Marija Mojca Peternel CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) Celjski nemški časopis iz leta 1848 Celje, 2006 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 070(497.4=112.2)”1848” PETERNEL, Marija Mojca Cillier Wochenblatt (Zeitung) : celjski nemški časopis iz leta 1848 / Marija Mojca Peternel ; [fotografije Zgodovinski arhiv Celje ... [et al.] ; prevod v angleščino Katarina Kobilica, prevod v nemščino Marija Mojca Peternel]. - Celje : Zgodovinsko društvo, 2006. - (Zgodovini.ce, ISSN 1854-7591 ; 5) ISBN-10 961-91222-4-0 ISBN-13 978-961-91222-4-2 229858560 Marija Mojca Peternel CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) Celjski nemški časopis iz leta 1848 Izdalo in založilo Zgodovinsko društvo Celje Odgovorna urednica Marija Počivavšek Glavni urednik Janez Cvirn Uredniški odbor Bojan Cvelfar, Janez Cvirn, Branko Goropevšek, Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andrej Studen, Aleksander Žižek Fotografije Osrednja knjižnica Celje, Pokrajinski muzej Celje, Zgodovinski arhiv Celje ter iz knjige: Erich Witzmann, Herr Bidermeier auf der Barrikade, Wiener Karikaturen aus dem Revolutionsjahr 1848, Wien 1987 Lektor Anton Šepetavc Oblikovanje naslovnice Triartes, Domjan Računalniški prelom Andrej Mohorič Prevod v angleščino Katarina Kobilica Prevod v nemščino Marija Mojca Peternel Tisk Grafika Gracer Naklada 400 izvodov Celje, 2006 Izdajo knjige je omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. VSEBINA POPLAVA ČASOPISOV .......................................................................................................5 CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) ..........................................................................13 Preimenovanje časopisa ..................................................................................................16 Zunanja podoba lista ......................................................................................................21 Cena časopisa..................................................................................................................22 Primerjava cen časopisov ................................................................................................25 Viri informacij ................................................................................................................25 Sodelavci in dopisniki ....................................................................................................28 Julius Galba.....................................................................................................................31 Razširjenost in odmevnost celjskega nemškega časopisa................................................40 VSEBINA CILLIER WOCHENBLATTA (ZEITUNGA) ...................................................49 Odnos lista do prihodnje državne ureditve ....................................................................49 Odnos do Frankfurta ......................................................................................................54 Odmevi volitev v državni zbor ........................................................................................64 Odnos do ustave .............................................................................................................65 Vprašanje samostojnosti Italije .......................................................................................67 Ekonomska vprašanja .....................................................................................................70 Odnos do sodstva ...........................................................................................................72 Odnos do nadvojvode Janeza .........................................................................................75 Odnos do socialnih vprašanj ..........................................................................................78 NACIONALNO VPRAŠANJE ............................................................................................83 CERKVENO IN VERSKO VPRAŠANJE ...........................................................................99 ODNOS DO ŠOLSTVA ....................................................................................................107 ODNOS DO NARODNE GARDE ..................................................................................115 DOMOZNANSKI PRISPEVKI ..........................................................................................120 LOKALNO POROČANJE ................................................................................................121 Novice z Dunaja ............................................................................................................123 Poročanje o smrtnih kaznih .........................................................................................127 Novice iz deželnega glavnega mesta ..............................................................................129 Novice z bojišč ..............................................................................................................135 INTELLIGENZBLATT ZUR CILLIER ZEITUNG ..........................................................138 Odmevi celjskih kulturnih prireditev ...........................................................................139 Gledališki dogodki v Celju leta 1848 ...........................................................................142 Oglasi tiskarja Jeretina ..................................................................................................149 Knjigotrški oglasi ..........................................................................................................150 Poskus orisa bralne kulture v Celju ..............................................................................152 Knjige s politično in družbeno vsebino ........................................................................153 Priročniki ......................................................................................................................154 Nabožna dela ................................................................................................................156 Učbeniki .......................................................................................................................156 Knjige z zgodovinsko tematiko .....................................................................................157 Leposlovna dela ............................................................................................................159 Poezija ...........................................................................................................................160 Ciljna publika ...............................................................................................................160 Primerjava knjigotrških oglasov v Cillier Zeitungu in nekaterih drugih časopisih ......161 Časopisna zaloga tiskarja ..............................................................................................163 Ostali oglasi ...................................................................................................................165 Obvestila in naznanila ..................................................................................................165 Obvestila o cenah .........................................................................................................166 Šolska obvestila .............................................................................................................167 Obvestila o dobrodelnih akcijah ..................................................................................167 Svarila ............................................................................................................................168 Mali oglasi .....................................................................................................................168 Prodajni oglasi ..............................................................................................................169 Najemni oglasi ..............................................................................................................170 Delo dobi ......................................................................................................................170 Delo išče ........................................................................................................................171 Licitacije ........................................................................................................................171 Imeniki oseb .................................................................................................................171 Pisma bralcev in uredništva ..........................................................................................172 ZATON ...............................................................................................................................173 PRILOGA ...........................................................................................................................176 Abecedni seznam uvodnih člankov ..............................................................................176 JERETINOVI OGLASI ......................................................................................................178 1. Seznam oglaševanih knjig ........................................................................................178 2. Oglasi za časopise ......................................................................................................182 3. Oglasi za slike ............................................................................................................183 4. Oglasi za zemljevide ..................................................................................................183 5. Ostali oglasi ..............................................................................................................183 VIRI IN LITERATURA .....................................................................................................184 Viri: ...............................................................................................................................184 Literatura: .....................................................................................................................184 Spletne strani: ...............................................................................................................192 KRATICE ...........................................................................................................................192 ZUSAMMENFASSUNG....................................................................................................193 SUMMARY ........................................................................................................................196 IMENSKO KAZALO .........................................................................................................199  POPLAVA ČASOPISOV Ko je dan po izbruhu marčne revolucije 1848 na Dunaju cesar Ferdi- nand I. 1 Dobrotljivi razglasil konec cenzure in svobodo tiska, je bilo navdušenje neizmerno. V prestolnici je že v marčevskih dneh začela izhajati vrsta novih časopisov najrazličnejše vsebine in kvalitete, ki so jih glasni kolporterji ponujali na ulicah: »An allen Ecken häufen sich Plakate an allen öffentlichen Plätzen, in allen Gassen erscholl der Ruf von Colporteurs und frechen Weibern, welche diese Producte der zügelassesten Preßfreiheit ausriesen und unter allen Klassen der Bevölkerung verbreiteten, der beste Weg die Gesinnung der charakterlo- sen menge allmälig zu vergiften.