru društva deluje kar osem posameznih odsekov. Upravljanje društva je postalo ob toliki količinski in kvalitetni razvejanosti skorajda že mana-gersko, kar je bilo tudi razvidno iz obsežnega blagajniškega poročila Nataše Andolšek.
Povsem iluzorno bi bilo misliti, da vsa ta vnema, ta prizadevanja za čim boljšo kulturno ponudbo ne bi prinašala s sabo nekaterih trenj in sporov, ki so navsezadnje tudi odraz življenjskosti društva. Na občnem zboru je prišel eden od teh konfliktov na dan. Sprožil ga je Tabor mladih s svojo odločitvijo, da preneha z delovanjem.
Predstavnica Tabora mladih Mirta Čok je navedla dva vzroka za prekinitev delovanja: »1. Tabor mladih je, združeval mlade iz sosednjih vasi, kar je bilo v nasprotju z društveno usmeritvijo, ki združuje predvsem openske vaščane, mi pia smo hoteli razširiti svoje delovanje na širši geografski
Pred bližnjo deželno konferenco o državnih soudeležbah
Tržaški kovinarji s stavko in manifestacijo za preokret v politiki za državna podjetja
Deželna konferenca o državnih soudeležbah, ki bo na tržaškem Velesejmu 22. in 23. t. m., se ne bo smela omejiti na razglašanje načelnih izrazov dobre volje ali na oder za bolj ali manj demagoške izjave raznih predstavnikov politične oblasti in javnega gospodarskega ustroja, ampak bo morala dati konkretne odgovore na zahteve delovnih ljudi po resnem preokretu politike državnega koncerna IRI glede njegove prisotnosti v naši deželi. Morala bo dati jasne odgovore za reševanje kriznih razmer v državnih podjetjih) ki predstavljajo kar 80 odstotkov industrijske dejavnosti na Tržaškem in v Julijski krajini, hkrati pa bo morala nakazati jasne perspektive za utrditev in okrepitev vloge teh produktivnih struktur v naših krajih.
In ravno da bi se dolgo pričakovana konferenca (kljub jasnim določilom je niso sklicali že 6 let) ne izvotlila v jalovo ponavljanje znanih in potem neizpolnjenih obljub, so sindikati sklenili izvajati skrajni pritisk na vse pristojne činitelje, od vlade do državnih koncernov in deželne uprave: dan pred začetkom dvodnevnega zasedanja, to je v četrtek, 21. t. m., so sindikati kovinarjev CGIL, CISL in UIL oklicali stavko v vseh državnih podjetjih, ob kateri bodo priredili množično manifestacijo v podporo zahtevi po oživitvi proizvajalne dejavnosti in po obnovitvi
dopolnilnih delovnih pogodb v njih, kot so včeraj povedali predstavniki vseh treh strokovnih sindikatov, Devescovi (CGIL), Tria (CISL) in Fabricci (UIL), na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku.
Riccardo Devescovi, ki je tiskovni konferenci predsedoval, je predvsem naglasil politični pomen dejstva, da so se po dolgem času vse tri strokovne zveze kovinarjev zedinile za skupen nastop, da ukrepajo enotno v obrambo perspektiv krajevnega proizvajalnega ustroja. V tem okviru so se tudi odločile za enotno manifestacijo, za katero so še v teku pogovori s goriškimi sindikalnimi organizacijami kovinarjev, da bosta stavka in manifestacija zajeli vso Julijsko krajino, kjer je prisotnost državnih podjetij odločilnega pomena za krajevni gospodarski razvoj. Za njim je glavno poročilo o izredno zaskrbljujočih razmerah in perspektivah v podjetjih z državno udeležbo na Tržaškem imel predstavnik kovinarjev CISL Tria, ki je pred številne prisotne novinarje in sindikaliste razgrnil podatke o situaciji v posameznih obratih.
Iz tega poročila izhaja, da so tržaško gospodarstvo in delovni ljudje že plačali prevelik davek zgrešeni politiki in pomanjkanju pravih programov vlade in državnega koncerna IRI: od prve konferen-
ce o državnih udeležbah v letu 1982 se je namreč število zaposlenih v javnem industrijskem sektorju zmanjšalo kar za tretjino, od 7950 na 5417, to je kar za 2.533 enot, pri čemer je treba še upoštevati, da je od še danes nastavljenih kar desetina, to je 249 delavcev, v dopolnilni blagajni, torej izven proizvodnega procesa. V Tovarni velikih motorjev so v zadnjih 6 letih odpustili 892 delavcev in uradnikov, v Tržaškem arzenalu je 426 delovnih mest manj, v ške-denjski železarni AIT 710, v trgovskem oddelku družbe Fincantieri 267 manj, v tovarni dizlovih motorjev Isotta Fraschini 238 manj.
Tiskovno konferenco je sklenil zastopnik UIL Fabricci, ki je poudaril, da mora pomeniti bližnja deželna konferenca o državnih soudeležbah odločen preokret v teh skrajno zaskrbljujočih razmerah, saj drugače grozi na primer že letos škedenjski železarni zaprtje, Tržaškemu arzenalu pa perspektiva, da se bo v njem dejavnost omejila na samo popravljanje ladij, brez pravega proizvodnega izhoda:
Ob robu tiskovne konference je omeniti, da se bodo danes krajevni sindikalisti in deželna odbornika za industrijo Carbone in za finance Rinaldi srečali v Rimu z ministrom za državne soudeležbe Gra-nellijem, da opredelijo dokončni program deželne konference o državnih podjetjih.
prostor oziroma želeli smo delovati tudi v drugih vaseh in v mestu samem; 2. ker se je Tabor mladih maja meseca odločil, da ne sodeluje več z ZSKD iz Trsta, bi bilo naše delovanje v sklopu SKD Tabor, ki je včlanjeno v to organizacijo, v kontradikciji z našo odločitvijo.« Predstavnica Tabora mladih je še napovedala, da nameravajo ustanoviti svoje društvo, kar ne izključuje možnosti sodelovanja s SKD Tabor.
Navzkrižja med SKD Tabor in Taborom mladih so tlela nekaj mesecev, preden so izbruhnila na dan. To je razvidno tudi iz tajniškega poročila Nori Jeričeve, v katerem je omenjen intervju v Primorskem dnevniku s člani Tabora mladih, »ki je ranil občutljivost marsikoga v našem in v drugih društvih.« Razprava pa vsekakor ni povsem razjasnila, zakaj je do spora sploh prišlo in ali je bilo prenehanje delovanja Tabora mladih neobhodno potrebno in edina možna rešitev.
To vprašanje seveda niti najmanj ne more okrniti pomena in dela SKD Tabor v preteklem letu. Predsednik Rinaldo Vremec je sicer omenil težave, ki so nastale s preurejanjem dvorane (le-ta je bila dolgo časa neuporabna, preureditev predstavlja veliko finančno brème, kot je poudaril gospodar Zoran Sosič), dela pa gredo h koncu, dvorana je spet odprta in bo v nedeljo, 24. januarja, priča proslavi 20-letnice ustanovitve in delovanja SKD Tabor.
Nori Jerič je v tajniškem poročilu kritično naglasila, da društvo ni izpeljalo vseh načrtov, kljub temu pa je priredilo 95 prireditev, gostovanj in drugih pobud. Milko Čebulec je podal poročilo moškega pevskega zbora (zbor skuša s kapilarno akcijo okrepiti svojo sestavo), Kostanca Filipovič pa ženskega (zbor bo letos proslavil 10-letnico ustanovitve). Zelo plodno in polno zadoščenj za mlade pevce je bilo delovanje zbora Primorec-Tabor, o katerem je govoril Ivo Jerič. Preurejanje dvorane je po poročilu Kostance Filipovič negativno vplivalo tudi na delovanje seniorske amaterske skupine, (ki pa je pripravila delo Beseda in opereta) in na razstavno dejavnost, o kateri je poročala Magda Tavčar. Stanka Hrovatin je govorila o raznolikem delovanju Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši (nad 500 izposojenih knjig, priprava tečajev, prirejanje srečanj, izdajanje društvenega glasila so poglavitne dejavnosti knjižnice). Nives Košuta je v poročilu o glasbeni dejavnosti podčrtala pomen novih prijemov pri glasbenem delovanju, o telovadni rekreacijski skupini pa je spregovorila Lucija Hrovatin.
Občni zbor je ob sklepu izvolil nov odbor, ki ga sestavljajo: Rinaldo Vremec (predsednik), Nataša Andolšek. Ivan Gulič, Stanka Hrovatin, Nori Jerič, Nives Košuta, Olga Lupine, Pavel Sosič, Bruno Sosič, Viktor Sosič, Zoran Sosič, Magda Tavčar, Drago Vremec, Kostanca Filipovič, Ivo Jerič in predstavnik, ki ga bo določil moški zbor. Nadzorni odbor sestavljajo Lucija Hrovatin, Egidij Košuta in Stojan Sosič.
Delavci rafinerije Aquila se ne nameravajo vdati v usodo
Sindikat vztrajno zahteva rešitev vprašanja stoodstotne zaposlitve sedanjih uslužbencev
Predsednik vlade Giovanni Goria pride v Trst 1. februarja
Udeležil se bo svečanosti ob 25-letnici deželnega statuta
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina bo 1. februarja praznovala 25-letnico svojega avtonomnega statuta. Na ta dan bo deželni svet zasedal na izredni seji, ki se je bo udeležil tudi ministrski predsednik Giovanni Goria. Njegovo prisotnost v Trstu je Dežela že pred časom napovedala, uradno potrdilo pa je prispelo šele včeraj zjutraj. Osrednja proslava ob obletnici bo torej prav sklicanje izredne seje, na kateri bodo govorili vidni predstavniki vseh krajevnih oblasti. Slovesne govore pa bodo imeli predsednik deželnega sveta Solimbergo, predsednik Dežele Biasutti in seveda častni gost, predsednik vlade Goria.
"Boleči, a premišljeni sklep Dežele" (kot ga je označil podpredsednik Carbone) oziroma ponedeljkov podpis sporazuma med tržaškimi krajevnimi upravami in ministrstvom za industrijo ter družbo Monteshell, ki je za vselej odpisal dejavnost v rafineriji Aquila, je sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL po svoje ocenila včeraj na skupščini delavcev žaveljskega obrata. Sindikat sporazuma ni podpisal, ker ga ima za meglenega in nedoslednega, sedaj pa se pripravlja na nove protestne akcije, katerih namen je dobiti odgovor na nekaj ključnih vprašanj, ki so jih vsi podpisniki kratko malo spregledali. Delavci so to zahtevo v celoti podprli, saj se tudi sami ne morejo strinjati z izbirami, ki odločajo o njihovi usodi. Resda njihova reakcija ni bila ostra, kot bi nemara pričakovali, razumeti pa je treba tudi njihovo skoraj resignirano razpoloženje, saj že dve leti živijo v skrajni negotovosti in s pomočjo občasne preživnine iz dopolnilne blagajne.
Z vsemi bolj ali manj sprejemljivimi variantami zaposlovanja sedanjih uslužbencev Aquile bi ostalo brez dela kakih dvesto oseb. Res, da se je Monteshell obvezala, da bo takoj uvedla redno dopolnilno blagajno in izplačevanje predujmov, vendar ta rešitev ne more veljati v nedogled, kvečjemu dve ali tri leta. In potem? Z rimskim podpisom - menijo delavci Aquile - so krajevni upravitelji z Deželo na čelu klavrno položili tudi edino učinkovito orožje, in sicer možnost zaplembe zemljišč, na katerih stoji rafinerija. Ta, sicer skrajni postopek bi lahko sporazumno uveljavile deželna uprava, Občina Milje in ustanova EZIT in tako preprečile namestitev alternativne industrijske dejavnosti, ki ni vezana na
rafiniranje. To orožje so vsi sedanji podpisniki že od vsega začetka žavelj-ske afere uporabljali v znak enotnosti in solidarnosti z delavci in sindikatom. Kako to, da so se mu zadnji trenutek odrekli? In, končno, deželna uprava se je še pred dobrim mesecem zgražala nad zahtevami vlade in ministrstva ter družbe Monteshell po astronomskih finančnih podporah za preureditev rafinerije in usposobitev skladišča. (Znano je, da se je bivša lastnica Total nameravala odpovedati skladišču in to zastonj.) Kljub temu pa v ponedeljek ni nihče niti trenil, ko so na pogajalno mizo padale prav tako astronomske številke. Gre namreč za več kot sto milijard lir z raznimi obrestnimi olajšavami in iz različnih skladov. (Nedos-
lednost zgovorno potrjuje sledeči podatek: furlansko podjetje Zanussi je za 22 tisoč delovnih mest dobilo 180 milijard podpore, Aquila pa naj bi jih za 150 delavcev dobila 120...) Od kod Deželi nenadoma tolikšna finančna razpoložljivost?
To so torej vprašanja, na katere sindikat in delavci (bivše) naftne čistilnice zahtevajo odgovor. Vse zaman so razne odklonilne in optimistične ocene izida rimskega sestanka, ki jih dajejo v časopisih krajevni predstavniki političnih strank. Ščepec svoje soli so namreč na zadevo potresli tudi taki, ki se ves čas bojev in pogajanj niso nikoli oglasili, pa tudi taki, ki so vselej # zatrjevali, da so na strani sindikata in delavcev. KPI je na primer izdala tis-
kovno sporočilo, v katerem se obvezuje, da bo še naprej podpirala boj delavcev in sindikata in da bo v okviru svojih pristojnosti zahtevala jasne odgovore na številna odprta vprašanja. Nadalje se sprašuje, kako to, da ministrstvo za industrijo ni preverilo vrednosti predlogov družbe Sasea, ki je še vedno pripravljena prevzeti žaveljski obrat in kako to, da Dežela ni vztrajala pri zahtevi, da do preverjanja pride. Dejstvo, da 200 oseb (o načinu razporejanja delovnih mest smo obširno poročali že v včerajšnji številki) nima zagotovljene delovne prihodnosti, je na dlani kot še nikoli, sindikat pa je vedno zahteval jamstvo za zaposlitev vseh sedanjih uslužbencev Aquile.
Po skupščini so se delavci in sindikalni predstavniki najprej podali pred sedež deželne vlade, kjer sta delegacijo sprejela Carbone in Biasutti. Po daljšem pogajanju je Carbone podpisal dokument, s katerim se obvezuje, da bo najkasneje do 15. februarja preveril vse razpoložljive proizvodne in finančne načrte nove lastnice Aquile, družbe Monteshell ter Pezzolijeve tekstilne industrije. Obalno skladišče pa naj bi Dežela oddala svojemu namenu le v primeru, da bodo omenjeni načrti sprejemljivi in da bodo zagotovili popolno zaposlitev vseh uslužbencev Aquile. Usoda rafinerije je torej zapečatena, kljub usodnemu podpisu, ki ga je minister za industrijo Battaglia ocenil za "zgodovinskega", pa še ni znano, kaj bodo namesto naftnih derivatov v Žavljah sploh proizvajali. Odgovor na ta vprašanja bodo delavci v prihodnjih dneh zahtevali tudi od ostalih krajevnih uprav, (mi)
Na sliki: delavci Aquile med včerajšnjo skupščino.
Kraška gorska skupnost je o njem že izdala negativno mnenje
Raziskovalni center pri Padričah izdelal svoj podrobnostni načrt
Živahna razprava na sekcijskih skupščinah
Zaključujejo se priprave na pokrajinski kongres PSI
Včeraj je skupščina članov konzorcija Centra za znanstvene in tehnološke raziskave odobrila podrobnostni načrt za ureditev celotnega ozemlja, s katerim bo Center razpolagal. Nekateri so po sprejemu načrta dejali, da gre za zgodovinski trenutek, slišali pa smo, da je bila razprava zahtevna in tudi ostra, saj se niso vsi strinjali s sprejetimi izbirami in so izrazili marsikateri pomislek. Nas seveda zanima bistvo načrta.
Podrobnostni načrt je izdelala družba SVEI SPA, ki deluje v sklopu IRI Ital-stat. Načrt pomeni tehnično ureditev Prostora, ki ga je regulacijski načrt namenil znanstvenim dejavnostim. Gre torej za ozemlje, ki obsega območji ARI pri Padričah in T8 pri Bazovici. Kot je zapisano v samem tiskovnem sporočilu Centra, se področji med sabo razlikujeta, podrobnostni pačrt pa ju v bistvu enači. Skupni imenovalec, ki je narekoval takšno izbiro, naj bi bila skrb za aktivno obrambo okolja; posegi se bodo morali Podrejati prav omenjeni skrbi. O vpli-vu, ki ga bodo imele na okolje nove strukture, je izdelala študijo tržaška družba Naturstudio.
Okolje močno pogojuje izbiro krajci kjer bo sinhrotron. Od 49 hektarjev, ki jih bodo razlastili, bo morala polo-vica ostati nedotaknjena, na preosta-
lem zemljišču pa bodo lahko zidali samo na 5 hektarjih. Da bi se bolje seznanili s tehnologijo, ki je potrebna za izgradnjo in delovanje sinhrotrona, je posebna komisija obiskala razna evropska mesta, kjer so podobni objekti.
Okolje na Padričah naj bi bilo manj »vredno«, nekatera področja pa so v bistvu že močno načeta. Podrobnostni načrt upošteva tudi za Padriče vsa tista pravila, ki služijo vrednotenju okolja. Kot je dejal ravnatelj Centra Sancin, bodo nova poslopja gradili tako, da bodo zasedla čim manj zemljišča.
Po sprejemu načrta smo se pogovarjali s predsednikom Kraške gorske skupnosti Marinom Pečenikom, saj je morala KG S dati svoje mnenje o načrtu. Mnenje je KGS pismeno posredovala Centru. V prvi točki pisma je rečeno, da KGS nasprotuje lokaciji sinhrotrona pri Bazovici in vztraja, da se ga namesti na območju z oznako ARI. KGS izraža svoje pomisleke tudi glede ureditve Centra pri Padričah, vendar bo dokončno stališče izdelala po globljih študijah, saj je Center poslal podrobnostni načrt komaj minulega decembra.
Predsednik KGS Pečenik nam je tudi sporočil, da se je o vseh omenjenih vprašanjih pogovarjal s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem.
Slednji je obljubil, da se bo z nekaterimi člani odbora udeležil javnega srečanja o podrobnostnem načrtu, ki bo na Padričah. Na srečanju bi morali biti prisotni še predstavniki Občine Trst, Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, krajevne organizacije in seveda zainteresirani prebivalci .(datum sestanka še ni določen). Dejstvo je namreč, da uprava Centra nikoli ni veliko upoštevala mnenj in zahtev krajevnega prebivalstva. Sam podrobnostni načrt je plod nekaterih zelo spornihodločitev. Pri Bazovici bodo razlastili 49 hektarov zemlje, zazidljivih pa bo samo 5. Komu bo služilo ostalo zemljišče?
