N, ¦ 60 J Žalosten večer. ¦ f" ¦ : ¦ (\l '; L:>^' Tako nekako pred —=^^=^^tg; -- ____z_Vr=_-^-- ne vesta, zakaj? In to je še težje! Solze na otroškib. licih — nič nonavadnega! A solze iz mateiinih oči — vsaka nosi t sebi na stote bolesti! In da teko solze iz 061 — to je še dobro. Hudo je šo le najhujše, kadar silijo solze na dan. a srco jim brani. In čo ubrani vsein, gorju srcu I Dobro je, da m nc razpoči. — Iu tako je danes Mladičevej materi pri srci. Skopo vzpomladansko solnco je vže davno pritisnilu zadnji poljub na lice materi zpmlji. Nož vže pošilja srojega glasnika in terja svoje — a ajega od nikodar ni. Saj pride vaeloj z no6jo vred — ako prej ne, a danos ie ni ožeta. Kolikokrat je vžc lekel Francpk po cesti gledat, ie vže gredo oie, a vselej je pritekel sara nazaj. In mati! Vaak čas stopijo na prag, poteko k sosedu, ptašajo raimogiedoic, pušiljajo Fraucka, a očeta lo ni. In pa Se danes! Drogekrati so potrpeli lažc — aaj so priSli oče vselej, malo prej ali malo pozneje. Danes pa si> zdi vsein, da jih stražno dolgo ni. ,Mama. ofeto ni!" kliče Francek otožno - zvoncie, kakor bi šel od tamkiij, kjer se suje prst na zemeljsko Jjndi. In raati ne ve odgovora. Aniea se ihti na njenetn naročji, a mati je ne more potolafciti. llog se ustnili! Id morda jc vender res. kar je pravil Crkov Tone! Miadičeva mati tfiga no mogci vcrojoti. 0 vojski se jo pač govorilo vže vso zimo svm , a kaj vse ge ne govori! ("rkov Tone zDa brati, tako za silo, da se ve, pri čem smo, a neraškega jezika ne umeje. ln ta Jistek, ki ga je priues!a potovka — dali so ga jej pri zupanu — pisan je nemiko. nNa ofcta je, to je gotovo, ker je njegovo ime zapisano na Jistku," tako je raodroval učcni Tone, a kaj je Tse na njem, tega ni mogel povedati. To pa je rckel, da jc videl vže več takih Hstičfiv v svojem življenji, vaaj tiakane Crke so vse zasuknene fako po jednem kopitu. ln to je bilo za Toneta dovolj. Rad bi bil povedal še mar-sikaj Mladičevej materi -— a smilili so se mu. In Mladieka je obračala tisti pisaui listič in ga kazala drugi^i, a nihče je Di mogel ni razvesellti ni uža-lostiti — še bolj kakor je bila. Bl Vas je bila majhena in i-aztresena — daleč tam v gorab. In vender! Pesje zalajal, a precej obroolčal. Dobro znamenje to! nOče gred6!" pomoli izza postaljc Kranrek svojo objokano in zaspano glarico. In precej so vsi trije po konci. Mati vzamejo na ročje Anico — vzbudilo se je revšče. In Franeek se prime za matcrinu krilo. V«n mislijo, na dvovišče, a stopinje hližajočega se vžc Sujejo pri vratih. Kljuka pri kljufonici zastoče, dveri se odpro — v izbo stopijo oče. Hodili so delat v bližnjo vas k ne-kemu kmetu. Navadni pozdrar, obi&ijna govorica o vsakdanjih sharžh, Ijnbkovaujc otrok — vsega tega ni danes. Obličje očotovo je preplačono in skrbi polne Srte na njegovera razoranem čelu poznajo se cel6 v tem p6kimrakn. Mati hite pravit, kaj je donesla potovka od župana. nOd župana?" ponove oče z zategneuim glasom in ves surn zgine na mah iz njihovega srca. 0 da ne bi bil zginil! Roki razpnft mladi mož in ju zvija tako kriSevito, kakor bi prišle va-nje bolečine vsega sveta. Ne, vsakako še ni mogoče! Šo jedeo žarek šino v njegovo razdrapano sree. — A sohice je vže davno zašlo. .Pokaži rai tisti listek! morda me toži Lulek zavoljo tistih denarjev?" In žena pokaže listpk; tisti ofetov nnun'da" jo dirno nonavadno. Oče ogledujt\j» pisane in tiskane črke, obra^-ajo mali papir, a nič ne morejo najti na njem, kar bi ugajalo. Im6 svoje poznajo, a drugega ne mogo iztolmaSiti. In to ju hudo! „]* spat pojdite, jaz se Trnem kmalu," deje po malem premisleku mladi raož in pograbi za klobuk. , A žena rau brani, otroka ae jo6eta. Ko pa pov«, da misli iti poprašat - Se noeoj k županu, ustavi žena svojc proseče besede. Le otroka jočeta — a ne vesta zakaj. A po odhodu očetovem ju potolažijo mati, da gresta spat. ln Aničic-a je zaspala, a Francek ne. Pač je bil pod odejo, a zaspati tudi njemu ni moči. ,Oče, kam pa gresteVJ zaklical je za oietom, a oče vže niso slišali njegovih bcsed. In ko bi jih bili J-uli, pač bi se bili še jedenkrat obrnili, tako tnilo proseča so bile te besedc. In mati ? Niti ve6erje niso ponudili očetn — tako jim je blodil po glari ta neuganljivi listek. Zdaj se Še le spomnijo, a vže je prepozno. OSe so otišli------- Dolga pot! Po gidej poti in grdem vremcnu! Dve dobri uri Stejejo do župnc vasi. A Mladifa to ne zadržuje. Zvedeti mora nocoj, pri čem da je. Doma pa sedii mati na postclji in Sakajo. ()j. težko je tako čakanje! Molek drže v roci in v jedno mer sc pregibljejo ustnice, kakor l)i bil to zadnji večer. Ura zdrkne*na stoni, kmalu zabije dvanajst, ustnice prenehajo za ne-koliko časa, obrvi pokrijejo trudne oči, smrtna tižina prevladuje po skroranej I izbi. a iz nst Iij6 v presladkih globokih vzdihih tolažljive beaede: Zgodi ae tvoja volja! — Pes zalaja zunaj, a Francek zakliče izpod odeje: ,Vže gredo!" in v hipu je po konei. Pes utihne, duri zapokajo. Oče stoj^ sredi izbe. Mati govore in izpražujejo mnogo, a oče samo odgovarjajo: ,,B<> v^e kako!" Vsi so drugačni. A mati ne dade mirii, zvcdeti morajo. In zvedeli so. .Vojska je, in v štiriaajatih dneh gi-em od vas, Ijubi moji!"-------Vzpomlad in žalost — kak6 se njema to dvoje! ' In šli so. Pol leta ni bilo doinuv očeta. 4 In zopet so prišli. Jesen je vžo bila. Takrat pa jo bil