« 2 Časopisnega booma ni zaustavil niti dokaj restriktivni začasni ukaz zoper zlorabo tiska (31. marca 1848), ki je urednikom, izdajateljem, založnikom in tiskarjem zagrozil s strogimi kaznimi – v primeru ža- ljenja in zmanjševanje ugleda države in ustave, Cerkve in oseb javnega življenja ter pozivanja k nemirom. 3 Če je pred marcem 1848 na Dunaju izhajalo »le« 41 časopisov, so jih do konca revolucije našteli kar 213. 4 Na Dunaju je največ časopisov natisnil Leopold Sommer, ki je imel pri svojem delu v mislih izključno dobiček in se pri tem ni oziral na politično narav- nanost tiskanega. Pri njem se je tiskalo kar 24 časopisov, med njimi Oestereichi- scher Beobachter, Der Wanderer, Das Oesterreichische Morgenblatt, Der Jurist, Der Volksfreund, Die neue Zeit, Der Satan, Der Dienstfreund, Der Landbote, Der Oester- reichische Blätter für Literatur. Poleg tiskarske je opravljal še založniško dejavnost za časopise, kot je bil Der Wanderer in Der Satan. 5 Tudi druga mesta v monarhiji so z uvedbo svobode tiska spremenila svojo podobo. V Gradcu so se že spomladi 1848 soočili s pravo poplavo najrazličnej- ših letakov in časopisov, o čemer je Ferdinand Gatti zapisal: »An den Häusern der Gässen, an den Ecken der Straßen kleben Plakate und Ankündigungen, eine über der andern, Aufrufe und Anordnungen, Warnungen und Ankün- digungen kommen an ihnen zum Vorscheine und verschwinden wieder und lösen sich oft mehrmals im Tage, in den Buchläden und Zeitungscomptoirs, vor der Post und Sparkasse drängt sich eine Menge von Menschen wartend, 1 Ferdinand 1. (19. 4. 1793, Dunaj – 29. 6. 1875, Praga). Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oe- sterreich, Wien 1860, zvezek 6, str. 197–200. 2 Hermann Meynert, Geschichte der Ereignisse in der österreichischen Monarchie während der Jahre 1848, Wien 1853, str. 284. 3 Prim.: Provisorische Verordnung gegen den Mißbrauch der Presse, Anhang zur Laibacher Zeitung, Laibacher Zeitung, 23. 5. 1848, št. 62; Provisorische Verordnung gegen den Mißbrauch der Presse, Besondere Beilage zu Laibacher Zeitung, 18. 7. 1848, št. 86 (tudi v slovenskem jeziku); Meynert, Ge- schichte der Ereignisse, str. 281. 4 Ernest Victor Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik von den Anfängen bis zum Jahre 1848, Wien und Leipzig, 1892-1893, zvezek 2, str. 143–158. 5 Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, Wien 1877, zvezek 35, str. 290.  Politična satira in karikatura sta postali pomembno orožje revolucije  kaufend, lesend alle zahlreichen Flugschriften, Extrablätter, Zeitungen, welche begierig gekauft und noch begierig verschlingen werden.« 6 V Gradcu je poleg uradnega, liberalno-nemško usmerjenega Gratzer Zei- tung 7 s prilogo Stiria (prvotno Der Aufmerksame) izhajal še Industrie Zeitung, ki se je prelevil v politični časopis in je 31. julija nehal izhajati. 19. aprila je začel izhajati Blätter der Freiheit und des Fortschrittes, ki mu je spodletel poskus, da bi pri poročanju o dogodkih z različnih področij imel glavno in odločujočo besedo. 8 Od 30. septembra je začel izhajati kot Volks-Zeitung als Fortsetzung der Blätter der Freiheit, ki se je nagibal na demokratsko stran in zamrl konec leta 1848. 9 Kratkega diha je bil tudi obskurni, liberalni Katzenmuzik, ki se je sam imenoval »das politische Gratzer-Abendblatt.« 22. maja je izšla njegova prva šte- vilka, do poletja se je že otepal z zelo velikimi finančnimi težavami, dokler se 10. junija ni preimenoval v Gratzer Schnellpost. Od 29. junija do 1. decembra 1848 je izhajal pod imenom Gratzer illustrierte Schnellpost. 10 Leta 1848 je od 1. maja dvakrat tedensko začel izhajati humoristični ča- sopis »für das lachende Deutschland« Es mengt sich in Alles. Po preimenovanju je od 1. junija do 30. septembra časopis trikrat tedensko izhajal kot Der Freisinnige, s podnaslovom Zeitschrift für Politik, Kunst, Literatur, Satiere und Humor. 11 V deželnem glavnem mestu je od 1. junija šestkrat tedensko izhajal še Charivari, Gratzer Politisches- satirisches Morgenblatt, 12 med novonastalimi časopisi kratkega diha naj omenimo še Landbote 13 ter Der Volksfreund, Ein Blatt aus Ste- iermark. Poraz oktobrske revolucije je povzročil tudi zaton časopisa Der Herold, katerega prva številka je izšla 1. julija. 14 Počasneje so svobodo tiska udejanili v manjših provincialnih mestih. V deželah s slovenskim prebivalstvom so državljani na pridobitve revolucije naj- prej reagirali s tiskanjem različnih lepakov, obstoječe časopise pa zasipavali s svojimi članki. 15 Najprej so svobodo na področju periodičnega tiska izrabili v Celju s ča- sopisom Cillier Wochenblatt, kasnejšim Cillier Zeitung, 16 nato v Novem mestu 6 Ferdinand Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848 in der Steiermark, Graz 1850, str. 44 . 7 Med leti 1788-1866 je bilo uradno ime tega graškega časopisa sicer Grätzer Zeitung, vendar v naslovu časopisa preglasa nismo opazili. Od leta 1867 dalje časopis izhaja pod imenom Grazer Zeitung. 8 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 190–205. 9 Friedrich Ahn, Die periodische Presse der Steiermark in den Jahren 1848–1898, Graz 1900, str. 16; o tisku na Štajerskem glej tudi Friedrich Pock, Von der deutschen Presse in Untersteier, v: Franz Hausa- mann, Südsteiermark (ein Gedenkbuch), Graz 1925, str. 182– 189. 10 Prav tam, str. 17. 11 Prav tam, str. 16. 12 Prav tam. 13 Prav tam, str. 18. 14 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 205. 15 Stane Granda, Sloveniens Blatt – časopis iz leta 1848, v: Zgodovinski časopis, 1994, št. 2, str. 231. 