Avtobusi in čist zrak
Prevozno podjetje ACT priredi jutri ob 18.30 v hotelu Savoia Excelsior srečanje z organizacijami za varstvo narave. Sodeloval bo tudi inž. Luciano Mazzon, ki se znanstveno ukvarja z vprašanjem onesnaženja zraka, ki ga povzročajo vozila, namenjena prevozu potnikov. Mazzon bo govoril o novih tehničnih pripomočkih, ki »prečiščujejo« izpušne pline in o zakonskih pred-pisihna tem področju. Srečanje bo vsekakor zanimalo vse, ki jim je pri srcu zdravo in nezastrupljeno okolje.
Tržaški socialisti zaključujejo priprave na svoj pokrajinski kongres, ki bo v soboto popoldne in v nedeljo v konferenčnidvorani Tržaškega velesejma. V preteklih dneh so že opravili sekcij ske skupščine članov v zgoniški in repentabrski občini ter v tržaških rajonih Zahodni in Vzhodni Kras (iz katerih je izšlo prvih 5 slovenskih delegatov, in sicer Pavel Colja, Boris Milič, Boris Štrekelj, Milan Cuk in Vojko Kocman), v sekcijah »Santi« za Sv. Jakob in Skedenj, »Brodolini« za Valma-uro in Alturo, v devinsko-nabrežinski in miljski občini, v sekciji »Pittoni« (skupaj s svetoivansko) in skupno sekcije za Rocol in za uslužbence Tovarne velikih motorjev. Sinoči so se zbrali socialisti iz dolinske občine, danes pa se bodo predkongresne skupščine socialistov s Tržaškega končale s srečanjem članov PSI iz mestnega središča.
Razprava na sekcijskih skupščinah je bila, spričo enotnega pristopa vseh notranjih komponent stranke (za razliko od preteklih časov, ko so predkongresne priprave označevala ostra stru-jarska razločevanja), vseskozi živahna, a hkrati umirjena in konstruktivna, udeležbapa povsem zadovoljiva, nam je izjavil namestnik pokrajinskega tajnika PSI Alessandro Perelli. Povsod so
odobrili kongresni dokument, .ki vsebuje predloge krajevnega socialističnega vodstva za oblikovanje »Trsta modernih« (mi smo ga že povzeli pred nekaj tedni), razpravljavci pa so prispevali tudi razna dopolnila k predloženim tezam. Posebno pozornost so na skoraj vseh sekcijskih skupščinah posvetili tudi vprašanju slovenske narodnostne skupnosti in je že napovedano, da bodo delegati predložili na kongresu ustrezne popravke in dopolnitve k predlaganemu dokumentu.
Vse predkongresne priprave je vodila paritetna komisija vodstva stranke, v kateri so bili zastopani predstavniki treh komponent, ki sestavljajo tržaško federacijo PSI, in sicer notranje levice (ki jo vodi pokrajinski tajnik in tržaški podžupan Augusto Seghene) ter dveh »reformističnih« komponent, ki jima načelujeta podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbone in dolgoletni voditelj Arnaldo Pittoni. Tržaški socialisti so povabili na svoj kongres vse politične stranke razen MSI, pričakujejo pa, da bodo s kongresa prišla tudi jasna stališča glede krize na tržaški Občini in glede novih pobud stranke pred bližnjimi deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi volitvami.
CGIL kritizira občinsko upravo zaradi ustavitve upepeljevalnika
.Pokrajinsko tajništvo sindikata jav-in uslužbencev CGIL je včeraj zavzeli ostro kritično stališče do napoveda-ega enotedenskega zaprtja upepelje-mnika smeti na Pantalejmunu. Do za-Prija bo prišlo, ker naprava potrebuje Popravil, toda okoliščine, v katerih se ■ 0 tov zgodilo, so po mnenju sindikata ^®č razlogov sporne. fi,^dikat v svojem tiskovnem sporo-vitu.naÌPrej ugotavlja, da se bo z usta-D Vl]0 .upepeljevalnika v Trstu spet u stavljalo vprašanje smeti na pereč dnlr?m.a nujnosten način, kar se v za-np^K1 časih že kar redno dogaja. Mar bi t - * ze čas, vprašuje sindikat, da 'Saška občinska uprava izdelala or-nei«SlCi naèrt za dokončno ali vsaj traj-krir'? ureditev upepeljevalnika? Ta Ifj j a ne leti toliko na posameznika, odh en^tno vodi Pristojno občinsko ki i°9lištvo' ampak na politične sile, jo oh -Gta .oziroma desetletja upravljana . no in so torej odqovorne za se-danje stanje.
aza: da bodo smeti med ustavitvijo zprr,?-ievalnika začasno odlagali na fai;- Ušču pri Ul. Errerà. Šlo bo za pri-no 20 tisoč stotov odpadkov, ki naj
bi jih upepeljevalnik uničil v drugem času. Pokrajinsko tajništvo sindikata javnih uslužbencev CGIL ob tem opozarja, da za prevažanje in odlaganje smeti veljajo določeni predpisi, ki jih po vsem sodeč zdaj ne bodo spoštovali. Zadeva je nadvse resna, saj konec koncev gre za zdravje ljudi.
Sindikalno tajništvo se nadalje v svojem tiskovnem sporočilu vprašuje, ali je res potrebno ustaviti upepeljevalnik za teden dni. Po njegovem mnenju so podobna popravila v preteklosti zahtevala manj časa. Da je pri vsem tem nekaj narobe, sindikat sumi tudi zato, ker ustavitev upepeljevalnika sovpada s stavkami, ki jih je sam sindikat oklical v okviru vsedržavne sindikalne akcije ob sklepanju nove delovne pogodbe za delavce in uslužbence smetarskih podjetij.
Tiskovno sporočilo se zaključuje z napovedjo, da se bo sindikat javnih uslužbencev CGIL zavzel za doslednejše spoštovanje zakonov in predpisov na področju javne higiene in varovanja naravnega okolja. V tem smislu bo nastopil, če bo potrebno, tudi pri sodnih oblasteh.
Ponarejali so zdravniške recepte
Po dolgi in skrbni preiskavi — uvedli so jo že avgusta lani — je policija včeraj prijavila sodstvu tri osebe pod obtožbo, da so ponarejale zdravniške recepte. 35-letna Giorgio Marussi in Liana Alegretto iz Ul. Giulia 13 ter 28-letni Livio Sacchetti iz Ul. Solferino 10 naj bi namreč izkoristili ta trik, da bi se nalagali s psihofarmaki. Zaradi istega kaznivega dejanja sta bila Marussi in Alegrettova od septembra v hišnem priporu. Že pred tem sta namreč izbrala to pot, da bi prišla do omamnih sredstev. Karabinjerji, ki so odkrili promet, so ju tedaj aretirali.
Toda aretacija je malo zalegla. Obtoženci so še naprej goljufali lekarnarje, da bi se dokopali do zdravil, ki naj bi nadomestila heroin ali kako drugo težko mamilo. Zadeva je prišla na dan, ko so se lastniki treh tržaških lekarn avgusta zavedli, da so bili nekateri recepti sumljivo nejasni: naslovnice so bile blede, podpisi negotovi. Enega izmed podpisanih zdravnikov, in sicer Sergia Prešla, so povprašali, če je res predpisal tako močne psihofarmake. Prešel pa o receptih ni nič vedel; v tistem obdobju namreč ni nikomur predpisal takih zdravil. Prešel se je zatorej odpravil na policijo, ki je začela prežati na sumljive »bolnike«. V kratkem ji je uspelo zbrati dovolj dokaznega gradiva proti trojici.
Zaplenjena turška ladja pobegla
Že več mesecev je bila zasidrana v pristanišču v Chioggi, kjer je bila pod stalnim policijskim nadzorstvom (tržaško sodišče je namreč zahtevalo njeno zaplembo), nakar je kapitan ladje izkoristil temno decembrsko noč in odplul. Turška tovorna ladja »Haci Mustafa Torlak« z okrog 4.500 ton nosilnosti je prevažala les, ploščice in drugo blago v vrednosti dveh milijard lir ter je v Chioggio priplula iz Jugoslavije. Zaplenili so jo, ker je turška družba »Tortas Deniz Tika-ret Vesanayi Al«, lastnica pobegle ladje, bila močno zadolžena pri nekaterih italijanskih podjetjih, med katerimi je tudi tržaška »Adriatic middle east ship-ping company«. Čeprav je ladja zbežala sredi decembra, se je zadeva razyedela šele včeraj. Spretni kapitan, ki je ušel policijski kontroli, pa je v ponedeljek že varno pripeljal ladjo do Cipra.
t
Tiho nas je v 83. letu zapustila naša draga teta
Frančiška Krošelj vd. Semolič
(FRANCA)
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 13.15 iz kapelice na nabrežinskem pokopališču v mavhinjsko cerkev.
Žalujoči nečaki z družinami
Sesljan, 14. januarja 1988
Ob bridki izgubi očeta izreka občuteno sožalje Filibertu Benedetiču in svojcem
Glasbena matica
Ob težki izgubi dragega očeta izreka Filibertu Benedetiču iskreno sožalje
Slovenska komisija PSI
Pri Sv. Sergiju obnovili bar družine Božič - Možina
Ko beležimo uspeh našega človeka, pa naj bo to na kulturnem, športnem ali gospodarskem področju, smo tega iz srca veseli. S toliko večjim veseljem beležimo tokrat preureditev in obnovitev bara v Ul. Grego 19 (v Naselju sv. Sergija), last družine Rože in Pepi-ja Božiča, ki pa ga bosta sedaj v glavnem vodila hčerka Vijolica in njen mož Srečko Možina.
Veliko prijateljev, znancev in tovarišev se je v ponedeljek popoldne zbralo v prostorih bara, da nazdravijo podjetni Rožici in da želijo mladima Vijolici in Srečku veliko osebne sreče in seveda tudi poslovnih uspehov.
Roža in Pepi Božič sta sicer doma s Socerba, vendar sta glavni del svojega življenja preživela prav v tem, v povojnem času močno poitalijančenem okraju.
»Ni bilo lahko začeti delovati v tem okraju, med ljudmi, ki so me na začetku gledali kot tujko. Prodajala sem kruh in še nekatere druge jestvine. Vsakega klienta sem pozdravila najprej po slovensko, nato po italijansko. Vsem to seveda ni bilo prav. Tako so že začeli govoriti, da tu prodaja kruh "sciava". Pa nisem nasedla tem provokacijam. Pošteno sem nadaljevala s
svojim delom, v spoštovanju vseh svojih klientov, katerim pa nisem nikoli prikrila, da sem Slovenka in da to nameravam tudi ostati. Tako sem vzgojila svoji hčerki, v tem duhu sem se vključila v kulturno in politično življenje tega okraja, tako nameravam še nadalje živeti in delati. Mislim, da sem si priborila spoštovanje vseh in da bi bilo prav, če bi moja hčerka po tej poti nadaljevala. Spoštuj druge, a stori vse, da bodo tudi drugi spoštovali tebe, je bil moj moto, in temu bomo ostali zvesti vsi.«
Roža Božič je bila med NOB pogumna in predana aktivistka, ki je delala med mladino in je ostala tem idealom zvesta tudi vsa povojna leta. Ponosna je, da je sodelovala pri zbiranju podatkov pri izdaji dveh pomembnih knjig: »Napredna mladina slovenske Istre 1919-1947« in »Slovenska Istra v boju za svobodo«. Za svoje delo je prejela pohvale in priznanja hvaležnosti vseh, ki so pri tem delu z njo sodelovali.
Roži Božič - Donavi, hčerki in njeni družini, želimo veliko uspehov, da bi vztrajali in bili še naprej zgled napredne in zavedne slovenske družine, na katero lahko vedno računamo. (N. L.)
V Bregu priprave na pust
Tudi v Bregu se vneto pripravljajo na pust. Tamkajšnji pustni odbor je v ponedeljek sklical v Srenjski hiši v Borštu sestanek predstavnikov vseh društev s tega področja, ki so se vabilu polnoštevilno odzvali, kot kaže tudi
gornja slika.
Zbor Primorec-Tabor nastopi drevi v Idriji
Po uspelem koledovanju in krajšem novoletnem premoru se mešani pevski zbor Primorec-Tabor ponovno vrača na odrski prostor. Na povabilo Zveze kulturnih organizacij iz Idrije se bo drevi predstavil tamkajšnjemu občinstvu s celovečernim koncertom. Kot je pričakovati, bo zbor mladih pevcev privabil številne poslušalce in jim predstavil bogat in skrbno izbran spored. V tem je zajet sklop Brahmsovih valčkov ob spremljavi klavirja, izbor istrskih in drugih ljudskih pesmi ter sodobne mnogozvočne skladbe. Nastop je vključen med abonmajske koncerte in nedvomno predstavlja pomembno priznanje, ki kaže na nov dosežek k uveljavitvi in potrditvi zbora samega.
razna obvestila
SKD Barkovlje prireja nadaljevanje plesnega tečaja. Začetek v ponedeljek, 22. februarja. Za informacije tel. 415797. SKD Barkovlje obvešča, da bo danes,
14.	t. m., ob 20.30 redna odborova seja. TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo jutri,
15.	t. m., ob 20.30 v Bazovici REDNA VAJA, kjer se bomo med drugim pogovorili o izletu z ladjo po Dalmaciji. Priporoča se prisotnost vseh članov.
Kmetijska zadruga - VAŽNO OBVESTILO PRIDELOVALCEM OLJK. Kmetijska zadruga v Trstu obvešča, da bo oljarna delovala še ta teden vključno do sobote, 16. t. m. Zaiteresirani naj se čimprej zglasijo v oljarni.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 H cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sader.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Io e mia sorella, It. 1987, kom., r. Carlo Verdone; i. Ornella Muti, Carlo Verdone.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Le vie del signore sono finite, kom., It. 1987, r. Massimo Troisi; i. Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Angel Heart, l'ascensore per l’inferno, ZDA, 1987, srh., r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon.
FENICE - 16.00, 22.00 Senza via di scampo, i. K. Kostner, G. Hackman.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini.
MIGNON - 16.00, 22.00 Biancaneve e i sette nani, ris., 1937, 83'; prod. W. Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Le depravazioni del marchese De Sade, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La donna contesa da uomini e bestie, □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., r. C. Vanzi-na, i. C. Alt, E. Gould, J. Rochefort.
CAPITOL - 16.00, 19.00, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. B. Bertolucci; i. J. Lone, J. Chen.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Oci Cior-nie, kom., 1987, r. N. Michalkov, i. M. Mastroianni, N. Keller, E. Sofonova.
RADIO - 15.30, 21.30 Super erotica di notte, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Komorni oder DOMINIK SMOLE
KRST PRI SAVICI
Režija: JOŽE BABIČ
Premiera danes, v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 Jutri, v petek, 15. t. m., ob 11.15 zaključena predstava za licej
Zaradi omejenega števila sedežev priporočamo, da vstopnice rezervirate
po tel. 734265
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega MILAN JESIH
PTIČI
Režija: BARBARA HIENG
Jutri, 15. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 16. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 17. januarja, ob 16.00 ABONMA RED C in G
mali oglasi
SKLAD MITJA ČUK
vabi na koncert
V PESMI NISMO SAMI...
Nastopa mešani pevski zbor Stane Kosec iz Gameljn pri Ljubljani
V soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
gledališča
koncerti
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 14. januarja
BOŽIDAR
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45
-	Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 2.42 in zatone ob 11.59.
Jutri, PETEK, 15. januarja
LOVRENC
PLIMOVANJE DANES: ob 4.50 najvišje 36 cm, ob 12.54 najnižje -38 cm, ob 19.58 najvišje 6 cm, ob 23.22 najnižje 0 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,3 stopinj, zračni tlak 1025,4 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Francesco Busolini.
UMRLI SO: 78-letni Valerio Capeller, 72-letni Giuseppe Bertogna, 80-letni Giovanni Vidonis, 95-letna Giuseppina Ve-lusceh, 77-letna Dorotea Sedmak, 56-let-ni Sergio Dal Grande, 65-letna Maria de Pinto, 62-letna Maria Flapp, 76-letni Pietro Belli, 96-letna Caterina Sukalja, 87-letna Pierina Antoniutti, 92-letna Maria Mihaleskul, 16-letni Paolo Battistutti, 64-letni Luigi Baskar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 11., do sobote,
16.	januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 ( Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	galeriji Cartesius je do 21. t. m. odprta razstava DOMENICA BONI-ELLA.
V	galeriji Minerva je do 21. t. m. odprta fotografska razstava Tullia Stravisila.
razne prireditve
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila delo Jamesa Joycea BEGUNCI. Nastopala bosta A. Tieri in G. Lojodice. Režija Marco Sciac-caluga. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red F/A) bo nastopila baletna skupina ROLAND PETIT iz Marseilla z delom L'ANGELO AZZURRO. V soboto ob 17. uri ponovitev za red E.
LA CONTRADA -	'
TEATRO CRISTALLO
Danes, 14. t. m., ob 11. uri bo v gledališču Cristallo baletna predstava za šole, ki jo organizira gledališče Verdi. Vsaka predstava traja eno uro. Vstopnica stane
1.000	lir. Zainteresirani se lahko javijo pri blagajni gledališča Verdi. Predstave bodo trajale do 19. januarja.
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista I. POGORELIČA.
VZPI-ANPI sekcija Opčine, Bani in Ferlugi priredi jutri, 15. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA V VZPI-ANPI OPČINE- BANI-FERLUGI za leto 1988. Na to tovariško srečanje so vabljeni vsi družinski člani in se tako včlanijo v to partizansko organizacijo. Večer bo obogatila predstava "Beseda in opereta" v izvedbi seniorske dramske skupine SKD Tabor v režiji D. Gorupa. Vabljeni!
KD J. Rapotec - Prebeneg vabi jutri, 15. t. m., ob 20. uri na ogled diapozitivov znanega slovenskega plezalca Sreča Rechbergerja O ŠPORTNEM PLEZANJU v ZDA, Avstraliji, Nemčiji in na Primorskem.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27 vabi vse ljubitelje glasbe na CELOVEČERNI NASTOP S PEVSKIM ZBOROM PRIMORSKO iz Mačkolj. Vodi Anton Baloh. V soboto, 16. t. m., ob 20.15.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina) vabi v soboto, 16. t. m., na "ANTI FEŠTIN". Kaj je to? Boh?... Feštin gotovo ni! Morda pa ima kako zvezo z njim. Začetek ob 19. uri. Vstop samo s svečo in z vstopnico (dobite jo pri poverjenikih). Vabljeni!
PD Slovenec - Boršt priredi ob priliki praznika vaškega patrona sv. Antona v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v prosvetni dvorani v Borštu KULTURNO PRIREDITEV. Nastopa amaterski oder J. Štoka z veseloigro A. Kralja "Kdo je na vrsti?". Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da lahko vloži prošnjo za premestitev ali prehod staleža v naslednjih rokih: osnovne šole do 25. t. m., srednje šole do 20. t. m. in višje srednjo šole do 5. februarja. Obrazci za_ prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure in sreda od 11. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da poteka predvpis za prvi razred in otroški vrtec na ravnateljstvu do 25. t. m.
PSICA - pasma "spinone", rjave barve, brez spodnjih levih sekancev, se je izgubila 31. 12. 87 na področju Konko-nel-Opčine. Tel. 281444 - g. Furlani.
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo ža upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma.
TRGOVSKO PODJETJE zaposli tudi začetnika z diplomo trgovskega zavoda z znanjem tujih jezikov, ki se želi usposobiti kot uradnik ali trgovski potnik. Prednost imajo kandidati moškega spola, z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovsko podjetje".
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče diplomiranca trgovskega zavoda, dinamičnega in postavnega, pripravljenega potovati, komunikativnega, ki mu prija zunanje delo. Zahtevani pogoji: lasten avtomobil, opravljen vojaški rok ter znanje enega od svetovnih jezikov. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Potnik".
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče di-rektorja/co (administracija uvoz-izvoz, organizacija kadrov). Zahteva se: večletna izkušnja na vodilnem mestu ter znanje slovenščine, srbohrvaščine in angleščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Direktor".
IŠČEM hišo v najem z malim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
PRAŠIČE 'najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
DRVA ZA KURJAVO prodajamo po
15.000	lir stot. Tel. 421508 po 20. uri.
AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM mize in stole za osmice. Tel. 221845.
PRODAM Volkswagen scirocco GT 1500, bele barve, letnik 1978 v odličnem stanju, edini lastnik, 90.000 km.; kolesa iz lahke zlitine campagnolo, radio/kasetofon grundig, snežne pnevmatike s kolesi in verigami, nastavki za prevoz smuči in čolna. Indikativna cena 3.000.000 lir. Tel. 825059 v večernih urah.
prispevki
LINE/S
Nosilci krste Ludvika Kralja darujejo
20.000	lir za VZPI-ANPI Padriče.
Ob obletnici smrti drage mame Gizele in očeta Franca daruje hči Marija 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Josipa Benedetiča daruje Josip Duic 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na nepozabne starše darujejo Stanko, Marija, Milko in Darko 25.000 lir za spomenik padlim v NOB na Konto-velu, 25.000 lir za pevski zbor V. Mirk,
25.000	lir za Godbeno društvo Prosek-Kontovel in 25.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na sestrično Krečič vd. Albi daruje Ivanka Danev 40.000 lir za kardiološki oddelek tržaške bolnišnice.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Ciril Jekič 2.000 lir, Anton Žiberna 2.000 lir, Iva in Vladimir Ščuka 10.000 lir, Jožefa Skočaj 5.000 lir, Štefanija Babič 7.000 lir, Pina Blažina 2.000 lir, Josipina Canciani
7.000	lir, Karla Golob 10.000 lir, Sonja in Just Colja 14.000 lir, Mara Kalin 7.000 lir, Mira Fabjan 4.000 lir, Zora Fabjančič
7.000	lir, Vanja Turina 7.000 lir, Marija Kalc 4.000 lir, Evfrazija Kravos 7.000 lir, Franc Batista 2.000 lir, N.N. 2.000 lir, Jolanda Logar 2.000 lir, Ida Kufersin 7.000 lir, Bojana Modrijan 7.000 lir, Ivanka Ra-uber 7.000 lir, Ivanka in Franc Resinovič
5.000	lir, Slava Slavec-Ribarič 7.000 lir, Anica Lokar 10.000 lir, Mira Šuman 7.000 lir, Srečko Šuman 7.000 lir ter Ana in Viktor Žerjal 4.000 lir.
llllllllllfflll
PROMOCIJSKA PRODAJA
POPUSTI od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
__________utrinki iz naše preteklosti	boris kuret
Lov na razpečevalce in razgrajače
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
O težko bolnih otrocih
Aretacija veče družbe ponarejevalcev 20 kronskih bankovcev in razpečevalcev istih.
Teh dni prišla v roke policiji veča družba ponarejevalcev 20 kronskih bankovcev, oziroma razpečevalcev istih. Stvari je prišla na sled ljubljanska policija še v petek dne 26. t.m. zvečer.
V petek zvečer je bil v Ljubljani oddan v Cešnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah falzifi-kat za 20 kron. Ko je policija o tem izvedela, je o tem obvestila razne gostilničarje, kar je imelo vspeh. V soboto sta po Vodmatu popivala dva neznana človeka in povsod plačevala zavžitek s falzifikati. Oddala sta enega pri gi. Babnikovi v Zalokarjevih ulicah, enega pri g. Topolavcu na sv. Martinovi cesti, enega v Trčkovi gostilni na sv. Petra cesti, enega pa pri gostilničarju g. Ivanju Flegarju na Zaloški cesti. Gospa Babnikova je poslala ž njim svojo služkinjo nekaj kupit v filijal-ko g. Mencingerja v Bohoričevih ulicah z opazko, da se ji dozdeva bankovec, katerega je dobila od nekega gosta, ki je še tam, ponarejen.
Tudi g. Mencinger je spoznal bankovec za falzifikat in je nato po vajencu obvestil na Zaloški cesti službujočega nadstražnika Ivana Ažmana. Ta je šel takoj v Babnikovo gostilno in neznanca prijel in preiskal, pri katerem je našel pa le pristen denar. Mencingerjevega vajenca pa je naprosil, da je šel za že odišlim tujcem (preje sta bila v gostilni namreč dva).
Ažman je nato tujca hotel predstaviti k uradu in ko sta šla po Cegnarjevih ulicah, mu že pove Mencingerjev vajenec, da je oni drugi na Brenče-vem dvorišču. Ko prideta mimo in tujec z dvorišča zapazi, da gre njegov tovariš s stražnikom, poskoči kakor zajec in steče z dvorišča naravnost v vrt gosp. dr. Šlajmerja in v tem trenotku steče še ta. Ažman videč, da ne more tega več ujeti, gre naglo za onim, ki pa je s Šlajmerjevega vrta že pribežal na Zaloško cesto in potem krenil proti »Leoniniju«, kjer je bil prijet in aretovan.
Ko so ga potem preiskali na stražnici, so dobili pri njen 116 falzifikatov po 20 K. Aretovanec pravi, da se piše Anton Maglica, je rojen 1878 v Golcah, občina Materija pri Volovskem, po poklicu je baje težak in stanuje v Trstu, via Ponzianino štev. 5. Svojega tovariša prvotno ni hotel poznati in je rekel le, da stanuje v Trstuk kupčuje z ogljem, katerega sta tudi sedaj hotela iti kupovat na Dolenjsko. Naposled pa je vendar povedal, da je oni Josip Kosič in da stanuje tudi v Trstu v ulici Fortino št. 3. Policija je takoj sporazumno z orožništvom začela zasledovati še po pobeglem, a ni bilo sreče, da bi ga bili dobili v pest.
O tej stvari je ljubljanska policija obvestila takoj vse pristojne oblasti, a mej temi seveda v prvi vrsti tukajšnjo policijo. Rezultat tega je bil, da je tukajšnja policija tekom minole nedelje in ponedeljka aretovala 7 oseb, in sicer: 29-letnega ogljarja Josipa Kosiča (ki je tisti, ki je bil z Magli-co v Ljubljani) doma iz Volovske; mešetarja Ama-deja Caturano, od nekje iz Italije; 31-1. krošnjarja Salvatola Monturno, doma iz Caltanisette na Siciliji; 36-letnega krošnjarja Josipa Suppi, doma iz Catanzaro v Italiji; 44-letni mešetar Ivan Zotter, doma iz Feldkirchena; 58-letni krčmar Vincenc Martuzzi, doma iz Splita, in 28-letni agent Barnaba Donato, doma iz Monopoli v Italiji.
Kosič je bil aretovan v njegovi lastni zalogi oglja v ulici della Pescheria št. 1, ostali pa nekateri na ulici, nekateri pa na dotičnih stanovanjih. Štirje teh gospodov so torej doma iz Italije. Kosič in Cattunaro sta se takoj priznala krivima ter sta tudi povedala, da je družba dobivala ponarejene bankovce — po 10 in 20 kron — iz Verone. Vsi ostali aretovanci so pa tajili in trdili, da niti ne poznajo eden druzega.
(Edinost, z dne 31. 10. 1906)
Glede nočnega rjouenja smo prejeli: Vaš poročevalec je v neki notici vprašal, ni-li kake pomoči proti ponočnim razgrajačem, ki ne dajo miru počitka potrebnim meščanom. Mi tudi obžalujemo one, ki so vznemirjeni po nočnem tuljenju in mislimo, da ga ni pametnega človeka, ki bi si ne želel sebi in drugim ponočnega miru. Proti nočnim razgrajačem ni tako lahko najti pomoči. Pisec teh vrstic se je prepričal, da sedanje število redarjev ne zadostuje za vzdrževanje reda in miru. V bližini redarjev se ti nočni pevci potuhnejo, a začnejo rjoveti, ko so se toliko oddaljili, da jih redar ne more več zasledovati. Ako pa zagledajo redaja — utihnejo dokler niso prišli zopet izpred oči možu javnega reda!
Patrulje so po fnestu tako redke, da ob vsej dobri volji ne morejo zasledovati slehernega pijanca, osobito ker imajo paziti tudi na javno varnost. Naše mnenje bi bilo, da bi se — v letu po 11. uri zvečer, v zimi pa po 10. uri — kaznovalo slehernega, ki bi na ulicah kalil nočni mir. Kazen pa naj bi ne obstajala iz denarnih glob, ampak iz 12 do 24 ur zapora. S takim radikalnim sredstvom bi se najprej ukrotilo kalilce nočnega miru — in to bi bilo potrebno!
(Edinost. z dne 17. 5. 1905)
Rak je beseda, ki se je mnogi še zmeraj izogibajo. Raje rečemo »grda bolezen«, »neozdravljiva«, »zahrbtna«, »tista bolezen«. Kakor če bi se ravnali po starem reku »Ne kliči vraga!«. Bojimo pa se ga tudi zato, ker smo o tej bolezni premalo poučeni.
Ne gre za to, da bi naša skrb v zvezi z rakom morala popolnoma odpasti, vendar bi večja strokovno usmerjena obveščenost morebiti odpravila marsikatero našo neupravičeno tesnobo.
Nedvomno je posebej težko, ko se pojavi rak pri nedoraslemu bitju, ko se naseli v otroku ali mladostniku. Stiska postane takrat velika, predvsem za družino, ki se ji porušijo vse predstave o bodočnosti, pa tudi za malega pacienta, ki ga bolezen pahne iz vsakodnevnega ritma v bolnišnico, med žarčenje in zdravila.
Da bi izvedli kaj več o tem, kako je s takimi obolenji med Slovenci, smo se v Ljubljani pogovarjali z dr. Matjažem Zwittrom, ki je že vrsto let zdravnik na Onkološkem inštitutu. Kmalu potem, ko se je vrnil s študijskega potovanja v Kaliforniji (tja mu je bila omogočena pot s štipendijo, ki jo je prejel za svoje razsikovalno delo), sva nekega popoldneva sedla k mizi v njegovi dnevni sobi, kjer so do takrat ustvarjali živahno razpoloženje zdravnikovi trije otroci.
Njegove prve besede so pokazale, kako je rak kompleksna bolezen, na katero moramo znati gledati z različnih in po pomembnosti enakovrednih si stališč. Res je namreč, kljub splošnemu prepričanju, ki izjaja iz nepoučenosti, da je s sodobnimi prijemi danes možno uspešno zdraviti vse vrste rakave bolezni otrok, čeprav ni dosežena enaka stopnja napredka za vse vrste rakastih obolenj. Res je, da je bila rakava bolezen otrok še pred nedavnim skoraj neizogibno smrtna. Danes pa ni več neozdravljiva. Čeprav je rak še vedno med najpogostješimi vzroki smrti otrok v vseh razvitih deželah, je skoraj pri polovici za rakom obolelih otrok možna ozdravitev.
Tudi odnos do oblezni se je v času spremenil. Zdravljenje ni več le zato, da se bolniku podaljša življenje, temveč skuša zdravnik omogočiti dokončno ozdravljenje.
»Ko govorimo o raku, se moramo zavedati, da prinaša današnje zdravljenje tega obolenja poleg uspehov tudi vrsto nezaželenih sopojavov.«
Kot specialist za radioterapijo in onkologijo, se dr. Zwitter zelo jasno zaveda posledic zdravljenja raka. Te so lahko akutne, navadno nastopijo v bolnišnici in jih ni težko zdraviti, druge pozne pa se pojavijo čez vrsto let in so zahrbtnejše, ker ne kažejo več vzročne zveze z onkološkim zdravljenjem, lahko pa trajno zmanjšajo kvaliteto človeškega življenja.
»Čeprav so nam obsevalni aparati zelo važen pripomoček, nismo zdravniki življenjsko vezani samo nanje. Večino svojega časa posvečamo
The hospital.
-


.r-t
: ji**'

Otroci bolniki iz Kalifornije so narisali bolnico in zraven napisali: mehke postelje, krasna hrana, ustavi se tukaj), počitnice, resnično zabaven kraj - televizija v vsaki sobi, samo 1.000.000 dolarjev na dan... Pa vendar otrok beži od stavbe.
sami bolezni in globljemu razumevanju bolezni kot take. To pomeni, da nismo zdravniki, ki čakamo pred svojim aparatom, da nam pošljejo bolnika, ne da bi vedeli, kaj se je prej zgodilo z njim ali kakšna bo njegova pot pozneje, pač pa spoznamo bolnika v celoti in je obsevanje le del zdravljenja, ki ga uporabljamo.«
Zdravnik je torej udeležen pri vseh fazah poteka bolezni: od odkrivanja do zdravljanja, tako v ambulanti kot v bolnici.
»Razumljivo je, da se vsak onkolog ne more enako dobro razumeti na vsa področja tega obolenja. Prav zato pa je nujno, da si polje razdelimo in se eni ukvarjamo bolj z enimi, drugi pa bolj z drugimi področji, tako da pokrijemo celoto.«
Stvari se velikokrat prekrivajo in vedno moraš imeti splošen pregled nad celo stroko.
Dr. Zwitter je prepričan, da se potem, ko je zdravnikom uspelo, da so z veliko truda, znanja in sredstev in z velikim otrokovim potrpljenjem, raka ozdravili, njihova naloga še ni končala.
(se nadaljuje)
r		današnji televizijski in radijski sporedi	
at ram	{	RAI 2	| A- RAI 3	ir RTV Ljubljana	fP) TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - flash
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto ... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet -Medvedki v mestu
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Incredibile viaggio verso l'ignoto (fant., ZDA 1975, r. John Hough, i. E. Albert, R. Milland)
22.00	Dnevnik
22.10	Glasbena oddaja: Non solo musica (iz milanske Pala Trussardi)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 Šport: EP v umetnostnem drsanju (iz Prage)
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Dnevnik, horoskop, vreme, šport
20.30	Nadaljevanka: Cerco l'amore 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka
0.25 Film: Il coltello sotto la gola (dram., Fr. 1955, r. Jacques Sève-rac, i. Madeleine Robinson, Jean Servais)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
13.30	Glasbena oddaja: Amadeus - Orkester dunajske Filharmonije dirigira Karl Bohm (Mozart - Mala nočna serenada K 525)
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa - Canzonissima 70
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S.
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Inf. odd.: Otroška glasovnost
20.30	Aktualno: Scenario - Tanti saluti dal '68 (vodi Andrea Barbato)
21.40	Dnevnik
21.45	Scenario (2. del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Filmske novosti
24.00	Film: Verginità indifesa (dram., Jug. 1968, r. Dušan Makavejev, i. I. Zivkovič, P. Milosavljevič)
10.00	Mozaik. Šolska TV: zdravstvena vzgoja - Aids (3. oddaja TV Zagreb); orodja prihodnosti - Umetna inteligenca in ekspertni siste-mi
11.00	Film: Šampion (dram., ZDA 1979, r. Franco Zefirelli, i. Jon Vioght, Fave Dunaway, pon.)
16.15	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.15	Kronika mednarodnega lutkovnega festivala in odlomki predstav; nato mladinska oddaja Pisma iz TV klobuka
18.00	Oddaja o sodobni slovenski glasbi: Glasbeni ropot
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.25 Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Čarobna gora (3., zadnji del)
23.00	Dnevnik
23.15	Jubilejna teveteka
01.15	Video strani
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Il ladro di Damasco
15.45	Otroški spored: risanke in dokumentarec
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Dogovor o rafineriji Aquila VIDEM — Polemike med Venetom in F-JK o zakonu za obmejna območja
TRST_— Ob odprtju sodnega leta TRŽIČ — Pokrajinski aktiv CGIL TRST — Komorna predstava SSG
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Nanizanka: Washington a porte chiuse
21.30	TVD Novice
21.40	Šport: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos iz Prage)
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutr Italija
7-20 Risanke
9-00 Nanizanki: Arcibald'
9.30	General Hospiri
10.30	Kvizi: Cantando car tando, 11.15 Tuttink miglia, 12.00 Bis, 12.4 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Carmen Jone (glas., ZDA 1954, Otto L. Preminger, Dorothy Dandridgi Harry Belafonte)
17.15	Nanizanka: Alice 17-45 Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webste
18.45	I cinque de quinto piano, 19.15 Robinson
9-45 Kviza: Tra moglie marito, 20.30 Telemik
з.	15 Variete: Maurizio Co:
tanzoshow -Night
и.	30 Rubrika: Première O-40 Nanizanki: Gli intot
cabili, 1.40Bonanza
L®* RETEQUATTRO
8-30 Nanizanka: La grande vallata
9.30	Film: Napoli è tutta una canzone (glas., It. 1939, r. Ignazio Ferronetti, i. Dina De Santis)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto,Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.30	Film:	Operazione
Crossbow (krim., VB 1964, r. Michael Anderson, i. George Pep-pard, Sophia Loren)
23.45 Sport: golf 0.45 Nanizanki: Switch, 1.35 II Santo
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Holly e Benji, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Firefox volpe di fuoco (pust., ZDA 1982, r. Clint Eastwood, i. Clint Eastwood, Freddie Jones)
23.00	Dok.: Jonathan
24.00	Nanizanke: Hardcas-tle & McCormick, 1.00 M.A.S.H., 1.30 Ai confini della realtà
gtjjgjfl TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Thor il conquistatore (pust., It. 1982, r. Anthony Richmond, i.
Conrad Nichols, Maria Romano)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks 0.30 Šport: košarka 1.30 Nan.: Mod Squad
P ^	TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.15	TV film: Jazz Band (kom., It. 1978, r. Pupi Avari, i. C. Delle Piane, G. Cavina, 1. del)
18.15	Nadaljevanka: L'educazione sentimentale
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dokumentarec: La ri-produzione umana
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
P# TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Med nebom in zemljo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Roman: Nemeza (9. del); 15.20 Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Zbor Bonner Kammerchor - Collegium can-torum iz Bonna, vodi Peter Henn;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00. 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 14.45 Glasbeni mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Green-town Jazz band; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.20 Zbori 19.45 Big band RTV Ljubljana; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Večerna podoknica;
13.05	Kabanijeve pesmi; 23.15 Popevke; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 18.00 Mladim-poslušalcem; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba za vse okuse;
10.35	Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Video parade; 18.33 Znani motivi; 19.00 Zbori; 20.00 Nočpi program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 15.00 Hit lestvica diskoteke Amadeus; 16.30 Oddaja za filateliste; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Nočna glasba.