16 O celjskem nemškem časopisu glej tudi Mojca M. Peternel, Cillier Zeitung 1848, v: Germanistik im Kontaktraum Europa II. Beiträge zur Literatur (Symposion Ljubljana 17.–20. 4. 2002), ur. Mira Mila- dinović Zalaznik, Ljubljana 2002, str. 339–357.  s časopisom Sloveniens Blatt. Poleti 1848 je ljubljanska škofija začela izdajati nemški Laibacher Kirchenzeitung. Politična svoboda pa je močno vplival tudi na ljubljanski Laibacher Zeitung, ali kot so ga nekateri imenovali Ljubljančanka, ki je prav tako poleti začel izdajati politično prilogo Politisches Blatt. Sredi leta 1848 je začela izhajati tudi vrsta novih slovenskih (političnih) časnikov. S 1. julijem 1848 je v Celju začel izhajati časnik Celske slovenske novine, 17 ki je ga je urejal Valentin Konšek, 18 tiskal pa tiskar Janez Krstnik Jeretin. 19 Pravica svobodno tiskane besede je s seboj prinesla nove naloge. Če so časopisi predmarčnega obdobja še služili zabavi in kratkočasju, so morali »novi« 17 Od 3. oktobra 1848 se je list imenoval Celske novine, od začetka leta 1849 pa Slovenske novine. Prim. Orožen, Celska kronika, str. 209. 18 Valentin Konšek (4. 2. 1816, Trojane – 16. 7. 1899, Ljubljana). SBL 1, str. 494–495. 19 Janez Krstnik Jeretin (24. 8. 1803, Celje – 11. 11. 1853, Celje), SBL 1, str. 406. Revolucija je na Dunaju sprožila pravi časopisni boom  časopisi bralcem na kar najbolj razumljiv način predstaviti aktualna družbeno- politična vprašanja. 20 Kulturne novice so zamenjali politični uvodniki in raz- prave. Dotedanji izrazito gospodarski časopisi so poslej tiskali članke skoraj izključno politične vsebine. Preobrazbo lahko opazujemo pri Journal des oesterre- ichischen Lloyd, 21 kjer so po marčnih dogodkih na Dunaju gospodarske uvodnike vedno pogosteje izpodrivali politični. Tako je že 21. marca bil viden začetek novega koncepta, ko je takrat še tržaški časopis na naslovni strani objavil patri- otsko pesem Triest, polno simpatij do dvorske politike in globoke hvaležnosti do cesarja: Frei, wie die adriatisch’e Flut, So sollen die Gedanken fliessen, Und mächtig, wie des Feuers Glut Das freie Wort zum Himmel schiessen. Wir kunden es mit lautem Schrei, Lasst es zu fernen Völkern dringen, Das Volk ist frei, der Fürst ist frei, Des Druckes Fessel brach entzwei, Zerrissen sind der Zwietracht Schlingen. O! Enkel Habsburgs, wie Dein Ahn Hast Du ein grosses Wort gesprochen, Wie Rudolph’s leuchtet deine Bahn, Die Räuberungen sind gebrochen, Befreiet ist Dein herrlich Land, Auf freie Männer scheint die Sonne, Gelobt sei Gottes milde Hand, Gelobt Du, KAISER FERDINAND, Für solches Glück, für solche Wonne. 22 Tudi naslovnica prve številke osrednjega graškega časopisa je bila po revo- lucionarnih dogodkih na Dunaju bolj svečana, saj je bila obrobljena z zelenimi in belimi arabeskami. 23 Podobno se je dogajalo z Innerösterreichischen Industrie Zeitung, ki je po uvedbi svobode tiska postal izključno politični časopis. 24 20 Del Cott, Die Journalistik, LZ, 26. 6. 1848, št. 76, str. 450. 21 O tem časopisu glej tudi Peter Vodopivec, Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v predmarčni dobi, Ljubljana 1978, doktorska disertacija. Odnos tega, takrat še tržaškega časopisa do vlade, je v svoji disertaciji analiziral Martin Riedlinger. 22 3. in 5. kitica pesmi Triest, Jl, 21. 3. 1848, št. 58, str. 228. 23 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 22. 24 Prav tam, str. 23. 10 Celo izrazito poljedeljsko-gospodarske Novice niso mogle ostati v starih okvirih: »Hitro se je moral skrčiti prostor za poljedelske in rokodelske stvari in poučevati je moral list svobodne državljane slovenske ob evangeliji nove ‘pomla- di narodov’: o ustavi, o volitvah, o kmetski odvezi, o svobodi, o narodnosti in ravnopravnosti; na eni strani je moral buditi speči narod, na drugi brzdati pre- tirano hrepenenje in opominjati k treznosti, mirnosti, zaupanju in zalotnemu vedenju.« 25 Med časopisi so bile različne vrste, ki so se med seboj razlikovale po vse- bini in po pogostnosti izhajanja. Spekter bralcev je bil različen, časopisi so bili namenjeni tudi specifičnim slojem, na primer Judom, damam, kmetom in de- lavcem. Bili so razvedrilni ali poučni, pa tudi vseobsegajoči. Različna sta bila čas in pogostnost izhajanja. Od časopisov, ki so začeli izhajati ob izbruhu revolucije, so nekateri izhajali vsak dan ali celo dvakrat dnevno, mnogi so izšli samo enkrat. Največ časopisov, zlasti dnevnih, je začelo izhajati poleti (junij, julij), najmanj pa avgusta in septembra. Praktično čez noč so se ulice napolnile s prodajalci časopisov, zato ni čudno, da so bili poletni sprehodi po mestnih središčih vse prej kot mirni. 26 Številni listi so izhajali le kratek čas, za kar je bilo več razlogov. Poleg pojemanja revolucionarnega duha, ki je bil razlog za njihov začetek in konec, je gotovo treba omeniti finančne razloge. Takratno časopisno življenje je potekalo v duhu »svetniškega diletantizma«. Svoboda tiska je za večino pogosto pomenila svobodno pisano in govorjeno besedo samo zato, da ni bilo tako kot v starem sistemu. Časopisi stalnim sodelavcem večinoma niso bili sposobni izplačevati honorarjev. Njihova eksistenca je bila torej že vnaprej odvisna od publicistič- nega dilentantizma posameznikov, ki je našel izraz v njihovem ustvarjanju. V prvem obdobju svobode tiska je namreč mnogo urednikov čutilo, da morajo objaviti vse prispevke, ki so jim bili poslani. Mnogi časopisi, še zlasti lokalni, so bili premalo kritični in strokovni. Posredovali so le rezultate posameznih dogajanj, niso pa se ukvarjali z razlago vzrokov, ki so privedli do njih. Mnogi so s tiskano besedo želeli neposredno poseči v dogajanje, namesto da bi se omejili na objektivno opazovanje in znanstveno osvetlili neki problem. Tako je na pri- mer Gratzer Zeitung šele dosti pozneje začel redno objavljati poročila iz deželnega parlamenta, volitve v deželni zbor in njegovo odprtje pa ga, tako kot mnoge druge takratne časopise, niso zanimale. 