V Gorici vedno manj ljudi
Le 39.826 prebivalcev ob koncu 1987 kar 361 manj kot leto prej
Na Pokrajini prošnje za podporo kulturi
39.826 je bilo v Gorici registriranih prebivalcev ob koncu lanskega leta 1987. V primerjavi z letom prej se je njih število zmanjšalo kar za 361, saj jih je bilo 31. decembra 1986 še nad štirideset tisoč, točneje 40.187. Pod štirideset tisoč je šlo prebivalstvo Gorice v prvih dneh lanskega junija.
Na uradu za statistiko na goriški občini nam je funkcionar dr. Michelutti povedal, da gre za letno poprečje, saj so izračunali, da bo podoben negativni trend trajal še več let, upoštevajoč starostno dobo stalnega prebivalstva v našem mestu. To se je pokazalo zlasti v zadnjih letih. V letu 1969 pa smo v Gorici imeli 43.663 prebivalcev.
Gre torej za občuten in stalen padec prebivalstva. To je treba pripisati predvsem manjšemu številu rojstev. Pred leti je bilo v Gorici med petsto in sedemsto stalnih prebivalcev za vsak letnik. V zadnjem času smo padli pod polovico te številke.
Kar poglejmo podrobneje te številke. Manj kot eno leto ima sedaj (podatki so od 31. decembra 1987) 224 fantkov in deklic. Eno leto jih ima 235, dve leti 223, tri leta 250, štiri leta 261, pet let 249, šest let 269, sedem let 289, osem let 263, devet let 324, deset let 345. Dodajmo še nekaj podatkov: dvaj-
set let ima 572 občanov, trideset let 464, štirideset let 596, petdeset let 551, šestdeset 522, sedemdeset pa 257 občanov.
Najmlajših prebivalcev je torej vedno manj. To bo seveda imelo svoje posledice v obiskovanju šol vseh vrst in stopenj. To smo sicer že opazili pri vrtcih in osnovnih ter nižjih srednjih šolah. V prihodnjih letih bomo imeli oseko tudi v višjih srednjih šolah. Tako v slovenskih kot italijanskih. Vrsto razredov v vrtcih ter osnovnih šolah so že zaprli, sedaj so na vrsti nižje srednje šole.
Istočasno pa imamo vedno več starejših oseb. Treba je tu vedeti, da v najbolj vročih poletnih mesecih ter v mrzlih zimskih mesecih na matičnem uradu občine zabeležijo največ smrti starejših oseb. V nedeljo smo na tej strani objavili podatek prejšnjega tedna, da je umrlo kar 24 oseb, rodili pa so se le trije.
Poglejmo podatke o ljudeh z več kot 80 leti. Osemdeset let imajo 303 občani. To število se seveda postopoma zmanjšuje. 90 let ima le 65 občanov. Le štirje so stoletniki. Starejši ni nihče.
Po rajonih je bilo prebivalstvo v goriški občini 31. decembra 1987 razde-
ljeno takole: Ločnik 3.650, Podgora 1.111, Pevma-Oslavje-Štmaver 736, Stražice 4.162, Svetogorska četrt-Pla-cuta 6.477, Podturn-Sv. Ana 7.767, Štandrež 1.720, Rojce 1.966, Mestno središče 11.398, Madonnina 814. Za 25 prebivalcev ni ugotovljena pristojnost.
Potrdila za vpis v osnovno šolo
Goriška občinska uprava bo v prihodnjih dneh dostavila na dom potrdila, ki so potrebna za vpis v prvi razred osnovne šole. Potrdila bodo dostavili na naslov vseh otrok, ki imajo stalno bivališče v občini, ne glede, če so se v občini rodili, ali pa so se priselili.
Potrebna potrdila za vpis v prvi razred osnovne šole dostavlja goriška občina na dom že vrsto let. Kot je znano prične v petek, 15. januarja, predvpis v vse vrste šol.
Pokrajinska uprava obvešča društva in ustanove, ki želijo zaprositi za prispevke za kulturne dejavnosti na osnovi deželnega zakona št. 68 iz leta 1981, da zapade rok za predložitev prošenj v soboto, 30. t. m. Prošnje morajo biti na kolkovanem papirju (5 tisoč lir), za veljavnpost pa je treba obvezno priložiti sledečo dokumentacijo na navadnem papirju: poročilo o delovanju v letu 1987 z obračunom in navedbo morebitnih prispevkov s strani drugih ustanov; program za tekoče leto s proračunom in morebitnimi prošnjami za prispevke na druge ustanove; dokazila o pravnem položaju (ustanovna listina, statut, vodstvene organe) za zasebna društva; formalni sklep pristojnih organov za vložitev prošnje (samo za javne ustanove); seznam odbornikov. Na vseh navedenih dokumentih mora biti žig društva. Morebitne fotokopije morajo biti overovljene.
Vsako dodatno pojasnilo dobijo zainteresirani v pokrajinskem uradu za kulturne dejavnosti (Korzo Italia 55, tel. 385227) ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Koncert pianista Alberta Veggiottij a
Recital pianista Alberta Veggiottija je otvoril sezono združenja Lipizer v novem letu in sicer v okviru ciklusa
Nedeljskih glasbenih matinej. Koncert je bil 10. januarja v avditoriju.
Umetnik iz Bergama je odigral program, ki je bil nekakšen pregled čez dve leti glasbenega ustvarjanja: preko čiste linearnosti Bacha (Kromatič-na fantazija in fuga) nas je pianist peljal v ekspresivno in romantično Chopinovo klimo, ki nikoli ne izzveni banalno. Respighijeve gregorijanske melodije v njegovem Preludiju so bile že pogled v modernost, ki se je pod Veggiottijevimi prsti glasila živahno in optimistično.
Končni del koncerta je predstavljala skladba Mussorgskega Slike iz neke razstave, ki je kljub nenavadni težavnosti bila izvedena nadvse prijetno, bodisi v svojih živahnih, kakor svečanih odlomkih. Odobravanje občinstva je bilo burno in je doseglo še izvedbi izven programa: Debussiya Arabesque in preludij, ki ga je komponiral sam izvajalec. Napovedovala in razlagala je prof. Chiara Bledig.
(L. Q.)
■ Goriška in tržiška sekcija Rdečega križa pripravljata ples, ki bo 28. t. m. v plesni dvorani Valentinis v Tržiču s pričetkom ob 21. uri. Prijave sprejemajo na sedežih ustanove v Gorici, Co-dellijeva ulica 9 in v Tržiču, Cosulic-heva 20. Priporoča se primerna temna obleka.
Racionalizacija služb KZE v Tržiču
Večkrat se ugotavlja, da je neracionalna porazdelitev zdravstvenih služb med razlogi za njihovo nezadostno učinkovitost predvsem pa za večje stroške, kot bi bili potrebni. Upravni odbor goriške KZE je v teh dneh odobril sklep, s katerim želi rešiti enega od teh problemov.
Bivši dispensarij proti tuberkolozi, ki deluje v sklopu tržiške bolnišnice San Polo, bodo združili z oddelkom za pljučna obolenja v isti bolnišnici. Obe službi sta doslej nudili podobne, če ne celo povsem enake storitve in je združitev, upoštevajoč tudi probleme v zvezi s pomanjkanjem osebja zaradi prekinitve novih spejemov v službo, bila torej potrebna.
Skupaj z bivšim dispenzarijem je doslej delovala tudi služba za športno medicina. KZE je sklenila, naj se pripravi program sodelovanja med to službo in oddelkom za kardiologijo v isti bolnišnici, tako da bi ob povečanem povpraševanju nudili športnikom potrebne specialistične storitve.
Umeščena komisija za toponomastiko
Goriški župan dr. Scarano je umestil posvetovalno komisijo za toponomas-
tiko. V komisiji je sedem članov, predseduje pa ji Luciano Spangher. V prejšnjih obdobjih so bili v omenjeni komisiji tudi občinski svetovalci, ki pa so zdaj izključeni, z namenom, kakor pojasnjuje uradno poročilo, da se komisiji zagotovi popolna avtonomija pri njenem delu.
Ob umestitvi komisije je župan izrekel nekaj priporočil in napotkov glede izbire imen za nove ulice in območja ter glede morebitnih sprememb imen že poimenovanih ulic in trgov.
Poleg Luciana Spangherja so v komisiji še Bruno Staffuzza, Luigi Tava-no, Vincenzo Lapini, Albin Sirk, Egone Lodatti in Italico Chiarion.
Iz delovanja rajonskih svetov
V petek, 15. t. m., ob 20. uri je napovedana seja rajonskega sveta v Podgori. Govor bo o poslovniku ter o problematiki v zvezi z davkom na zasedbo javnega prostora in izvozi na javne ulice. V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 pa se bo sestal rajonski svet v Ločniku.
CISL nasprotuje referendumu o termoelektrarni v Tržiču
Sindikalna zveza CISL se je na sestanku s tržiškimi občinski upravitelji izrekla proti krajevnemu referendumu o energetskih vprašanjih. Kot znano naj bi se prebivalci Tržiča na posvetovalnem referendumu izrekli o načrtih povečanja sedanje termoelektrarne ENEL.
CISL meni, da je izvedba v tem trenutku tako časovno kot vsebinsko neumestna. Če naj bo referendum sredstvo za odločanje s strani občanov, potem je to v današnjem trenutku nemogoče, ker da ljudje ne bi mogli sprejemati enega ali drugega stališča na osnovi jasnih in gotovih podatkov. Predvsem naj bi bilo treba počakati na izvedbo študij o učinkih, ki bi jih imelo na okolje povečanje elektrarne. Nadalje naj bi morali počakati na oblikovanje novega energetskega načrta na vsedržavni ravni, ki bo - po izidu treh vsedržavnih referendumov - moral določiti nove pogoje za nameščanje objektov za proizvodnjo energije.
Občinski upravi očitajo, da je pripravila instrumentalni vprašanji, ki ne dajeta napotkov za reševanje realnih problemov, pač pa predstavljata le politično pobudo s predvidljivim izidom. Pred razpravami o morebitni novi elektrarni pa naj bi bilo potrebno najprej dokočno rešiti problem sanacije sedanjega objekta.
Spričo tega stališča je razumeti sklep deželnega in pokrajinskega vodstva CISL, ki pozivata delavce in občane, naj se ne udeležijo glasovanja. S tem želijo na neprikrit način izničiti veljavnost posvetovalnega referenduma, kar naj bi po njihovem mnenju omogočilo obnovo soočanja med vsemi zainteresiranimi družbenimi komponentami, seveda na drugačnih temeljih.
Planinski ples
Goriški planinci že vrsto let, točneje, odkar je bil dograjen Kulturni dom, skrbijo za lepo družabno prireditev. Tudi letos niso pozabili na planinski ples, ki bo 23. t. m., seveda v Kulturnem domu v Gorici. Tu se bodo zbrali člani in prijatelji društva, ki imajo radi vedro zabavo in prijetno družbo, za kar je menda v današnjem okolju zmeraj težavneje.
Število mest je omejeno, so nam povedali pri društvu, zato naj interesenti pohitijo in si čimprej priskrbijo vabilo. Vstop bo namreč samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici in jih je treba dvigniti najkasneje do 19. t. m.
Za glasbo bodo skrbeli Novi Laposi.
razstave
V razstavnih prostorih Goriškega muzeja v Solkanu, Pod vinogradi 2, je dokumentarna razstava "Podobe soške fronte 1915-1917" odprta od torka do petka od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 17. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev prireja skupaj z VZPI in v sodelovanju s Subnorom z Reke 31. t. m. avtobusni izlet na Reko z obiskom mučeniških krajev Lipa in Podhum. V ceni izleta je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje bo v ponedeljek, 18., in torek, 19. t. m., od 10. do 12. ure na društvenem sedežu.
razne prireditve
V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, bo, v nedeljo, 17. januarja, ob 15. uri božični koncert, ki ga izvajata pevska zbora iz Mirna in iz Rupe-Peči. Prireditelj je Ženski pevski zbor v Laškem.
kulturni dom
Skupinska razstava goriških slikarjev je odprta vsak dan od lO.do 12.30 in od 17.30 do 19.30.
Predstavitev knjig dveh najnovejših knjig dr. Matjaža Kmecla in dr. Pavla Merkuja bo jutri, v petek, 15. januarja, ob 18. uri.
kino
Prepir na odrskih deskah Verdija Eden na zdravljenju, drugi prijavljen
Priletna upokojena frizerka žrtev nesreče na Travniku
Domenico Lombardo in Antonio Di Giuseppe, prvi je po rodu iz Taormi-ne, drugi pa je Turinčan, se bosta še dolgo spominjala torkove gledališke predstave v Verdijevi dvorani. Prvi zaradi rane, ki jo je zadobil na nogi, drugi, ker se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi namerne povzročitve telesnih poškodb.
Lombardo in Di Giuseppe sta v torek popoldne pripravljala kulise na odru gledališča Verdi, kjer je bila zvečer predstava Domino. Med njima najbrž niso vladali najboljši odnosi in tako menda ni bilo treba veliko, da sta od besed in prerekanja prešla k fizičnemu obračunavanju. Med prerivanjem naj bi Di Giuseppe z izvijačem zabodel Lombarda v nogo.
Potrebna je bila zdravniška pomoč in takako je prišla zadeva na dan. Lombardo je vložil prijavo proti Di Giuseppeju.
Pojasnilo Bombena
Deželni odbornik za javna dela arh. Adriano Bomben je odgovoril na interpelacijo, ki so jo v deželnem svetu, novembra lani, predložili komunistič-
ni svetovalci, glede deželnega načrta o upeppeljevalnikih in glede izbire lokacije za osrednji upepeljevalnik na Goriškem.
Predstavnik deželne vlade je dejal, da je predlog Pokrajine, da bi odpadke vozili v San Giorgio di Nogaro, nesprejemljiv. Lokacijo v goriški industrijski coni so določili, ker se je zato zavzemala goriška občina in še nekatere druge občine, ki pa jih ni posebej imenoval. Pojasnil je tudi, da je na tej lokaciji mogoče zgraditi samo obrat za sežiganje odpadkov. Odbornik Bomben je v skupščini dejal tudi, da Dežela ne nasprotuje drugi lokaciji, če bo tak predlog posredovala Pokrajina. Treba je le spoštovati kriterij, da je na območju pokrajine lahko en sam obrat za predelavo, oziroma uničevanje odpadkov.
Deželni odbornik je, poleg neposrednega odgovora v skupščini, posredoval interpelantom tudi pismen odgovor.
Kakor znano, je sklep deželnega odbora s katerim je bil odobren deželni načrt o upepeljevalnikih trenutno v postopku registracije pri računskem dvoru.
Že v torek zvečer, pred polnočjo, nekaj ur po hudi prometni nesreči, ki je na Travniku terjala smrt priletne žeske, so karabinjerji izvedeli za identiteto nesrečnice in takoj obvestili njene sorodnike. V nesreči umrla ženska je Karla Dragica Koršič vd. Carini, ro-
dom iz Pevme, sicer pa bivajoča v Gorici v Ulici Tomani.
Kot smo že včeraj poročali, je v torek zvečer okrog 20. ure avtomobilist, prihajajoč s svojim vozilom iz Ulice Carducci, na Travniku, na prehodu za pešce pred cerkvijo sv. Ignacija, podrl žensko ter jo porinil nekaj desetin metrov naprej skoro tja do kipa sv. Ignacija. Tam so jo v mlaki krvi pobrali bolničarji. Trčenje je bilo silovito saj je žensko dvignilo s ceste, da je zade-lav prednje steklo avtomobila in ga razbila. Potem je ženska padla na tla, njena torbica pa je ostala zajeta v prtljažniku na strehi avtomobila. Nesreča se je pripetila na Travniku, kjer je precej močna javna razsvetljava. Zdi se, da je nekdo nesrečo videl. Šofer pa se ni ustavil ter zbežal. Ker so bili dokumenti v odnešeni torbici niso mogli karabinjerji vedeti kdo je bila ponesrečena ženska.
Šele nekaj ur pozneje se je skesani šofer javil na karabinjerski postaji v Gorici. To je 41-letni Mario Grusovin, bivajoč v Gorici v Ulici del Prato 24. V Gorici je znan, ker je pred leti igral v nekem glasbenem ansamblu. Takrat ko se je zgodila nesreča je bil v svojem avtomobilu ford escort GO 163014. Vozilo ima seveda razbito prednje steklo ter tudi nekaj drugih poškodb. To seveda potrjuje domnevo, da je bilo trčenje silovito. S seboj je mož prinesel torbico v kateri je bil cel kup dokumentov nesrečnice. Šele takrat so karabinjerji izvedeli za njeno identiteto. Grusovin je bajè karabinjerjem dejal, da se je prestrašil in zaradi tega zbežal. Karabinjerji so ga aretirali in ga predali sodniku.
Pokojnica je bila, kot smo že omenili, rodom iz Pevme. Dolgo let je živela v Gorici. Sedaj je bila upokojena, prej pa dolgo let frizerka in je imeli lastni salon na goriškem korzu.
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Angel heart — ascensore per 1' inferno«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.30-22.00 »Salto nel buio«. VITTORIA 17.30-22.00 »Moana — la bella di giorno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Biancaneve e i sette nani«.
COMUNALE Gledališka predstava »Orfani«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Močneje fantje« DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72341.
POGREBI
Ob 9.30 Zofija Petrevčič vd. Kuštrin iz splošne bolnice v cerkev sv. Ignacija na na glavno pokopališče; ob 11. uri Elvira Durli vd. Marson iz bolnice sv. Janeza od Boga na glavno pokopališče.
Ob 15-letnici smrti nepozabnega
Vojka Cotiča
se ga z ljubeznijo in žalostjo v srcih spominjajo
njegovi najbližji
Sovodnje ob Soči, 14. januarja 1988
PREDNAROCNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Knjiga Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo Z. Simčiča
Nadvse koristen priročnik o vinu in vinski kulturi na Primorskem
V SZ so začeli izdajati Doktorja Živaga
Pasternakovo »veliko pismo« prispelo na sovjetski naslov
Malo pred novim letom je pri Založbi tržaškega tiska (v letni zbirki Jadranskega koledarja za 1988. leto) izšla knjiga Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo avtorja ing. agr. Zvonimirja Simčiča. Z njo sta avtor in Založba zapolnila praznino, ki na Slovenskem že dolgo zeva na tem področju, čeprav je res, da je Slovenija, zlasti še Primorska, vinska dežela, in da je nekaj knjig o vinu vendarle že napisanih. Doslej je knjiga doživela dve odmevni predstavitvi: v Solkanu (avtor je od tam doma) in v Novi Gorici, kjer se je zbralo veliko Simčičevih prijateljev in strokovnjakov tako iz matične domovine kot iz zamejstva.