27 Množičnost časopisov gotovo ni bila sorazmerna z njihovo kvaliteto. Šte- vilni so na prav bizaren, nizkoten način kritizirali člane cesarjeve družine in druge osebe javnega življenja. 28 Meynert, ki je tik pred revolucijo leta 1847 dobil 25 Josip Apih, Slovenci in 1848. leto, Ljubljana 1888, str. 144. 26 Heinrich Wuttke, Die deutschen Zeitschriften und die Entstehung der öffentlichen Meinung, Leipzig 1875, str. 376. 27 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 206–208. 28 Prav tam. 11 koncesijo za Wiener Allgemeine Zeitung, 29 je menil, da so številni »Gassenblätter« polni nesramnosti, ničevosti, temelj njihovega preživetja pa zanimanje za javne škandale. 30 Nad »rumeno usmerjenostjo« nekaterih časnikov se je že na začetku apri- la 1848 zgražal tudi urednik Laibacher Zeitung Leopold Kordeš, 31 ki ni želel, da časopis postane prostor za osebna obračunavanja. 32 S tem v zvezi naj omenimo poziv znanega dunajskega tiskarja Carla Ge- rolda in njegovega sina stanovskim kolegom v monarhiji, v katerem je pozival h kritičnosti pri objavljanju besedil in opozarjal na preprečevanje zlorabe pravkar pridobljene svobode. 33 Obdobje divjega nastajanja časopisov je trajalo nekaj več kot pol leta, do- kler ni bila 23. oktobra 1848 sprejeta proklamacija, ki je zlasti s četrtim členom zadala smrtni udarec časopisnemu ustvarjanju: »Auf die Dauer des Belagerungs- zustandes sind alle Zeitungsblätter zu suspendiren, mit Ausnahme der Wiener Zeitung, welche sich bloß auf officielle Mittheilungen zu beschränken hat.« 34 29 Wurzbah, Biographisches Lexikon, Wien 1858, zvezek 4, str. 187. 30 Meynert, Geschichte der Ereignisse, str. 284. 31 Leopold Kordeš (6. 11. 1808, Kamna Gorica – 3. 12. 1879, Dunaj). SBL 1, str. 515–516. O njem glej tudi: Mira Miladinović Zalaznik, Leopold Kordeš, ein Krainer Literat deutscher Zunge, v: Mira Miladinovič Zalaznik, Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen (Ljubljana: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2002), str. 82–111; Mira Miladinović Zalaznik, Leopold Kordeš, ein Krainer Literat des Vormärz (Interantionales Symposium Laibach/Ljubljana 3.– 6. November 1994), v: Anastasius Grün und die politische Dich- tung im Vormärz, ur. Anton Janko in Anton Schwob, München 1995, str. 157–168. 32 Erklärung der Redaction, LZ, 8. 4. 1848, št. 43, str. 288. 33 Alois Josef Ditscheiner, Der Wienerfreiheitskampf, oder ausführliche Geschichte der erreignißvollen acht Tage in Wien vom 12. bis 19. März 1848, Wien, 1848, str. 128. 34 Prav tam, str. 10. 12 Prva številka Cillier Wochenblatt 13 CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) Prvi politični časnik, ki je zagledal luč sveta v slovenskih deželah, je bil nemški list Cillier Wochenblatt s podnaslovom Zeitschrift zur Belehrung und Vertre- tung des Bürger - und Bauerstandes. Prva številka je izšla 1. aprila 1848, natisnili pa so jo v tiskarni Janeza Krstnika Jeretina. Novi celjski časopis sta pod geslom Licht, Recht, Wahrheit, urejala profesor Vincenc Prasch in bivši graščinski ura- dnik Josef Ganser. Urednika sta z njim želela sodelovati v razpravi o nadaljnjem razvoju in napredku države. 35 Pri urejanju tega aktualnega, resnicoljubnega in tolerantnega časopisa sta oba urednika sodelovala le prvih enajst številk. Junijski oglas na naročilo celj- skega nemškega časopisa 36 je napovedoval tako spremembo imena časopisa kot tudi uredništva. Od dvanajste številke je list urejal le še profesor Vincenc Pra- sch, ki je kmalu spremenil naziv in vsebino lista. Zadnja številka Cillier Woche- blatt je kot Gratis Blatt izšla zadnjo junijsko sredo leta 1848. 37 Od julija dalje je časopis izhajal dvakrat tedensko, ob torkih in petkih ob peti uri zvečer kot Cillier Zeitung – Zeitschrift für Stadt und Land mit besonderer Rücksicht auf deutsche und slavische Interessen (Časopis za mesto in deželo s posebnim ozirom na nemške in slovanske interese). 38 O razlogih za Ganserjev odhod lahko samo ugibamo, saj časopis o tem ni poročal. Domnevamo pa lahko, da sta se urednika vedno bolj razhajala v svojih pogledih na tedanji dve glavni vprašanji. Cillier Wochenblatt je od samega začetka kazal velik interes za kmeta in kmečko vprašanje. Izhajajoč iz dejstva, da časopis po preimenovanju v svojem novem programu kmeta niti omenil ni in da je Ganser morda vendarle imel več občutka za kmečko vprašanje in njegovo rešitev, sklepamo, da se slednji z novo politiko časopisa ni strinjal. Interes Cillier Zeitung je bil usmerjen bolj v reševanje nacionalnega vprašanja. Pri Ganserju pa se zdi, da je bil v ospredju bolj kmečki problem oziroma nasprotja med mestom in podeželjem, kot pa vse bolj očitni nacionalni problemi. 39 Drugi razlog, ki se morda zdi še nekoliko bližji, je treba iskati v takratnih političnih akcijah. Marčni dogodki leta 1848 namreč pomenijo izbruh peticij- skega gibanja, ki je bilo na Slovenskem precej burno. Peticije so bile lahko ko- lektivne, v redkih primerih tudi individualne. Lahko so bile lokalne, regionalne 35 Das Programm, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 1. 36 Pränumeration – Ankündigung, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 65 in Pränumeration-Ankündigung, CW, 29. 6. 1848, št. 14, str. 75. 37 CW, Gratis Blatt, 28. 6. 1848, št. 14. 38 Pränumerations-Ankündigung, Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 15, str. 81. 39 V zvezi z zapletenimi nacionalnimi odnosi na Štajerskem glej tudi Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Maribor 1997. 14 pa tudi vsenarodne. 40 Poleg peticij za združeno Slovenijo je pri nas potekalo tudi peticijsko gibanje za združitev s Hrvaško. 