Knjiga Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo sodi med priročnike, ki obravnavajo vinsko kulturo na Slovenskem, s posebnim poudarkom na vzgojo in pridelavo vina na Primorskem - tu in onstran državne meje. Sodi med zrela dela, ki ni privrela na dan kot silen izbruh ampak kot izraz življenjske modrosti in izkušenj človeka, ki je vinarstvu in vinogradništvu posvetil vse svoje poklicne in človeške moči. Bralca ne le da uči spoznavati vina in vse, kar je z vinom v zvezi, na nežen in nevsiljiv način mu vceplje kulturo, ki naj bi jo imeli uživalci ob pitju magične, iskreče se in, dehteče žlahtne kapljice. Nastala je iz avtorjevega prepričanja, da se vi-
narstvu in vinogradništvu, tudi slovenskemu pišejo boljši časi, še zlasti po odmevnih aferah, ki so jih z vinom počenjali Avstrijci in tudi Italijani pred dvema letoma. Sodi v tisto zvrst, ki na najbolj plemenit način opozarja, da morajo vinogradniki in vinarji še veliko storiti za popularizacijo domačih vin. Le na tak način, meni Simčič, je mogoče premagati pivski primitivizem, ki se kaže zlasti v tem, da pivec v dobršni meri ne ve, kaj pije in kaj prija ob določenih priložnostih.
O vinu je med ljudmi veliko zmot. Najbolj nepoučeni - in teh je zelo veliko - izenačujejo pitje vina z alkoholizmom. Zanimivo je spremljati dognanje statistike, ki pravi, da je povsod tam, kjer so iztrebili hibride, upadel tudi alkoholizem. Ljudje, ki so nagnjeni k temu osebnemu in družbenemu zlu ne posegajo po dobrih vinih, ampak po ponaredkih in različnih destilatih, ker so neprimerno cenejši in veliko bolj škodljivi kot vino. Simčič v svoji knjigi razvršča poznavalce in uživalce vina v štiri kategorije, pivce pa še v nadaljnji dve kategoriji (o teh razvrstitvah podrobneje pišemo na drugem mestu).
Simčičeva knjiga je po eni strani posvečena tudi mladini. To avtor na nekem mestu v njej izrecno naglaša, ker sodi, da zlasti ta potrebuje vinsko
Poznavalci in uživalci vina
Poznavalce in uživalce vina lahko razvrstimo v štiri stopnje:
• — v prvo sodijo tisti, ki s senzorično degustacijo ugotovijo značilnosti in kakovost vina;
- v drugo tisti, ki sicer prvo obvladajo, vedo pa tudi, katero vino se priklada k izbrani jedi, to pa je nedvomno zahtevna naloga;
~ v tretjo stopnjo sodijo tisti, ki znajo uživati vino tako, da zdravilno učinkuje na njihov organizem;
—	v zadnjo stopnjo pa moramo uvrstiti take, ki znajo z uživanjem vina ustvarjati lepo duševno razpoloženje in občutke sreče.
Večji del pivcev, žal, ne sodi v nobeno naštetih razvrstitev: ker niso sposobni senzorično vrednotiti vina ne pridejo niti do najnižje stopnje. Vendar pa tudi takih pivcev ni mogoče uvrstiti v eno samo kategorijo, ampak vsaj v dve:
—	v prvi so tisti, ki sicer vrednotijo kakovost vina, a ločijo le med dobrim in slabim ter ga ne popijejo toliko, da bi jim škodilo,- uživajo pa ob evforičnem razpoloženju, ki jim ga nudi;
pivci druge kategorije nimajo nobene kvalifikacije, pijejo vino nekontrolirano, vseeno jim je, kakšno je. Iz te kategorije izhaja največ alkoholikov. Gotovo je, da pri slednjih vino ne doseže cilja, ki sta mu ga namenila narava in človek. Kulturni človek mora tako pri vinu, kot tudi pri hrani posvečati večjo pozornost senzoričnim užitkom ob videzu, vonju in okusu; in ne, kot to najčešče počenja, zadovoljiti zgolj svoje elementarne fiziološke potrebe.
(Iz avtorjevega uvoda v knjigo Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo)
kulturo. Tudi zato je namenjena njim, ker pač mladi zelo hitro zapadejo vsiljivi reklami za druge pijače in mamilom.
Knjiga Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo obsega skoraj 200 strani. Dve tretjini knjige govori o vinu, njegovem pridelovanju, sestavinah (v vinu je skoraj 600 različnih sestavin, ki tej pijači dajejo številne arome in okuse), trtah, ki uspevajo na Primorskem (po Simčiču ima ravno ta del srednje Evrope najboljše pogoje za pridelovanje najbolj kakovostnih vin zaradi sestave zemlje, zemljepisnega položaja med Alpami in morjem in zaradi makro in mikroklime), tehniki pridelave, enologiji, degustaciji, klasifikaciji vin, o različnih uporabah vina, o delu strokovnjakov in poznavalcev žlahtne kapljice ter o pravilnem odnosu vsakega posameznika do naravnega daru, ki uspeva na Slovenskem že več kot 2.500 let. V drugem delu knjige avtor predstavlja podrobneje primorski vinski okoliš (ne glede na mejo) obravnava različne vrste trt in njihove pridelke, različna vina. Ta del se zaključuje z bogatim slovarčkom strokovnih izrazov in z dokaj podrobnim zemljevidom vinorodnega okoliša od Koprščine in slovenske Istre do gričevnatega sveta okoli Tarčente pa do Goriških Brd, Furlanije in Vipavske doline.
Z odločitvijo, da ZTT izda to knjigo, je založba zadela žebljico na glavico. Take strokovne knjige smo Slovenci (in ne samo Slovenci) lahko zelo veseli. O njenem pomenu navsezadnje priča tudi uvodna beseda enega najvidnejših italijanskih strokovnjakov s tega področja, glavnega urednika revije Il vino Isija Beninija in napotek, ki ga je napisal predsednik Zveze prijateljev kvalitetnih vin Slovenije Jože Šmit.
Lepo opremljena in vsebinsko bogata knjiga o vinu je torej tu. Predstavlja še eno delo, ki bo dobrodošlo bralcem in resničnim ljubiteljem žlahtne kapljice. Svetujemo, naj po njem posežejo tudi tisti, ki v vinu vidijo zgolj sredstvo za reševanje vseh mogočih osebnih problemov — marsikakšnega ne bodo reševali s kozarcem v rokah. Ob spoštovanju napotkov, ki jih ta knjiga, napisana s srcem in roko strokovnjaka, daje, bo zrasla tudi vinska kultura, tisti kamenček, ki še vedno ločuje pivce vina od res pravih ljubiteljev.
VOJKO CUDER
Pasternak leta 1958
Kakšna usoda! Leta 1957 (torej že po 20. kongresu KP SZ) je sovjetski pisatelj Konstantin Simonov, ravnatelj literarne revije Novi mir, zavrnil rokopis romana Borisa Pasternaka Doktor Zivago, po 31 letih pa je roman lahko zagledal luč sovjetskega sveta prav v tej reviji. V torek, 12. januarja, je Novi mir na krilih Gorbačovove glasnosti začel izdajati v nadaljevanjih roman sovjetskega nobelovca.
Borisu Leonidoviču Pasternaku je bilo že med pisanjem velikega dela jasnOj da se bo roman o zdravniku Juriju Živagu stežka prebil do takratne sovjetske javnosti. To je možno razbrati že iz njegove obsežne korespondence s sestrično Olgo Frejdenberg, iz katere je mogoče razbrati tudi mnogo zanimivih utrinkov o samem nastajanju romana. Zbirko njegovih pisem z naslovom Le barriere dell'anima je prav pred kratkim izdal v italijanskem prevodu založnik Garzanti.
Pasternak v pismu z dne 5. oktobra 1946 obvešča sestrično, da je začel julija s pisanjem »romana v prozi« z začasnim naslovom »Fantje in dekleta«. Teden kasneje piše, da bo to »velik roman« oziroma, da je to njegovo prvo resnično delo, v katerem hoče predstaviti zgodovinsko podobo Rusije v zadnjih štirih desetletjih. »V njem hočem izraziti svoj pogled na umetnost, na evangelij, na človekovo življenje v zgodovini in še na mnogo drugih stvari,« piše Pasternak.
Dve leti kasneje (1. oktobra 1948) najavlja, da končuje prvi del romana, in upa, da mu bo pozimi uspelo do-
končati delo. Obenem dodaja, da gre za povsem »nesebičen podvig«, saj delo »glede na sedanji položaj ni namenjeno objavi.« Pasternak sporoča sestrični, da ga bo vsekakor nadaljeval in ga dokončal, ker »njegovo srce mnogo dolguje vsem, ki ga ljubijo«., »Zanje pišem ta roman, pišem ga kot dolgo, nanje naslovljeno pismo v dveh zvezkih,« razkriva sovjetski nobelovec.
Zaradi bolezni se je Pasternaku pisanje Doktorja Živaga zavleklo vse do poletja 1954. leta. Nekatere sovjetske revije so tisto leto in leto kasneje že pisale o romanu in najavile skorajšnjo izdajo. 1957. leta pa se je vsa stvar zapletla. Doktor Živago v sovjetski zvezi ni izšel, pač pa ga je istega leta v italijanskem prevodu izdal založnik Feltrinelli.
Prav v zvezi s to izdajo je včerajšnji Corriere della sera na prvi strani objavil vest, da sé je ameriška obveščevalna služba CIA v tistih letih zelo »zanimala« za roman, da bi ga po svojih »potrebah« prikrojila. Od tod menda tudi domneve o dveh verzijah romana: »zahodni« in »vzhodni«.
Pasternak je prejel za Doktorja Živaga Nobelovo nagrado, ki pa se ji je moral, na pritisk sovjetskih oblasti, odpovedati, in — po takrat že ustaljeni praksi - opraviti avtokritiko.
BORIS L. PASTERNAK
se je rodil 10. februarja 1890 v Moskvi. Je eden največjih sovjetskih lirikov 20. stoletja. Izdal je pesniške zbirke Čez ovire (1917), Življenje sestra moja (1922), Teme in variacije (1923), in pesnitve Poročnik Schmidt (1927), Leto 1905 (1927), Spektorski (1931) in Zemeljski krog (1945).
Že v 20. letih je začel pisati prozo (Otroška leta Ljuversove, 1925), njegovo najodmevnejše delo pa je gotovo Doktor Živago (1957). Leta 1958 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Po smrti (1960) je izšel njegov roman Speča lepotica (1969).
Vztrajnost njegovega sina Evgenija in glasnost Gorbačova sta po 31 letih rehabilitirali Pasternaka in njegovega junaka.^ Največja »napaka« zdravnika Jurija Živaga (zaradi katere je moral tri desetletja molčati) je bila v tem, da je znal misliti s svojo glavo. V eri pe-. restrojke kaže, da to ni več »napaka«. Zato je lahko zdaj — čeprav pozno lahko spregovoril sovjetski javnosti.
Takoj po srečanju med Bettinom Craxijem in novoizvoljenim tajnikom MSI Gianfrancom Fini-jem se je oglasil v milanskem dnevniku Corriere della Sera znani italijanski zgodovinar Renzo De Felice, ki je v intervjuju z novinarjem Giulia-nom Ferraro izjavil, da v Italiji obstaja fašistična stranka in je zato nesmisel, da obstajajo tudi zakoni, ki prepovedujejo ustanavljanje fašistične stranke. De Felice je napadel antifašistično retoriko in dodal, da je bil fašistični vodilni razred »samo« (op. ur.) neliberalen. Vprašal pa se je, ali smo prepričani, da je današnji italijanski politični razred boljši. Skratka, De Felicejeva teza je, da je MSI doživel velike spremembe in da je danes nesmiselna konfrontacija med fašizmom in antifašizmom. Izbruhnila je polemika.
Na De Felicejeve teze je ostro odgovoril komunistični zgodovinar Paolo Spriano. Tajnik PRI La Malfa pa je dejal, da je De Felice prišel v Protislovje sam s sabo, ker ni mogoče enačiti totalitarnega režima z demokracijo in pristavil, da ne smemo izgubiti spred oči dejstva, da še danes obstaja desnica z jasnimi avtoritarnimi težnjami.
Oglasili so se seveda še drugi pisci, za tržaški Piccolo je napisal članek Antonio Patueili, ki le poudaril, da antifašizem ne more biti garanci-la za demokracijo.
. Dileme o pomenu antifašizma so vsekakor zSoče, čeprav nudijo prav časopisi možnost za Površno razpravo, kjer beremo več gesel kot pa rmalitičnih misli. Sam De Felice pade v past Poenostavljanja, ko postavlja fašizem zgolj na uPravno-politično raven. Z njim se lahko strinja-tpp le do tiste točke, ko govori o spremembah v ™SI in pravi, da mladi tajnik Fini verjetno ne razmišlja kot stari veterani. V vsem ostalem se Pisec izkaže kot zgodovinar, ki ne upošteva vseh razsežnosti fašizma.
Fašizem ni bil samo neliberalen, bil je totalitaren režim, ki je ustanavljal posebna sodišča, Preganjal drugače misleče ljudi, ubijal, izvajal 9enocid (na primer nad Slovenci) in končno Pahnil Italijo v pogubno vojno. Kaka na novo rrsfaltirana cesta, nekaj bonifikacij močvirnatih Področij in še kaj tega ne odtehtajo.
Fašizem ni bil le politični pojav, nekakšna >>zamenjava« vodstva, bil je tudi kulturni pojav svojimi »vrednotami« in načinom mišljenja, orjetno je prav to dejstvo tisto, kar omogoča asizrnu spreminjanje v času, ne da bi s tem rrrrijil svoj osnovni ideološki model.
Fašizem ni bil in ni samo nekaj, kar zadeva Predeljene fašiste, njegove metastaze so v ruzbenem tkivu mnogo širše razpredene.
Omenjene trditve je seveda potrebno globlje emeljiti, čeprav nam časopisni prostor ne do-Pusca študijskega pristopa.
Fašizem kot zgodovinski pojav je imel brez orna katastrofalne posledice. Slovenci smo jih čutili na lastni koži in verjetno nam ni potreb-0 ponavljati vseh grozot, ki smo jih utrpeli. P°z°rili bi pa radi na dejstvo, ki ga začuda De ree ne omenja, da se fašisti niso umaknili po
Razmišljanje o fašizmu in antifašizmu
Kultura antifašizma ostaja karseda aktualna
propadu Salojske republike. Kmalu po drugi svetovni vojni so se številni Ducejevi pristaši ponovno zasidrali na pomembnih mestih in v službah. Konec fašistične diktature namreč ni zaustavil napredovanj. Preprosto povedano, številni državni funkcionarji, oficirji, upravitelji in tudi zasebniki, ki ' so pričeli svojo kariero pod fašizmom, so jo po vojni nemoteno nadaljevali. V državnih institucijah so zasedli še višja mesta, v vojski so nosili najvišje čine, dodeljene so jim bile izjemno pomembne funkcije, na primer v tajnih službah, uspevali so v privatnih sektorjih, pričeli so nove politične kariere itd. Ta dejstva so dokazljiva, spomnimo se samo na teroristično obdobje, na »črne mreže« in na poskuse desničarskih državnih udarov. Bilo je to obdobje, ko so se prepletala zavezništva med terorizmom, obveščevalnimi službami in nekaterimi državnimi organi. Morda je bila to konica ledene gore. Vprašanje je, ali je bil to poslednji krč fašistoidnih nostalgikov ali pa je neuspeh črnih mrež pomenil konec »klasičnega« fašizma, ki je bil globoko zasidran v predvojnih letih. Vsekakor pa je mnogo preuranjeno trditi, da je fašizem pokopan, prevsem dokler obstaja stranka, ki se sklicuje na fašizem, dokler obstaja neka avtoritarna desnica, ki se v osnovnih potezah bistveno ne razlikuje od sodobnega fašizma, in predvsem dokler obstaja fašistična, ali splošneje, fašistoidna kultura.
Zapisali smo, da je fašizem generiral določeno ideologijo, kulturo in nenazadnje mistiko. Klasični fašizem se je naslanjal prav na mistiko avtoritete, rase (višje in seveda nižje - barbarske kulture), na kult osebnosti, skratka na vse, kar gre pod skupni imenovalec mistike moči. Tipični jezik fašizma je retorika in v tem smislu je retorična tudi fašistična kultura. Pomislimo samo na uradne govore, na arhitekturo, na poseben tip umetnosti, na posebno kinematografijo, na jezik množičnih občil itd. Ideološki sistem fašizma ponuja čisto določen sistem državne ureditve, ki je seveda totalitaren, kot je totalitarna fašistična mistika in kultura.
Kaj je od vsega tega ostalo še danes? Sodoben fašizem je manj vezan na mistiko, po svoje je bolj racionalen, čeprav ne more brez retorike. Vsekakor je bolj perfiden, vendar obstaja. Izraža
se bolj zanikovalno kot pa potrdilno. Tipična poteza fašistoidne miselnosti obstaja v odklanjanju drugačnega in v iskanju monolitnosti. Sovraštvo do Slovencev, ki ga seveda občutimo na lastni koži, sloni na odklanjanju drugačnega in se pri številnih ljudeh javlja kot mit o superiornosti in inferiornosti rase. Ni težko slišati trditev, da je slovenščina manjvreden jezik in da smo Slovenci manjvreden narod. Kaj nam pravzaprav manjka? Verjetno dejstvo, da se nismo pojavili na evropski areni kot nosilci moči. Istočasno deluje tu neki tihi strah pred Davidom, ki je premagal poosebljeno moč — Goljata. Tipično fašistoidna desnica dviga danes svoj glas v množičnih občilih in tudi po televiziji. Besedi razred, razredni itd. marsikje izginjata, pojavljajo pa se korporacije, vendar v nekem novem pomenu besede.
Ko prebiram nekatere revije, ki so namenjene ženskemu občinstvu, ali pa, take, ki si postavljajo kot središče pozornosti spolno življenje, me strese tiha groza. Vse je retorika. Ženska je managerka in seveda je manager tudi njen partner. Oba sta apolinično lepa, oba doživljata nenavadne orgazme in to po 14 urah trdega dela! Oba se obnašata moderno in sta neuničljiva, neprobojna, popolnoma predana retorični formi. Ali ne gre tu za tisto superiornost višje, danes managerske kaste, ki jo je Duce pripisoval sebi in drugim veljakom? Ali ni to D'Annun-zieva retorika ljubezni, ki je postala mitična in hkrati neotipljiva?
Marsikaj bi lahko še našteli: od sodobnega rasizma, tja do neke »tihe večine«, ki demokratičnemu redu zoperstavlja moč kaste in ceha. Ali ni na primer čudno, da so pri svojih zahtevah izjemno uspešni avtonomni sindikati, ki se borijo za moč 'nekdanjih in sedanjih cehov, kot so sodniki, del zdravnikov, piloti itd. Podajam le neko dejstvo in si ne želim polemike z zdravniki, sodniki, piloti in z vsemi tistimi, ki ti lahko v nekem trenutku krojijo življenje. Nevarnejše se mi zdi dejstvo, da vedno bolj sprejemamo kot družbeno danost to, da obstajajo kategorije poklicev in posameznikov, ki se lahko s svojimi zahtevami postavljajo nad družbo. Zanimivo bi bilo razčistiti vprašanje, kako je danes s kultom osebnosti in kako je z modernizacijo v državi,
kjer imajo stranke svoje tipalke skorajda povsod. Tu gre v bistvu za konflikt med hierarhijo, ki temelji na »sposobnostih«, in »režimsko« hierarhijo.
Sama polemika o fašizmu in antifašizmu vzbuja nekatere sume. Osebno bi se lahko strinjal, da obstaja neki retoričen antifašizem, ki se še vedno sooča le z nekdanjim fašizmom oziroma z današnjim nostalgičnim fašizmom. Ne morem pa razumeti, kako lahko govorimo o neveljavnosti tistega antifašizma, ki je sposoben analizirati tudi sodobne oblike fašizma. Stvar postane sumljiva že tam, ko nekateri pisci zmanjšujejo realen »obseg« fašizma in njegovo nasilnost. Ali gre za kričeče izpade, ki naj pritegnejo pozornost javnosti, ki je vedno bolj imuna na vsakovrstne »medijske šoke«? Ali pa gre za politične računice, ali pa za predstražo nove desnice, ki se ne prepoznava več v tradicionalnih sredinskih in konservativnih strankah? Kakorkoli že, odpira se možnost za široko razpravo o novih oblikah fašizma. »Laboratorijev« za podobne raziskave je veliko. Večkrat smo omenili Trst, lahko pa bi govorili o številnih drugih italijanskih mestih, kjer se spopadata retorika in stvarnost. Pred nedavnim sem gledal srhljiv dokumentarec o Neaplju. Ob socialni in kulturni bedi, ki označujeta življenje številnih ljudi, plapolajo zastave z obrazom Maradone, ki se dviga kot simbol drugega Neaplja, ki je prestopil mejo bede in se utopil v evforiji zmagoslavja in uspeha...
In hladni sever, kjer se bohoti kult uspešnosti, bogastva, družbene nedotakljivosti in prikriva prizorišča sodobnega dela, ki ga označuje brezobzirna in nečloveška tekmovalnost? Seveda ni v vsem tem fašizem,- želja po zoperstavljanju določenim tezam nas ne sme zanesti predaleč. Vsekakor pa velja opozoriti na nekatere družbene in kulturne položaje, ki kažejo na določeno fašistoidnost.
Zapisali smo že, da ni dovolj govoriti o fašizmu in fašistih (starih ali novih), samo takrat, ko gre za jasno opredeljene ljudi. Ne bi v nedogled ponavljal imena Trst, vendar je tu marsikaj na dlani. Zaradi vsega tega ima antifašizem svoj smisel. Če želimo biti še jasnejši, bi morda lahko zapisali, da je bil prav antifašizem dolga leta potisnjen v ozadje in da ni našel vedno svojega pravega mesta v uradnih govorih in v samem delovanju vladnih strank (da bo jasno, bodica ni namenjena neki koaliciji), da ne govorim o starejših, vendar povojnih šolskih knjigah itd. Zato je toliko bolj čudno, ko nekateri intelektualci »napadajo« antifašizem, kot da gre za nepotreben in zastarel ritual. Ni se treba potem čuditi, če provokativnim člankom sledijo zapisi, ki želijo predvsem »oprati« številne grehe fašizma in na svoj način moralno podpreti rast nove desnice.
Ob zaključku bi morda zapisali naslednjo misel: Lov na čarovnice nas zavede v iracionalna sklepanja, prav tako pa ne velja dajati prenaglih odvez; to ni način za utrjevanje demokracije.
ACE MERMOLJA
Košarka: po sinočnji zmagi v 6. kolu pokala prvakov
Lep korak Partizana proti play offu
Saturn - Partizan 95:101 (46:58)
PARTIZAN: Djordjevič 27, Obrado-vič 2, Ignjatovič, Grbovič 22, Savovič 4, Pecarski, Divac 29, Popovič, Paspalj 15, Nakič.
SATURN: McPherson 28, Dewitz, Warrick 21, Zander 1, Kater 4, Baaeck 12, Gnad 15, Winter, Hunger 6, Jackel 8.
PON: Pecarski (35), Warrick (38), McPherson (40).
Po dobrem začetku domačinov, ki so dvakrat vodili s šestimi točkami prednosti, so Beograjčani po 16. minuti zaigrali odločneje in tudi zaključili prvi del tekme z 12 točkami prednosti. V drugem delu igre je Saturn celo izenačil na 74:74 ter dvakrat vodil za točko, nato pa so igralci Partizana v 38. muniti povedli s 97:91 in tekme je bilo konec. Najboljša med gosti sta bila Divac in Djordjevič, med domačini pa predvsem Američana.
Današnji spored: Tracer (It.) - Barcellona (Sp.); Makabi (Izr.) - Orthez (Fr.); Aris (Gr.) - Nashua (Niz.).
Drevi ob 20.30 bo v milanskem Pa-latrussardiju zadnja kvalifikacijska tekma med domačim Tracerjem in Barcelono, ki je do sedaj dosegla le
eno zmago. Končno slavje bi Milančanom ne smelo uiti.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SKUPINA A
IMT - Polycell	89:99	(46:50)
Bayer - Limoges	92:111	(43:49)
Lestvica po 5. kolu: Limoges 10, Polycell 6, IMT in Bayer 2.
Prihodnje kolo (19.1.): IMT - Limoges, Polycell - Bayer.
SKUPINA B
Scavolini - Badalona	95:86 (46:43)
SCAVOLINI: Gracis 22, Magnifico 6, Petrovič 15, Ballard 29, Motta, Vec-chiato 4, Zampolini 8, Natali 11, Mi-nelli.
PM: Scavolini 17:24, Badalona 20:25; 3 TOČKE: Scavolini 10:18; Badalona 8:23; PON: Magnifico (35), Vecchiato 38); GLEDALCEV: 3.500.
Prihodnje kolo (19.1.): Scavolini -Mariandenne, Badalona - Hapoel.
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
Dietor - Monaco	97:82 (50:32)
DIETOR: Brunamonti 21, Fantin 21, Villalta 10, Sbaragli 8, Stokes 15, Allen 16, Marcheselli 6, Cappelli, Vay.
PM: Dietor 12:22, Monaco 7:9; 3 TOČKE: Dietor 10:21; Monaco 1:5.
Real Madrid - Natanja 86:100 (46:45) Lestvica po 5. kolu: Real Madrid 8, Dietor 6, Natanja 4, Monaco 2.
Prihodnje kolo (20.1.): Natanja - Dietor, Monaco - Real Madrid.
SKUPINA B
Snaidero - Manchester	119:120
(106:106, 58:50)
SNAIDERO: Gentile 15, Esposito 7, Dell'Agnello 15, Vitiello, Oscar 38, Generali 15, Rizzo 2, Donadoni 19, Palmieri 8.
PM: Snaidero 12:18, Manchester 26:30; PON: Dell'Agnello (43), Rizzo (44); 3 TOČKE: Snaidero 10:26, Manchester 4:12.; GLEDALCEV: 500.
Racing - Cibona	79:84 (35:34)
Lestvica po 5. kolu: Cibona 10, Racing in Manchester 4, Snaidero 2.
Prihodnje kolo (20.1.): Cibona -Snaidero, Manchester - Racing Pariz.
SKUPINA C
C. zvezda - Paok 93:88 (83:83, 40:47)
CRVENA ZVEZDA: Dabič, Ilič 22, Prelevič 20, Jankovič 10, Jovanovič 7, Bogosavljev 20, Radovič 5, Miličevič 7, Trifunovič, Karadžič 2.
PON: Karatzolidis (22), Jovanovič
Prihodnje kolo (20.1.): Estudiantes Madrid - Črvena zvezda, Paok Solun -Villeurbanne.
SKUPINA D
Zaragoza - Hapoel Tel Aviv 79:80 (42:32)
Jugoplastika - Arexons 83:77 (51:38) Lestvica po 5. kolu: Jugoplastika in Hapoel 6, Arexons in Zaragoza 4.
Prihodnje kolo (20.1.): Arexons -Zaragoza, Hapoel Tel Aviv - Jugoplastika.
POKAL RONCHETTI
V povratnem srečanju 2. kola četrtfinala košarkarskega pokala Ronchetti je Iskra Delta Ježica iz Ljubljane z 78:66 (36:24) premagala italijansko ekipo Trogylos Priolo.
Evropski nogometni superpokal
Porto zmagovalec
OPORTO — Lanski zmagovalec pokala prvakov Porto je z zmago v povratni tekmi proti Ajaxu iz Amsterdama z 1:0 (0:0) osvojil še superpokal. Zadetek je dosegel Sousa v 69. minuti. Porto je osvojil tudi prvo tekmo z 1:0. Ekipa Tomislava Iviča je bila vseskozi boljša.
Šah: spet poraz Nikoliča
WIJK ANN ZEE — Na močnem mednarodnem turnirju, katerega se udeležujeta tudi najboljša jugoslovanska šahista, je v petem kolu Nikolič, ki je pred tem premagal Karpova, že drugič zaporedoma izgubil, tokrat z Van der Sterrenom, Ljubojevič pa je remiziral s Sosonkom.
IZIDI 5 KOLA: Adgestein - Hansen 1:0, Van der Sterren - Nikolič 1:0, Pi-ket - Karpov remi, Georgijev - An-dersson remi, Talj - Farago remi, Van der Viel - Hiibner 1:0, Sosonko - Ljubojevič remi.
LESTVICA: Andersson 4, Ljubojevič, Karpov, Van Der Viel in Georgijev 3, Talj, Hiibner, Farago in Adgestein 2,5, Nikolič, Sosonko in Piket 2, Hansen in Van der Sterren 1,5.
Mrtvi, blišč in »desaparecidosi«
Tudi bivši pilot formule ena Patrick Tambay, ki se je znašel na letošnji izvedbi »krvoločnega« rallyja Pariz - Dakar, ne ve več, kaj bi si mislil: »Ne vem, če zahodnjaška družba potrebuje tako ekstremno tekmovanje, kot je ta nora tekma po puščavi. In odgovoril sem si, da ne. Nato pa sem si rekel, da tem tekmovalcem ni ukazal zdravnik, da se podaja v Saharo. In zato menim, da to noro senzacijo z ranjenimi in mrtvimi potrebujejo žal tako piloti, kot potrošniška družba sama...«
Letos so se okoli te dirke še posebej razvnele polemike zaradi doslej že dveh mrtvih in izredno visokega števila tudi hudo ranjenih. In vendar so, žal, mrtvi in ranjeni na tej dirki vedno obstajali. Toda letos je rally ušel organizatorjem iz rok. Bilo je neverjetno visoko število vpisanih (kar 603,) organizacija pa izredno slaba. Po drugi strani so v to noro gladiatorsko tekmo po puščavi s težko roko posegli sponsorji, ki seveda zahtevajo takojšnje rezultate, predvsem pa avtomobilske hiše (samo Peugeot je investirala 8 milijard lir!), kar je docela spremenilo začetno zamisel o dirki sami, ki pač zahteva »celega človeka, ki si želi zdrave pustolovščine«.
Tako sedaj na tej dirki obstajajo »bogati in revni piloti«. Bogati so tisti, ki imajo za sabo sponsor-ja in avtomobilsko hišo in torej vse »ugodnosti«, od »skoraj takojšnje« pomoči v primeru nesreče (čeprav vemo, da ni vedno povsem tako) revni pa tisti »desaparecidosi«, pač torej zasebniki, za katere se po nekaj dni niti ne ve, če so še živi, ranjeni ali pa izgubljeni v saharskih prostranstvih.
Poleg tega »gladiatorskega« aspekta dirke seveda obstaja tudi zelo važen socialni, na katerega, žal, pozabljajo skoraj vsi. Evropejec pride v Afriko (kdo ga je tja poklical?), pokaže domačinom svoj lažni blišč, žal pa ne moralne revščine, nakar spet izgine za leto dni. Pred njegovim prihodom so morda bili ti domačini srečni, nato pa so videli blišč... (dj)
Rally Pariz - Dakar
Karavana je sedaj v Maliju
NIAMEY — Ni miru za rally Pariz -Dakar! Včerajšnja 13. etapa, ki naj bi konkurente popeljala v Mali, se ni začela najbolje. Po 146 kilometrih so jo namreč zaustavili, saj so pristojne oblasti v Maliju prepovedale letalom, ki sledijo dirki, da se podajo v njihov zračni prostor. Jasno je, da brez spremstva letal dirka ne more steči.
Vendar se je kasneje zadeva obrnila na bolje. Po posredovanju organizatorjev Gilberta Sabineja in Reneja Met-geja Se je dirka končno nadaljevala, vendar z zamudo.
Medtem je italijanski minister za turizem Franco Carraro na srečanju s predsednikom ACI Alessijem in predsednikom italijanske motociklistične zveze Zerbijem poudaril, da italijanski piloti ne bodo dobili dovoljenja, da se udeležijo te dirke, če se ne bo v bodo-
če stanje glede organizacije in varnosti popravilo.
Rally Montecarlo
V soboto začetek
RIM — V soboto se bo začel 65. rally Montecarlo, ki bo tudi letos startal iz več različnih mest in sicer iz Mon-tecarla, Lausanna, Barcelone in Bad Hombourga. Ta rally je prva preizkušnja za letošnje svetovno prvenstvo v tej športni disciplini. Lancia brani kar tri svetovne naslove.
V soboto bo startalo 180 posadk. Na vozilih lancia delta bodo med drugimi naslednji piloti: Wittman (zadnji zmagovalec rallyja po Novi Zelandiji), Ba-las, ki je osvojil zadnjo izvedbo tega rallyja in Italijan Del Zoppo. Fiat bo zastopalo pet pilotov.
Nogomet: disciplinski ukrepi
Ostre kazni v B ligi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je bila glede srečanj v italijanskem pokalu in zadnjih prvenstvenih tekem v A ligi dokaj »strpna« (za eno kolo je izključila Murellija in Ferronija - oba Avellino, Agabitinija - Ascoli, Brambatija - Empoli, Comija - Torino ter do 20. t. m. trenerja Ascolija Castagnera). Zato pa je z dosti bolj trdo roko postopala v B ligi, posebno proti Sambenedetteseju: pet kol bo počival Pirozzi, po štiri kola Saltarelli in Salvioni, do 15. februarja ne bo mogel na igrišče trener Domenghini, do novembra pa član vodstva Cap riotti. Za tri kola je bil izključen Marcato (Piacenza), za eno pa ne bodo smeli na igrišče Barcella (Atalanta), Dalla Costa (Taranto), Donati (Padova), Marino (Lazio), Maroc-chi (Bologna), Terracenere (Bari), Torroni (Modena), Vincenzi (Lecce) in do 20. t. m. trener Barlette Rumignani.
Smučanje: nov koledar
BAD KLEINKIRCHEIM (Avstrija) — V koledarju smučarskih tekmovanj za svetovni pokal je zaradi pomanjkanja snega znova prišlo do sprememb. Moški bodo takole nastopali: 16.-17. 1. Bad Kleinkircheim - smuk in slalom,
veljavna za kombinacijo (namesto tekem v Kitzbiihlu); 19. 1. Sass Fee (Švica) - veleslalom (namesto Adelbodna);
23.,	24., "25. 1. Lukerbad (Švica) - dva smuka in superveleslalom (23. bodo nadoknadili smuk iz Schladminga, 23. in 25. pa tekmi, ki sta bili prvotno predvideni v Wengnu); 30.-31. 1. Cha-monix-Morzine (Francija) - smuk in veleslalom (v programu).
Ivan Lendl zlahka
MELBOURNE - Čehoslovak Ivan Lendl se je na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije zlahka prebil v tretje kolo, saj je z gladkim 6:0, 6:1, 6:1 premagal Angerja (ZDA). Nekaj važnejših rezultatov 2. kola:
Moški: Krishnan (Ind.) - Pugh (ZDA) 4:6, 6:4, 6:2, 6:4; Masur (Avstral.) - Baur (ZRN) 7:5, 7:6, 6:4; Witsken (ZDA) - Ca-hill (Avstral.) 6:4, 7:5, 6:2; Cash (Avstral.) - Limberger (Avstral.) 6:1, 7:6, 6:3; Schapers (Niz.) - Rostagno (ZDA) 6:4, 4:6, 7:5, 4:6, 6:3; Noah (Fr.) - Nar-ducci (It.) 6:7, 6:2, 6:2, 6:1.
Ženske: Potter (ZDA) - Schwartz (ZDA) 6:3, 6:1; Sukova (CSSR) - Field (Avstral.) 6:4, 6:3; Provis (Avstral.) -Wood (ZDA) 6:3, 6:2; Navratilova (ZDA) - Fernandez (ZDA) 6:1, 6:0.
naše šesterke v mladinskih prvenstvih
Na vrsti že 2. del
Trenutek z derbija v 1. moški diviziji med Olympio in Našim praporom
Po novoletnem premoru so se spet začeli prvenstveni boji. V mladinskih ligah bo sedaj na vrsti drugi del, nakar bodo še finalna srečanja. Na novo so stekla tudi prvenstva under 15 (dekleta) in 1. divizija (tako v moški kot v ženski konkurenci).
UNDER 15 ŽENSKE
Da je odbojka priljubljen šport predvsem pri dekletih, je takoj razvidno, če primerjamo število prijavljenih ekip v tej kategoriji. Medtem ko sta se v moški konkurenci vpisali le dve postavi, nastopa letos v prvenstvu deklet osem ekip, med katerimije tudi slovenski predstavnik Soča Čerimpex. V prvem kolu so naša dekleta gladko premagala v gosteh Azzurro, kar daje dobro upati.
IZIDI 1. KOLA: Lucinico - Mossa 2:1, Pieris - Fincantieri 2:0, Adi Ronchi - 86 Fossalon 2:1, Azzurra - Soča Če-rimpex 0:2.
LESTVICA: Soča Čerimpex, Pieris, Lucinico, Adi Ronchi 2, Mossa, 86 Fossalon, Fincantieri in Azzurra 0.
UNDER 16 ŽENSKE * v
Tokrat so odigrali 10. kolo, predzadnje v prvem delu. Predstavnice Ago-resta so zmagale. Vodeča šesterka iz Krmina je gladko premagala Torriano
v gosteh, Villacher Bier pa je prekosil S. Luigi, tudi na tujem. Villacher mora nadoknaditi še zaostalo tekmo iz 9. kola.
sredi tedna med košema - sredi tedna med košema - sredi tedna med košema


Čas brstenja trstik
Naša košarka se že nekaj časa uveljavlja v širšem italijanskem prostoru in to tudi na mladinskem področju, na katerem niso bili rezultati naših moštev vse tja do začetka 80. let ravno zavidljivi. Posredno se je zanimanje za oranžno žogo pri naših najmlajših povečalo vzporedno z uspehi Jadra-novih članov, vendar vemo, da je bila razvejanost igre med košema dokajšnja že mnogo prej.
Drugi razlog za kvalitetno rast mladinskega sektorja tiči v večji strokovni podkovanosti trenerjev, ki se svojega dela lotevajo z vse bolj znanstvenim pristopom. Nasploh pa so uspehi vezani predvsem na psihofizične dispozicije igralcev in na serijo njihovih sposobnosti in značajskih lastnosti. Kaže, da so mlajši rodovi slovenskih košarkarjev posebno darov iti. Iz teh dni sta vesti, da so v ožji zbor za sestavo mladinske državne reprezentance sklicali Marka Lokarja in Joška Devettija. Med petnajstimi kadeti, ki so se do včeraj mudili v Schiu na za-
dnjem kontrolnem treningu pred objavo spiska dvanajsterice italijanskih kadetskih reprezentantov pa je bil tudi Borov košarkar Peter Ažman, ki ima prav dobre izglede, da obleče državni dres.