41 To so vse tiste peticije, ki so leta 1848 v svojih zahtevah poudarjale željo po povezavi ali pa kar zvezi s Hrvaško. Razkol obeh urednikov je verjetno povezan s peticijami za združeno Slo- venijo. V letu 1848, ki se imenuje tudi pomlad narodov, so mnogi narodi, tudi Slovenci, sestavili svoj nacionalni program. Za nas so bolj pomembne peticije za sprejetje programa Zedinjene Slovenije, kjer so imeli glavno vlogo zavedni duhovniki z Matijo Majarjem na čelu, čeprav jim je škof Slomšek 42 odsvetoval sodelovanje v politiki. 43 Delegacija slovenskega društva z Dunaja, ki je pripravilo program Zedi- njena Slovenija, se je v začetku maja odpravila v Ljubljano, na svoji poti se je ustavila tudi v Gradcu in Celju (10. maja), česar pa Cillier Wochenblatt ne omenja. Časopis se je opredelil za frankfurtski parlament, omenil pa tudi ni ustanovitev Graške Slovenije. 44 Sprememba v uredniškem odboru celjskega nemškega časopisa je bila verjetno tudi v tesni povezanosti z omenjenimi dejstvi, prav tako pa tudi z novo- ustanovljenim Društvom za posredovanje slovanskih in nemških interesov, saj je časopis postal njegovo glasilo. Ustanovitev celjskega društva je bila vidna posledica prihoda dunajske Slovenije v Celje, razgovorov z njo ter porasta slovenske nacionalne zavesti, saj je nastalo neposredno po njenem odhodu. 45 V ospredje so prihajali izključno politični, predvsem pa vedno izrazitejši nacionalni problemi, ki so se povezovali z volitvami v Frankfurt. Društvo za posredovanje je pozdravilo indirektne volitve, izražalo vso podporo cesarju in videlo prihodnjo ureditev Avstrije v ustavodajni državi, predvsem pa poudarjalo povezavo z Nemčijo. Časopis je še posebno aktivno nastopil proti vse večjim na- cionalnim prepirom. »Ker slovenskega narodnega gibanja ni bilo pripravljeno podpreti, ga je želelo s ‘posredovanjem’ pomirjati.« 46 Predvsem pomirjanje je bilo osrednje vodilo časopisa do njegovega zatona konec leta 1848. Nič čudno torej, da se je časopis vedno z obžalovanjem odzval na vsak izgred. 40 Stane Granda, Dolenjska v revolucionarnem letu 1848, Novo mesto 1995, str. 275–276. 41 O hrvaških peticijah glej Petar Korunić, Prilog, Historijski zbornik 1978-79, str. 165–194. O podpiso- vanju hrvaških peticij na Slovenskem glej Granda, Dolenjska v revolucionarnem letu, str. 277–300, ter prispevek istega avtorja Die slowenisch-kroatische Beziehungen im Revolutionsjahr 1848/49, v: Der Prager Slavenkongres 1848, ur. Andreas Moritsch, Wien–Köln–Weimar 2000, str. 137–170. 42 Anton Slomšek (26. 11. 1800, Slom v Unišah pri Ponikvi – 4. 9. 1862, Maribor). SBL 3, str. 367– 379. 43 Stane Granda, Slovenci in propaganda proti frankfurtskim volitvam, v: Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, str. 488–489. 44 Stane Granda, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo Ljubljana, 1999, str. 65. 45 Prav tam. 46 Prav tam. 1 Program omenjenega celjskega društva in s tem tudi nemškega časopisa ni bil naklonjen idejam programa Zedinjene Slovenije, saj se je slednji zavzemal za enotno Slovenijo, slovenski jezik in nepovezanost z Nemčijo. 47 Celjsko Dru- štvo in časopis sta želela ravno nasprotno: povezavo z Nemčijo in ob tem branila okvire enotne Štajerske pod streho sožitja obeh narodnosti. Prascheva zavest okvira deželne enotnosti ni nikoli prestopila, kar se večkrat izrazi s stavkom »Einheit gibt Kraft!!« Kot vemo, je do podpisovanja peticije prišlo v različnih krajih, v Celju na primer 21. junija, torej tik pred izidom obeh že imenovanih oglasov za celjski nemški časopis, v katerih se kot glavni urednik navaja samo Vincenc Prasch. Skupaj z 80 podpisi obsega peticija tri strani. Med podpisi najdemo le izbrana imena, med njimi zdravnike, tiskarje (tudi našega tiskarja Jeretina), gostilničarje, uradnike, duhovščino na čelu z Matijo Voduškom in Josefa Ganserja. 48 Prascha ne najdemo niti v poznejših seznamih podpisnikov. 49 Glede na to se zdi resnični razlog za Ganserjev odstop različen pogled na vse bolj pereče nacionalno vpraša- nje in s tem povezan program Zedinjene Slovenije. Prasch tudi sicer pri takratnih znanih cerkvenih možeh ni bil preveč pri- ljubljen. Škof Slomšek je na primer v pismu Vodušku med drugim kritiziral Praschevo nenačelnost: »Čudo se mi, de je profesor Praš kožo preoblekel, ino nas z svojim Celskim tednikom pikati jel; moje dni sim se na njega zanašal.[…] Ali se bomo Slovencov ali Nemcov deržali? Le Slovencov, kar je prav. Nemci nam žugajo materno kerv popiti, nas pa tudi ob sveto vero pripraviti.« 50 Škofova nenaklonjenost je bila očitna tudi po zatonu celjskega nemškega časopisa. Prasch je kot profesor na tamkajšnji gimnaziji očitno večkrat odvra- čal dijake od obiska verouka. Na to ga je škof Slomšek preko celjskega opata tudi prijazno opozoril: »Wenn Studenten Christenlehren besuchen, die einst Christenlehrer werden wollen, gereicht mir zum großen Troste. Sollte Herr. Pfr. Prasch, dem ich meinem Gruß entbiete, dieselben am Christenlehrbesuche beirren, so ersuche diesen Herrn in meinem Namen, dieses mir zu Gefallen ja nicht mehr thun; vielleicht kann ich ihm auch jemahls noch ein Gefallen erweisen.« 51 V zvezi s Praschem obstaja celo sum, da je bil avtor protislovenskih član- kov v graški Stirii. 52 Ta domneva je bila razlog, da je Ignacij Orožen 53 v pismu Muršcu 54 zapisal: »Könnten Herr Doctor den Verfasser des Artikels in der Sti- 47 Prav tam, str. 49. 48 Prav tam, str. 135. 49 Prav tam, str. 135, 348 in 548. 50 Slomškovo pismo Matiji Vodušku, 2. 6. 1848, v: Fran Kovačič, Slomškova pisma Vodušku, Arhiv za zgodovino in narodopisje, prva knjiga, Maribor 1930, str. 108. 51 Slomškovo pismo Matiji Vodušku, 12. 3. 1850. Prav tam, str. 136. 52 Opomba k Slomškovemu pismu Matiji Vodušku, 2. 6. 1848. Prav tam, str. 109. 53 Ignacij Orožen (30. 1. 1819, Laško – 13. 4. 1900, Maribor), SBL 2, str. 231–233. 