Pred tem so v vsej zgodovini zamejske košarke samo trije košarkarji doživeli čast poziva na kontrolne treninge italijanske državne reprezentance: Jordan Marušič, Klavdij Starc in Štefan Gulič. Marušič je tudi postal član reprezentance, Klavdija Starca pa so izločili prav na predzadnjem izbirnem treningu pred mladinskim evropskim prvenstvom v Celju leta 1979. V tedanji mladinski reprezentanci so na bekovskih mestih nastopali Riva, Fantozzi, Lamberti in Sbarra, sami današnji prvoligaški zvezdniki. Ob koncu naj še navedemo, da je selektor Bianchini v širši zbor za sestavo članske reprezentance uvrstil tudi Borisa Viteza, ko je slednji odigral svojo prvo sezono v A ligi. Za klub, kakršen je
Ekipa naraščajnikov Bora Indules s svojim trenerjem Fabiom Sancinom
Bor pa je poziv lastnega tekmovalca kar lepo priznanje, saj ^prihajajo vsi ostali reprezentančni kandidati iz pr-
voligaških sredin z izjemo' treh fantov, med katerimi je tudi košarkar tržaškega Don Bosco Pernich. (Concia)
AGOREST - GRADO	3:1
(15:6, 7:15, 15:9, 15:7)
AGOREST: Magda in Maša Braini, Kuzmin, Florenin, Gaeta, Fajt, Azzori, Oretti, Ceselli.
Igralke združene ekipe so brez večjih težav osvojile nov par prvenstvenih točk v srečanju z zadnjeuvrščeno šesterko iz Gradeža. Tekma je bila za naše predstavnice le dober trening, bila pa je tudi lepa priložnost, da je trener poskusil razne nove variante v igri. Tako si lahko tudi razlagamo delni spodrsljaj v drugem setu, v nadaljevanju pa je'Agorest zlahka zaključil srečanje v lastno korist, (jo)
IZIDI 10. KOLA: S. Luigi - Villacher Bier 0:3, Torriana - Cormons 0:3, Ago-rest - Grado 3:1, Sagrado - Corridoni 3:0, Morarese - Farra 2:3, Villesse - Lib. Gorizia 2:3.
LESTVICA: Lib. Cormons 20, Villacher Bier, Agorest 16, Villesse, Farra, Lib. Gorizia 12, Sagrado, S. Luigi 10, Corridoni, Torriana 4, Morarese 2, Grado 0. Villacher Bier in Sagrado imata tekmo manj.
UNDER 16 MOŠKI
Povratni del se bo začel prihodnji teden. Na lestvici vodi s polnim številom točk Soča, Val pa je tretji.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Letos se je v to prvenstvo vpisalo kar trinajst ekip, ki so jih razdelili v dve skupini. Slovenske barve zastopa šesterka Oympie, ki je v krstnem nastopu osvojila obe točki. V finalni del se bosta uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Zaključna faza se bo pričela 18. aprila, končala pa se bo 15. maja.
IZIDI 1. KOLA: Lucinico - Cormons 0:3, Olympia - Capriva 3:1, S. Luigi -Azzurra 3:0.
LESTVICA: Olympia, S. Luigi, Cormons 2, Azzurra, Capriva in Lucinico 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V prvi moški diviziji nastopa letos kar dvanajst ekip, ki se bodo borile za prestop v višjo ligo tja do junija. Slovenska predstavnika v tem prvenstvu, Olympia in Naš prapor, sta se srečala že v prvem kolu v novi telovadnici v Drevoredu XX. septembra. Zmagali so gostje, ki so dokazali, da so že v dobri formi, saj so Olympio gladko premagali.
IZIDI 1. KOLA: Olympia - Naš prapor 0:3, Corridoni - Mossa 3:2, Intrepida - Grado 3:0, S. Luigi - Capriva 1:3, Adi Ronchi - Torriana 1:3, Caldini -Fincantieri 3:0.
LESTVICA: Naš prapor, Caldini, Capriva , Corridoni, Intrepida in Torriana 2, Olympia, Mossa, Grado, S. Luigi, Adi Ronchi in Fincantieri 0. (MJ)
Odslej krčevito za obstanek
V soboto pomembno srečanje
Srečanje med Farcom Meblom in CUS iz Padove je bilo obračun dveh šesterk, ki imata po dosedanjem prvenstvenem razpletu povsem drugačne cilje in želje. Naše odbojkarice se bodo morale krčevito boriti za obstanek, saj je dosedanji prvenstveni izkupiček dokaj skromen in s tem tudi mesto na lestvici ne preveč spodbudno. Šesterka iz Padove še ni izločena iz boja za povratek v A-2 ligo. Doslej je CUS izgubil samo dve tekmi, v prvem prvenstvenem nastopu v Mantovi z novincem Adamolijem s tesnim 3:2 in v 7. kolu s 3:1 v Veroni z vodilnim Capellarijem.
Kljub tem dejstvom gostiteljice niso imele do nasprotnic prav nobenega »spoštovanja« vsaj v prvih dveh nizih, ker se domačim gledalcem v letošnjem prvenstvu še niso predstavile s tako dobro igro. Zastopnice Farca Mebla v prvem nizu niso zgrešile niti enega sprejema servisa, dobro servirale (4 ase) pa tudi igra v obrambi je bila zelo dobra, ob dejstvu, da blok ni bil najbolj učinkovit. Nasprotnicam je bilo izredno težko spraviti žogo na »tla« in napad je izdatno pripomogel prvi in še več drugi delni zmagi. Neposredno s protinapadom je bila v prvem setu dosežena le ena točka, a nasprotnice so veliko grešile, a ne glede na to pokazale šolski način igre v obrambi, ki je prihajala do vse večjega učinka v nadaljevanju srečanja. Naše zastopnice so pokazale še boljšo odbojko v drugem nizu. Vrsta iz
Padove je s servisom zadela enkrat v črno, mi dvakrat, izjemna produktivnost Farca Mebla pa je bil protinapad, ki je slej ko prej popeljal našo ekipo v vodstvo s presenetljivim 2:0.
Izredno izenačen boj za vsako žogo je trenutne psihofizične sposobnosti igralk Parca Mebla močno načel. Prva dva niza sta se končala ob seštevku 30:25. Igralo se je nekaj več kot dobro uro, kar pomeni, da je bilo potrebno 12 minut za vsako doseženo točko. Brez nobenega pretiravanja lahko pristavimo, da je bil najslabši glavni sodnik, ki je s svojimi posegi spravljal v slabo voljo prav vse.
Potem ko je bila ekipa že na pragu velikega presenečenja, se je v nadaljevanju začelo zatikati. Na dan so prihajali prvi znaki utrujenosti. Servis ni bil več tako točen in nevaren, šepal je sprejem, nezanesljivost v obrambi in s tem slabši protinapad. Bržkone prav zgrešeni sprejemi servisa najbolj nazorno kažejo na utrujenost odbojkaric Farca Mebla, ki so se v posameznih nizih takole zvrstili: 0,1,3,4,7. To je potegnilo vodo na mlin izkušenih nasprotnic, ki so se izboljšale v vseh odbojkarskih elementih. Pri ekipi iz Padove so bile napake v igri tako razvrščene v setih: 8,4,3,0,3.
Vsiljuje se vprašanje, kaj je botrovalo zmagi ekipe iz Padove in porazu Farca Mebla? Odgovor je dokaj preprost in logičen. Med prekinitvijo prvenstva je CUS treniral enajstkrat, mi samo sedem in nikoli ne v popolni zasedbi. Počitek je bil nujen, ker v tem času so se poškodbe kolikor toliko sanirale. Odslej naprej bo potrebno pošteno zavihati rokave, da se prepreči najhujše.
Na sobotno tekmo s prvo-uvrščeno ekipo Rangers Latte Čarnia bo treba čimprej pozabiti. Kljub temu da smo se srečali z enim od glavnih favoritov za prestop v B-l ligo, smo v veliki meri sami krivi za tako neroden in pekoč poraz. Videmčani so bili za dva ^ razreda boljši nasprotnik, proti kateremu se mi nismo znali zoperstaviti, tako da smo zapustili poraženi igrišče, ne da bi sploh kdaj ogrožali domačeodbojkarje.
Novoletni premor je očitno negativno vplival na našo kondicijo. Izgubili smo ritem tekmovanja, tudi forma posameznih igralcev je padla, tako da smo po seriji uspešnih nastopov zaigrali mnogo slabše. V prvi vrsti se nam je poznalo, da smo zelo slabo izkoristili dvotedenski premor. Med prazniki smo namreč trenirali bolj pomanjkljivo, ker so bili nakateri igralci večkrat odsotni ali zaradi bolezni ali zaradi službenih obveznosti. V popolni sestavi smo se tako prvič dobili šele na sobotni tekmi, kar se je seveda na igrišču še kako pozrLalo. Tako ali drugače, čas je, da ponovno zavihamo rokave in čimprej pridobimo tekmovalni ritem, saj nas v prihodnje čakata dve zelo važni srečanji proti nam enakovrednima ekipama, proti katerima računamo seveda na zmago.
Vsekakor sem prepričan, da smo imeli celo srečo, da smo prvo letošnjo tekmo odigrali proti
tako renomiranemu nasprotniku, saj sem mnenja, da bi bile možnosti zmage proti Rangersu zelo majhne, tudi ko bi polnomočno zaigrali. Videmčani so se namreč izkazali kot tehnično zelo pripravljena ekipa, vrh tega pa so tudi stopili na igrišče izredno motivirani in odločeni, da nam ne bodo prepustili niti seta, ker bo morda o prestopu v višjo ligo odločala tudi razlika v setih. Manzin in tovariši niso zato niti za trenutek popustili in so tako zlahka osvojili dve točki.
Ponavljam, da je bila zadnja tekma ena naših najslabših predstav v letošnjem prvenstvu. Med raznimi pomanjkljivostmi bi v prvi vrsti omenil zelo slab sprejem servisa, tako da smo z veliko težavo gradili igro. Z raznimi menjavami sem poskusil na vse načine, da bi zaustavil razigrane nasprotnike, vsi poskusi pa niso dali zaželenih rezultatov. Na igrišče so tako stopili tudi tisti igralci, ki so doslej imeli malo možnosti igranja, med njimi pa si zasluži pohvalo Damjan Lutman, ki je pokazal res velik napredek, tako da bomo v bodoče lahko še računali nanj.
Do konca prvega dela manjkata še dve koli. Že v soboto pa nas čaka izredno važno srečanje proti šesterki CUS iz Trsta, ki je sicer začela prvenstvo zelo slabo, v zadnjih tekmah pa so se Tržačani le nekoliko opomogli in izboljšali položaj na lestvici. Kljub temu da nismo trenutno v najboljši formi, sem prepričan, da bomo s srcem in z voljo do zmage ter seveda z neprecenljivo pomočjo naših zvestih navijačev premagali tudi tega nasprotnika in s tem še vedno obdržali stik z najboljšimi šesterkami prvenstva.
m			šport na	primorskem
Mladi novogoriški košarkarji odlični
Kadetska košarkarska ekipa Iskre Nova Gorica je poskrbela za doslej morda naj večji uspeh novogoriške košarke.
Na četrtfinalnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije v Srbobranu v Vojvodini je zasedla 2. mesto in se tako uvrstila med 16 najboljših moštev v državi. Kar s 115:87 je premagala Zadar in s 63:51 domači Servo Mihalj.
Novogoričani so po ogorčenem boju zgubili le proti beograjski Crveni zvezdi s 83:88. Naj omenimo, da igrata članski moštvi Zadra in Crvene zvezde v prvi jugoslovanski ligi, Servo Mi-nalj pa v prvi B ligi.
Člansko moštvo Iskre iz Nove Gorice pa je doseglo svojo najvišjo zmago v slovenski ligi. Novogoričani so premagali Rogaško s 128:108. Tekma Postojna - Triglav je bila preložena, v
ženski ligi pa so košarkarice Cimosa premagale Comet.
Odbojkarji v 2. zvezni ligi so odigrali predzadnje kolo. Kanalci so gostili še neporaženo ekipo Jedinstvo In-terplet in po pričakovanju izgubili (rezultat 1:3).
V slovenski keglaški ligi so Novogoričanke spet (tretjič) zmagale in vodijo na lestvici, prvi par točk so dosegle kegljavke AD Ajdovske tekstine.
Na Primorskem se vrstijo turnirji in ligaška tekmovanja v malem nogometu. V Podgradu so pripravili že 7. turnir, na katerem je zmagala domača Piama. Omenimo naj še, da je bilo piransko AMD Pinko Tomažič proglašeno za najboljšo jugoslovansko ekipo v kartingu za preteklo leto.
D. KORON
Premor na Goriškem
Na Goriškem so mladinska nogometna prvenstva ustavljena. Nadaljevala se bodo čez poldrugi mesec, ko bo na vrsti sklepni del. V prvenstvu začetnikov sodeluje tudi združena ekipa Juventine Edilcasa, ki se je v prvem delu dobro izkazala in trenutno zaseda vrh lestvice. Na sliki postava začetnikov Juventine Edilcasa s trenerjem Evgenom Ferloljo
Pregled po prvem delu prvenstva 2. nogometne amaterske lige
2. AMATERSKA LIGA
V skupini F, kjer igrajo tri naše enajsterice, se je prvenstvo začelo 20. septembra, konec prvega dela pa je bil 10. t. m. Naslov zimskega prvaka si je zagotovil S. Sergio, ki je v 15, tekmah zbral 22 točk (lani Zaule 20 točk), v teku tega dela prvenstva so zaradi slabega vremena odložili 5 tekem, katere so že igrali, tako da ob izteku prvega dela prvenstva imamo popolno lestvico. V 120 odigranih tekmah je skupno padlo 246 golov (lani 255). Povprečno smo torej letos videli 2,05 Oola na tekmo (lani 2,12). Omeniti moramo tudi, da je 34 golov padlo iz 11-ffletrovk, 6 pa iz avtogolov. Največ golov (22) smo zabeležili v 7. kolu, najmanj (9) pa smo jih videli v 1. kolu. Pri neodločenem izidu se je končalo 46 tekem (lani 53). Največ remijev smo zabeležili v 1., 4. in 9. kolu, brez remila pa so se končale le tekme 12. kola.
Sedaj pa nekaj rekordov posameznih ekip. V glavnem vsi pozitivni rekordi pripadajo ekipi S. Sergia, ki je skupno s CGS imela s 27 danimi goli najprodornejši napad, obenem je ?kupno z Buttriom dosegla tudi največ 1°) zmag. S. Sergio je tudi dobil naj-manj (5) golov in doživel najmanj (1) Porazov. Zato mislimo, da so si Tržačani povsem upravičeno zaslužili naslov zimskega prvaka. Vsi negativni rekordi pa pripadajo zadnjeuvrščene-®u Stocku, ki je dobil največ (26) go-ov, dosegel najmanj (8) golov, zabele-il največ (10) porazov ter skupaj s S. azarUjm dosegel najmanj (1) zmag. aslov kraljice remijev (9) pripada le-ekipi S. Luigi najmanj neodločenih idov (2) pa je zbral Buttrio.
Lestvico najboljših strelcev trenutno 10 zadetki vodita-Mosetti (Kras) in e Bernardi (CGS), z golom manj pa kT s!edi troiica Cancelli ' (Buttrio), laEffji (Zaule R.) in Perlitz (S. Sergio). **aj pa podrobneje poglejmo kako ss odrezale naše ekipe v prvem delu prvenstva.
KRAS
iri ras ie končal prvi del prvenstva r j rnestu z 13 točkami (lani je bil na z 18 točkami).
* sedmih nastopih v Repnu so kr. ■v« Premagali le Muggesamo, rem rali z Zarjo, S. Nazariom, Stockom i kmgijem, zgubili pa s S. Sergiom i
S prvenstvenega srečanja S. Sergio - Vesna
Ed. Adriatico. Zbrali so torej 6 točk, dali 7 in prejeli prav tako 7 golov.
V	gosteh (8 tekem) so premagali Campi Elisi in Giarizzole, remizirali z Vesno, Opicino in Op. Supercaffè, podlegli pa CGS, Zaulam in Buttriu. Osvojili so 7 točk, dali 9, prejeli pa 8 golov.
Skupni obračun Krasa v prvih 15 tekmah je torej 13 točk (3 zmage, 7 remijev in 5 porazov), 16 danih in 15 prejetih golov (lani 20, 13).
V	tem delu prvenstva smo v vrstah Krasa zabeležili tri izključitve: Purič (Vesna), Gnesda (Opicina) in Vidali (Giarizzole). Na razpolago pa so imeli tri 11-metrovke (S. Nazario in dve proti Giarizzolam) vse tri je uspešno izvedel Mosetti. Proti pa so »rdeče-beli« imeli kar 5 11-metrovk, od katerih je vratar Mezzavilla eno ubranil in sicer proti Opicini. Brez moči pa je bil proti Vesni, Zarji, CGS in Zaulam.
Trener Fulvio Eliini je skupno poslal na igrišče 19 nogometašev, od katerih sta le dva bila vedno prisotna. 15 tekem: Mezzavilla in Mosetti (10); 14: Pisani (1); 13. Martini (2), D. Škabar (1) in Granata (1); 12: Gnesda, Famiglinolo, Sambucchi in Lepore; 11: Vidali; 10: Purič; 9: A. Škabar; 8: Gašperšič (1); 7: Segulin; 5: M. Žagar; 3: Testoni; 1: Košuta in Padovan.
VESNA
Križani so kot v lanskem prvenstvu končali na drugem mestu z istim številom točk (19).
V	osmih nastopih na domačih tleh so premagali Stock, S. Luigi, Ed. Adriatico, Buttrio in Opicino, remizirali s Krasom in Zaulami, ter izgubili le proti CGS. Zbrali so torej 12 točk, dali 12 in prejeli 7 golov.
V	sedmih tekmah v gosteh pa jim je uspelo do zmage le proti Giarizzolam, na delitev točk pa so prisilili Campi Elisi, Muggesano, Zarjo, S. Nazario in S. Sergio. Zgubili pa le proti Op. Supercaffè. Na tujem so torej plavi zbrali 7 točk, dali le 2 vendar prejeli prav tako 2 gola.
Skupni obračun Vesne ob polovici prvenstva je 19 osvojenih točk (6 zmag, 7 remijev, 2 poraza), 14 danih in 9 prejetih golov (lani 20, 15).
V	vrstah Vesne smo zabeležili že štiri izključitve F. Candotti (Buttrio), Pichieri in Rados (CGS) ter R. Candotti (S. Sergio). »Plavi« so imeli na razpolago dve 11-metrovki (Kras, Giarizzole), katere je uspešno izvedel F. Candotti. Proti pa so imeli prav tako dve najstrožji kazni, proti S. Sergiu jo je nasprotnik zastreljal, proti CGS pa je bil vratar Vesne brez moči. Križani so zakrivili tudi en avgotol in sicer Ridolfo proti Op. Supercaffè.
Trener Miozzo, ki jé letos sprejel vodstvo članske ekipe potem ko se je moral trener Petagna odpovedati zaradi bolezni je doslej poslal na igrišče 20 nogometašev od katerih je le Kos-tnapfel igral vse tekme.
15 tekem: Kostnapfel (5); 14: Ridolfo, Pichieri in Petagna; 13: Naldi (6) in Barilla; 12: Savarin, R. Candotti (1) in
F. Candotti (2); 10: Švab; 9: Coccoluto; 7: Sedmak; 6: Coslovich; 4: Bruno; 3: Crocetti; 2: De Pase; 1: Chizzo, Guštin in Vlah.
ZARJA
Bazovci so prvi del prvenstva končali na 12. mestu z 12 točkami (lani so s točko več bili na 10. mestu).
V	osmih nastopih pred domačim občinstvom je Zarja premagala Zaule R. in Campi Elisi, remizirala s S. Nazariom, Op. Supercaffè in Vesno, zgubila pa proti Giarizzolam, Opicini in Buttriu. Doma je torej osvojila 7 točk, dala 7 in prejela 7 golov.
V	gosteh (7 tekem) so zarjani premagali le Stock, remizirali z Zaulami, Krasom in S. Luigijem, ter izgubili z Ed. Adriatico, Muggesano in CGS. Zbrali so 5 točk, dali 8 in prejeli 12 golov.
Skupni obračun Zarje ob polovici prvenstva je torej 12 točk (3 zmage, 6 remijev, 6 porazov), 15 danih, 19 prejetih golov (lani 15, 22).
Pri Zarji smo v tem delu prvenstva zabeležili dve izključitvi: Tognetti (Ed. Adriatica), Auber (CGS). Imeli so tudi avtogol v svojo korist in sicer proti Zaulam, obenem je Zarja tudi zakrivila avtogol Samez (Buttrio), Bazovci so imeli na razpolago tri 11-metrov-ke, eno je zgrešil Franza proti Giarizzolam. Isti nogometaš pa je bil uspešen proti Krasu, kot tudi Abrami z Muggesano. Proti pa so imeli štiri 11-metrovke, od katerih je eno ubranil vratar Cocevari proti CGS, ostale tri Muggesane, Opicine, CGS pa so se končale v mreži Zarje.
Trener Vojko Križmančič je doslej poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih so kar štirje igrali vse tekme.
15 tekem: Gotti (3), Samese, D. Fonda (1) in Bon; 14: Antonič; 13: Franza (3); 12: Tognetti (5) in Russignan; 11: Grgič, Cocevari in Samez; 8: Abrami (2); 6: Sulcic in Franco; 5: Auber; 4: Racman, Borelli, Žagar in M. Kalc; 1: Mosetti in R. Kalc.
(Konec)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija nogometne zveze je za dve koli izključila igralca Krasa Roberta Vidalija, za eno kolo pa Franca Naldija (Vesna) in Denisa Gnezdo (Kras).
V soboto na »1. maju«
Prvi del turnirja med dvema ognjema
V	soboto, 16. t.m., se bo začel v Borovem športnem centru prvi del letošnjega turnirja igre med dvema ognjema, ki ga v okviru osnovnošolske olimpiade prireja Športna šola Trst.
Formula tekmovanja je letos nekoliko drugačna od onih iz prejšnjih let. Najprej se bodo v treh kvalifikacijskih skupinah (prva Širok, Ribičič, Bazoviški junaki, druga Finžgar, Milčinski, Kette, tretja Stepančič, Župančič, Milje) pomerile med seboj (po sistemu vsak proti vsakemu) šole iz vsake skupine. Zmagovalka vsake skupine se bo neposredno uvrstila v polfinale, vse druge uvrščene šole iz vsake skupine pa se bodo pomerile (po enakem sistemu) še enkrat med seboj in tudi zmagovalec tega repesaža bo postal polfinalist. Od polfinala dalje pa se bo turnir odvijal kot v prejšnjih letih.
To soboto bosta nastopili prvi dve skupini: 15.00 Širok - Ribičič, 15.30 Širok - Bazoviški junaki, 16.00 Bazoviški junaki - Ribičič, 16.30 Finžgar - Milčinski, 17.00 Finžgar - Kette, 17.30 Kette - Milčinski.
V	posameznih tekmah bo zmagala tista ekipa, ki bo prva osvojila dva seta. Vsak set bo trajal največ deset minut, (boj)
Košarka: prvenstvo dečkov
Dvojna zmaga naših
KONTOVEL KRONOS —
POGGI BASKET	80:72 (41:41)
KONTOVEL: Cingerla 2, Gruden, I. Emili 32 (4:9), Černe, M. Emili 1 (1:2), Budin 28, Ban 6 (0:2), Danieli 2, Milič, Vodopivec 9 (1:2).
Dečki Kontovela Kronos so zasluženo premagali povprečno moštvo Poggi basket. Pomanjkanje skupnih treningov med in po praznikih so nadoknadili s požrtvovalnostjo v obrambi. V napadu pa sta I. Emili (32 točk) in Budin (28 točk) dobro prodirala in uspešno zadevala nasprotnikov koš.
BOR INDULES — INTER 1904	90:60
(48:29)
BOR INDULES: Filipčič 7 (1:2), Pos-sega 26 (2:4), I. Bajc 7, Bajc 4, Salvi 12 (2:7), Brus 3 (1:2), Tomšič 23 (1:2), Križmančič 4, Turk 2.
TRI TOČKE: I. Bajc 1, Tomšič 2.
Tokrat so mladi borovci po hudem porazu z Don Boscom s solidno prednostjo premagali Inter 1904. Ekipa je tokrat stopila na igrišče v skoraj popolni postavi in to ji je pripomoglo v dobri meri za končno zmago. V prvi četrtini so naši dobro zadevali na koš v napadu, v obrambi pa preveč popustili. Zaradi tega se je nasprotnik enakovredno boril z našimi. Takoj v drugi četrtini in vseskozi do konca tekme so naši boljše branili in onemogočili nasprotniku pot proti košu. V napadu so naši dobro vodili žogo, kar je omogočilo mnogo metov in učinkovitih prodorov. Tokrat so se vsi dobro izkazali, med posamezniki bi omenili Sai vij a, ki je učinkovito skakal pod košema.
(Mitja Rustja)
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 14. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 14. t. m., ob 20 uri na sedežu SPDT v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja smučarske komisije. Dnevni red: datum tekmovanj in pravilo zamejskega prvenstva trofeje ZSŠDI.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-^ din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
|}j[$
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
14. januarja 1988
Nadaljuje se preiskava o umoru bivšega palermskega župana Insalaca
Insalaco žrtev svojih izjav o aktivnosti sicilske mafije
Nekdanji palermski župan Insalaco
PALERMO — Umor bivšega palermskega župana Giuseppa Insalaca je sprožil številne reakcije v sami sicilski prestolnici, istočasno pa je opozoril, da je mafija še vedno zelo močna in da je veliki palermski protimafijski proces ni prizadel v tolikšni meri, da bi si lahko na Siciliji privoščili le trenutek odmora v boju proti organiziranemu kriminalu, ki v veliki meri pogojuje praktično vsa področja družbenega, gospodarskega in političnega življenja v Palermu in na otoku.
Zato so razumljivi pozivi vseh palermskih družbenih in političnih komponent, da je treba enkrat za vselej razčistiti odnose med mafijo, politiko in raznimi ustanovami ter se v tem razčiščevanju odločno postaviti na stran tistih, ki odklanjajo vrnitev stare logike in politike moči, ki je v preteklosti prizadela in tudi danes prizadeva Palermo in celotno Sicilijo.
Medtem pa se v naglici nadaljuje preiskava. Včeraj so sodnomedicinske oblasti opravile obdukcijo, ki je pokazala, da je Insalaca zadelo pet krogel, in sicer dve v vrat, ena v glavo in zadnji dve v hrbet, ko se je zgrudil na sosednji sedež v svojem fiatu 132.
Policija je včeraj preiskala tudi stanovanje Giuseppa Insalaca in zaradi potreb preiskave zaplenila številne dokumente, zapiske in beležnice, ki jih bodo podrobno pregledali, da bi tako morda našli kakšno sled, ki bi jih pripeljala do storilcev in naročnikov zločina.
Preiskovalci so včeraj našli še drugo pištolo. Gre za pištolo »smith and wesson 341 mag-num« in kot kaže, sta na Insalaca streljala oba morilca. Policija pištole ni našla že takoj po umoru, ker jo je eden od storilcev odvrgel pod enega od bližnjih avtomobilov.
Po mnenju preiskovalcev je najbolj verjetno, da je Insalaco plačal z življenjem svoje sodelovanje s sodnimi oblastmi, ko je obtožil
nekatere predstavnike gospodarskega življenja sodelovanja z mafijo, pred posebno parlamentarno protimafijsko komisijo pa je izrekel ostre obtožbe na račun bivšega palermskega župana Vita Ciancimina, ki naj bi bil po njegovem »gospodar« Palerma. Predvidevajo tudi, da je Insalaco nameraval te obtožbe ponoviti in jih razširiti še na nekatere druge politike, s čimer pa si je verjetno podpisal smrtno obsodbo.
Seveda je to le ena od smeri, v katero se v tem trenutku usmerja preiskava o umoru bivšega palermskega župana. Seveda pa preiskovalci ne zanemarjajo niti drugih hipotez, ki bi morda lahko vnesle nekaj več jasnosti v ta zadnji mafijski umor.
Zahteve po hitri obnovi protimafijske komisije
PALERMO — Predsednik komunističnih poslancev v palermskem parlamentu Parisi je zahteval, da se takoj skliče deželna proti-matijska komisija, da bi sprejela vrsto pobud proti organiziranemu kriminalu, ki vse bolj dviguje glavo in skuša vzpostaviti svojo kriminalno oblast tudi s pomočjo nekaterih politikov.
V Palermu pa so tudi vse glasnejše zahteve po čim hitrejši obnovitvi posebne parlamentarne protimafijske komisije. Predlog zakona je parlament že odobril, sedaj pa čaka na potrditev v senatu. Bivši predsednik te komisije komunist Alinovi je izjavil, da se čudi tako dolgemu administrativnemu postopku v trenutku, ko mafija ponovno kaže svoje zobe. Podobno zahtevo so postavili tudi sicilski de-mokrščanski senatorji.
Britanska vešala so še naprodaj
LONDON — Britanska industrija se preživlja tudi z izvažanjem mučilnih naprav. Prav 'pred kratkim je britanska vlada pristala na to, da bodo domače industrije, ki se ukvarjajo s tem visoko specializiranim poslom, lahko prosto prodajale svoje artikle v tujino. Namestnik britanskega tajnika za trgovino Alan Clark je namreč po letu dni odbil predlog laburista Briana Goulda, ki je od vlade zahteval, naj prepove izvoz vešal.
»Afera vešal« je izbruhnila lani, ko je britanski tisk objavil vest, da si je neki trgovec zagotovil gradnjo dveh vešal, ki naj bi jih potem vestno uporabljal rabelj abudhabijskega emira. Združenje Amnesty International je kajpak protestiralo in zahtevalo, naj se o tem vprašanju razpravlja v parlamentu, kar se je potem tudi res zgodilo.
Tajnik Clark je do potankosti obrazložil kako to, da je odbil Gouldo-vo prošnjo. »Vešala gradijo iz lesenih desk in drugega povsem "nedolžnega'‘ materiala, kdo pa naj kontrolira pošiljke lesenih desk?« je izjavil Clark.
Sicer pa je Velika Britanija tudi brez vešal slovela po mučilnih napravah, ki jih je redno izvažala do leta 1984. Tistega leta je vlada namreč prepovedala izvoz verig in španskih škornjev, ki so menda šli zelo dobro v prodajo. Držav, v katerih je mučenje jetnikov še v rabi, je namreč več kot držav, v katerih je še v veljavi smrtna kazen. To pa seveda še ne pomeni, da gre za majhno tržišče, nakup vešal ali kake druge mučilne naprave pa najbrž tudi ni poceni.
Električni »stol« taksistu v pomoč
RIM — Italijanski taksisti niso tako »krvoločni« kot njihovi francoski kolegi, saj se menda ne nameravajo poslužiti električnega »stola«. V Parizu, kjer nepošteni potniki redno napadajo taksiste, so namreč odkrili, da je mogoče zlikovca »strezniti« kar z elektriko. V taksi ti za 6.500 frankov namestijo električni stol, ki nepridiprava strese z udarom jakosti 52 tisoč voltov. V taksiju ne bo prav nič zacvrčalo, ropar pa bo ostal nekaj sekund kot pribit na zadnjem sedežu. Parižani se seveda ne strinjajo s taksisti, ki se gredo »maščevalce«. Nevarnost, da te strese, pa čeprav si povsem nedolžno brskal po svojem žepu in iskal, denimo, robček, je velika, lahko pa postane tudi smrtna, če bolehaš na srcu.
V Italiji so taksisti pozorni predvsem na nevarnost, ki bi jo električni »sedež« predstavljal za običajne potnike. Vprašanje roparjev, pa tudi pijandur in drogirancev, bi lahko v velemestih rešili tudi kako drugače. Morda z neprebojno šipo med zadnjim in prednjim sedežem, morda pa celo s kompjuterjem, ki bi prepustil roparja policiji.
Drzen podvig »profesionalcev« v milanskem predmestju Segrate
Včeraj oropali kombi Mondialpola odnesli so kar 3,5 milijarde lir
MILAN - Včeraj zjutraj je šest roparjev z zakritimi obrazi napadlo in oropalo v milanskem predmestju blin-diran kombi Mondialpola, ki je prevažal kar 3 milijarde in pol lir.
Uslužbenca Mondialpola, 30-letna Giuseppe Sempregentile in Ciro Mor-reale, sta se ob 7.45 vozila s kombijem po Ulici Palmanova, ko jima je prestregel pot avtomobil lancia thema. Šofer kombija je zavozil v stran ter sunkovito zadel v obcestni drog. Istočasno sta privozila še dva avtomobila, iz katerih je v hipu skočila peterica do zob oboroženih mož. Najprej so razorožili uslužbenca Mondialpola, nato pa so prebrskali dostavno vozilo, kjer so našli devetnajst torb prepolnih denarja. Ta je bil namenjen bližnjim poštnim uradom.
En ropar je z brzostrelko v rokah ustavil promet, nekateri očividci so kasneje povedali preiskovalnim organom policije, da je en ropar imel v rokah celo manjši raketometalec. Vse
je trajalo bore tri minute, takoj zatem pa so se roparji nemoteno odpeljali z dvema avtomobiloma. Nekaj ur kasneje so karabinjerji našli oba avtomobila v nekem velikem parkirišču v Segra-tah. O izvršiteljih podviga pa ni bilo seveda ne duha ne sluha.
Milanski karabinjerji preizkujejo med ' drugim tudi, zakaj sta bila v kombiju Mondialpola le dva uslužbenca, saj bi morali biti po pravilniku na furgonu vedno v treh. Preiskovalci so tudi odkrili, da so telefonsko slušalko v telefonski kabini, ki je bila tik kraja ropa, odtrgali. Očitno je, da je tolpa roparjev organizirala rop do potankosti, kar potrjuje mnenje preiskovalcev, da je rop izvedla res profesionalna skupina. Morda je to ista skupina, ki je lansko leto na podoben način v bližini Coma odnesla kar sedem milijard lir plena.
Na sliki (telefoto AP): kombi Mondialpola, ki je prevažal bogati »tovor«
Veliko strahu za nič
Kanadsko letalo DC-10, ki je moralo zasilno pristati na letališču v Edmontonu, ni bilo žrtev preusmeritve, pa tudi bombe ni imelo na krovu. Po daljših pregledih so lahko potniki in člani posadke, po prestanem strahu, mirno zadihali	(Telefoto AP)
Jugoslovani - veliki ljubitelji orožja
NOVI SAD — Približno 1.500.000 Jugoslovanov zasebno poseduje strelno orožje. K temu je treba prišteti še približno 600.000 primerkov raznega orožja, ki ga hranijo družbene organizacije in seveda orožje, ki ga občani skrivajo in ki po optimističnih ocenah dosega število
500.000,	po bolj črnogledih pa kar 6 milijonov primerkov.
V poprečju je vsako četrto gospodinjstvo v Jugoslaviji vsaj zmerno oboroženo. Na to dejstvo je opozorila najnovejša številka novosadskega mladinskega časopisa Stav v tekstu z naslovom »Orožje je jamstvo za smrt«. Avtor opozarja, da takšna oboroženost, ki jo zakon dopušča in zahteve po izdaji novih dovoljenj opravičujejo na najrazličnejše načine - »tradicijo«, s potrebo po »osebni varnosti in mirnem snu«. Časopis piše, da so po preiskavi sumljivih oseb leta 1985 našli pri Jugoslovanih več kot sto tisoč kosov različnega orožja, 200 tisoč raket, 300 tisoč nabojev in 120 tisoč kilogramov eksploziva. Pri gorečih ljubiteljih orožja za zdaj niso našli še nobenega tanka. Pred nekaj leti so inšpektorji v neki republiki, znani po ljubezni do orožja, sledili niti pretihotapljenega orožja in pri nekem prijaznem državljanu našli cel arzenal najsodobnejšega orožja, celo minometalec. Ko so ga vprašali, zakaj vse to potrebuje, je odgovoril — za vsak primer.
Od leta 1983 do 1986 so po teh podatkih registrirali 6.622 zlorab orožja, letno pa je bilo ubitih povprečno 122 ljudi.
Upokojitev dinarskih kovancev
LJUBLJANA - Dinar kot novec očitno odhaja v pokoj. Po 22 letih uporabe se je torej tudi »novi« dinar inflacijsko tako obrabil, da ga bodo kot kovanec počasi umaknili iz obtoka. Tako bo kmalu v Jugoslaviji najmanj vreden 10-dinarski kovanec oziroma bankovec, torej tisto, čemur pravimo jur in kar je v prvem povojnem letu pomenilo več kot polovico tedanje plače.
Zvezni sekretar za finance je pripravil osnutek zakona, ki naj bi predpisal nov način zaokrožanja najnižjih zneskov. Po novem bi zaokrožili tako, da bi zneske od 1 pare do 5 dinarjev zaokrožili na nič dinarjev, zneske do 9 dinarjev in 99 par pa na 10 dinarjev.
To pomeni, da bi z dnem, ko se bo zaokroževanje začelo, drobiž za dinar, dva in pet dinarjev ne veljal več. Njihova kovinska vrednost je namreč že dolgo višja od kupne. Zato tak denar že zdaj izginja iz obtoka tudi zaradi pretapljanja v kovino. Narodna banka je namreč pri umiku zadnjih parskih kovancev ugotovila, da je bila dala v promet 2,7 milijarde takih novcev, po ukinitvi pa jih je zbrala le 400 milijonov kosov, kar pomeni, da se je izgubilo, pretopilo in se za spomin shranilo kar 2,3 milijarde kovancev ali kar 7.500 ton dragocene kovine, (dd)