54 Jožef Muršec (1. 3. 1807, Biš v Slovenskih goricah – 25. 10. 1895, Gradec). SBL 2, str. 182–184. 1 ria: ‘Was wollen den die Windischen eigentlich’ – erfahren und ihn uns nen- nen? Es ist uns viel daran gelegen den Autor zu erfahren, weil wir diesbezüglich Herrn Prof. Prasch in Verdacht haben; der sich hier als ein biederer Deutsche zur Aufgabe gemacht zu haben scheint, den Samen der Zwietracht zu streuen und die Geistlichkeit durch die unverschämtesten Lügen und Verleumdungen zu entwürdigen.« 55 Politično prepričanje urednika nemškega celjskega časopisa je eno, njego- vo navdušenje nad pridobitvami revolucije in odprtost za nove tokove z različ- nih koncev monarhije pa drugo. To je analiza celjskega nemškega časopisa tudi potrdila. Urednik je namreč kljub drugačnim načelom in prepričanju v duhu svobode tiska bil pripravljen objaviti dopise različnih nazorov in stališč. Ob tem se je po pravilu od njih distanciral. Časopis je ves čas prežemal spravljivi duh mirnega sožitja slovenskega in nemškega naroda. Vedno bolj očitna nacionalna nasprotja Prasch v skladu z interesi novoustanovljenega Društva za pomirjanje obeh narodnosti ni želel še bolj razvnemati. Preimenovanje časopisa Resničnih razlogov za preimenovanje časopisa pravzaprav ne poznamo, saj o tem ni bilo nikoli nič objavljenega. Za spremembo smo izvedeli iz ogla- sa, ki je bil objavljen na naslovni strani dvanajste 56 in štirinajste številke Cillier Wochenblatta. 57 Kljub temu lahko z gotovostjo trdimo, da je preimenovanje časopisa po- vezano z nastankom že omenjenega društva. Verein zur Vermittlung der deut- schen und slavischen Interessen naj bi nacionalni ogenj v mestu umiril, če že ne pogasil. Celjski nemški časopis, kot njegov glasnik, pa naj bi mu pri tem pomagal: »Als Organ des Vereines zur Vermittlung der deutschen und slavi- schen Interessen wird unsere Zeitschrift die beiderseitige Nationalitäten zu wah- ren und Versöhnung anzubahnen trachten, jedem Separatismus aber mit aller Kraft entgegen arbeiten.« 58 Glede na to, da je bil Cillier Zeitung glasilo društva, se zdi prav, da si nje- govo dejavnost pobliže pogledamo – tudi zato, ker je časopis pravzaprav edini vir za omenjeno društvo, ki je bilo kratkega diha. Že po 13. juniju novic o društvu časopis ni več objavljal. Razlogov za njegov konec ne poznamo, dejstvo pa je, da to sovpada z Orožnovo trditvijo, ki pravi, da štiri tedne pozneje »že ni bilo ne sluha, ne duha od te družbe«. 59 55 Pismo Ignacija Orožna Muršcu 24. 5. 1848, v: Fran Ilešič, Korespondenca dr. Josipa Muršca, Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, Ljubljana 1904–1905, str. 68. 56 Pränumeration – Ankündigung, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 65. 57 Pränumeration – Ankündigung, CW, 29. 6. 1848, št. 14, str. 75. 58 Prav tam. 59 Ignacij Orožen, Celska kronika, V Celi 1854, str. 207. 1 Zadnja številka Cillier Wochenblatt 1 Do leta 1848 o trenjih med obema narodnostma v Celju ne moremo govoriti, začela so se pojavljati šele z izbruhom revolucije. 60 Vedno večja nacio- nalna nasprotja so pravzaprav zahtevala nastanek organa, ki bi tovrstne strasti umiril, o čemer obširneje poroča že 8. številka časopisa Cillier Wochenblatt. 61 Že naslednja številka je bralce obvestila o nalogah društva: »Der unselige Kampf der Sprachen und der dadurch sie vertretenen Nationalitäten beginnt unser großes Vaterland Österreich in seinen innigsten Verbande zu zersetzen, und leider wird das natürliche Gefühl der Nationalität durch innere und äußere Aufreizung auf eine Art künstlich entzündet, daß die Explosion ganze Reiche zu zertrümmern droht.« 62 V celjskem nemškem časopisu tako praktično že od vsega začetka čutimo zahtevo po pomirjanju, izogibanju konfliktov med Slovenci in Nemci in po prizadevanju za sožitje. Kljub temu pa je Prasch deloval v duhu svobode tiska in objavljal tudi prispevke, ki so bili bolj radikalni. Seveda se je od vsakega dopisa zunaj tega koncepta distanciral in pozival k enotnosti. Tako na primer pri že omenjenem M. R. iz Celovca: »Zur Aufnahme nicht geeignet. Wir sind durchaus nicht gesonnen, Oehl in die Flamme zu gießen, und den Nationali- tätsstreit fort zu nähren zu einer Zeit, wo wir in nächster Umgebung so wie in der Ferne die traurigsten Folgen desselben bemerken. Einheit! Einheit! Diese thut Noth, nicht der Same der Zwietracht, während der Krieg an unsere Pfor- ten pocht. Ultrasklaven und Ultragermanen sind beide unsere Feinde. Dies ist unser Glaubensbekenntnis.« 63 Društvo je bilo ustanovljeno 16. maja 1848, za predsednika začasnega predsedstva je bil imenovan dr. Mathias Forreger. Izvoljen je bil svet s petimi člani, ki jih časopis ne imenuje, njihova naloga pa je bila priprava statuta. 64 Prvo poročilo se konča z vabilom na skupščino, ki naj bi bila 22. maja. 65 Ustanovitev celjskega društva je bilo verjetno zgled kmalu nato ustano- vljenemu mariborskemu društvu. Tudi njegova naloga je bila v prvi vrsti pomir- jevalne narave, je pa tako kot celjsko kmalu zatonilo. 66 Dve strani obsegajoč program, 67 ki je bil kot dodatek izdan ob deveti šte- vilki časopisa, je podrobno določal naloge društva, pri čemer je bilo v ospredju 60 Janez Cvirn, Deutsche und Slowenen in der Untersteiermark: zwischen Kooperation und Konfrontati- on, v: Harald Heppner, Slowenen und Deutsch im gemeinsamen Raum, München 2002, str. 113. 61 Cilli, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 41. 62 Programm, CW, 25. 5. 1848, št. 9, nepaginirano. 63 Correspondenz der Redaction, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 39–40. 64 Cilli, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 41–42. 65 Prav tam, str. 42. 66 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1993, str. 692. 67 O programu glej tudi Janez Cvirn, Celje in leto 1848, v: Odsevi preteklosti 2. Iz zgodovine Celja 1848–1918, Celje 1998, str. 64–65. 1 pomirjanje Slovencev in Nemcev ter prizadevanje za enakopravnost obeh naro- dov v močni Avstriji. 68 Program je z veliko optimizma in prepričljivih besed vabil k članstvu. 69 Naloge članov, ki jih je bilo moč najti tudi zunaj mestnih okvirov, so bile ome- jene predvsem na preprečevanje in pomirjanje sporov med obema narodoma. Za dosego tega cilja je bila dovoljena uporaba ustne in pisane besede. Društvo se je zavzemalo za enotno, močno Avstrijo, pri čemer niso izključili možnost povezave z Nemčijo. Hkrati s tem so dopuščali tudi sodelovanje s sosednjimi narodi, zlasti Hrvati. Prizadevanje za enotno, močno Avstrijo je bilo tudi bistvo politike celj- skega nemškega časopisa, ki ji je ostal zvest do svojega zatona: »Dieser höhere Einheitspunct ist der Begriff eines mächtigen einigen Ősterreich, der Deutsche und der Slave gehen in dem Begriffe eines Österreichs, dem die Idee eines Vaterlandes Österreich ist ganz neugeboren, wenigstens erst kaum seit Wochen lebendig geworden. Vor Allem aber ist es Einigung alles Widerstrebenden in Österreich, was zur Befestigung Noth thut, ja wir können sagen, zur Erschaffung Österreichs, denn die Idee eines Vaterlandes Österreich ist ganz neugeboren, wenigstens erst kaum seit Wochen lebendig geworden. Die Einigung Österre- ichs sei daher das Ziel unseres energischen Bestrebens, sie sei die Waage unserer Worte, sie sei die Lenkerin unserer Thaten, und die gleiche Berechtigung der Nationalitäten ist die große geistige Macht, die allein zur Einheit führen, und dem Staate Österreich einen unvergänglichen Altar in den Herzen aller deut- schen und slavischen Bewohner aufbauen wird.« 70 Društvo je stremelo k močni Avstriji, v kateri bosta obe narodnosti (sloven- ska in nemška) bratsko združeni. Še posebej južna Štajerska naj bi jima pri tem nudila varno in trdno okrilje. Odločno je nastopalo proti vsem (pre)radikalnim zahtevam na slovenski in nemški strani. 71 Celjski nemški časopis je poročal o delu društva, ob tem pa vabil bralce, naj se priključijo in sodelujejo na njegovih sejah. 72 Iz poročil lahko razberemo probleme, o katerih je društvo razpravljalo; med drugim tudi o vprašanju odno- sa s Hrvaško, oziroma o govoricah, da se v mestu pričakuje hrvaška deputacija. 73 Besedilo izkazuje naklonjen odnos do tega vprašanja, kar pa smo lahko prebrali tudi v programu. 68 Programm, CW, 25. 5. 1848, št. 9, nepaginirano. 69 Prav tam. 70 Prav tam. 71 Janez Cvirn, Celjsko Društvo za posredovanje med slovansko in nemško narodnostjo, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 329–330. 72 Cilli, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 41–42. 73 Wochenschau, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 47. 20 Isto poročilo na kratko omenja razprave o aktualnih direktnih in indirek- tnih volitvah ter o nameri za preoblikovanje obstoječega bralnega društva. 74 Poročilo s seje 23. maja je na prvi strani objavila enajsta številka časopi- sa. 75 Društvo je obžalovalo dogodke, ki so se zgodili 15. maja na Dunaju, hkrati pa je v imenu celotne Štajerske izrazilo pripadnost in zvestobo cesarju. Dvanajsta številka posebne novice o društvu ni prinesla, je pa bilo v rubri- ki Anhang objavljeno obvestilo o sestankih društva, ki da bodo redno ob torkih ob šesti uri zvečer. 76 Celjski nemški časopis je ob preimenovanju postal glasilo društva, ki je že v svojem imenu jasno izražalo svoj namen. Društvo je sicer delovalo kratek čas, časopisu pa vtisnilo trajen pečat, ne samo z imenom, ampak tudi s spreme- njeno vsebino. Do konca izhajanja je v odnosu do obeh narodov Cillier Zeitung zagovarjal sožitje in nasprotoval vsem separatističnim idejam, ki bi privedle do razpada deželne enotnosti. Dosledno je nasprotoval vsem nasilnim dejanjem, še toliko bolj, če so temeljila na nacionalnih čustvih. Čeprav je društvo po podatkih iz literature kmalu ugasnilo, lahko njegov neformalni obstoj povezujemo šele z zatonom Cillier Zeitunga. Da je Društvo iz Celja odmevalo tudi zunaj mesta poroča Cillier Zeitung v začetku junija, in sicer z velikim navdušenjem deželnega glavarja Wickenburga: 77 »Nachdem dieser Grundsatz in dem bereits erlassenen provisorischen Wahlge- setz wirklich beibehalten wurde, erübrigt mir nur Euer Excellenz zu ersuchen, dem genannten Vereine meine volle Anerkennung seiner bei dieser Gelegen- heit in obenerwähnter Schrift ausgesprochenen lobenswerthen Ansichten und Gesinnungen eröffnen zu wollen.« 78 Ustanovitev društva v Celjski kroniki omenja tudi Ignacij Orožen, ki dru- štvo imenuje družbo z naslovom: »Verein zur Vermittlung der slavischen und deutschen Nationalität.« 79 V nadaljevanju govori le še o izvolitvi začasnega na- čelnika te družbe doktorja Foreggerja in doda, da štiri tedne po ustanovitvi ni bilo ne duha ne sluha o tej družbi. 80 Tudi sicer avtor prav posebne naklonjeno- sti društvu ni izkazal: »Od našiga zbora sim kmalu od začetka mislil, da ni kaj drugega kakor nemška sleparija; ino tako se tudi res kaže. Neki Nemci hočejo s’tem zboram samo le Slovencam usta in oči vezati ino jih pri nosu tako dolgo voditi, de bodo v’ Frankforti nas v’ jarm perpregli.« 81 74 Prav tam. 75 Cilli, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 59. 76 Nachricht, Anhang, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 70. 77 Matthias Constantin Capelli Wickenburg (16. 7. 1797, Pesch bei Düsseldorf – 26. 10. 1880, Gleichen- berg). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1887, zvezek 55, str. 228–223. 78 Wochenschau, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 59. 79 Orožen, Celska kronika, str. 207. 80 Prav tam. 81 Citirano po Janez Cvirn, Celje in leto 1848, str. 65. 21 Orožnovo mlačno navdušenje za društvo dokazuje njegovo pismo Mur- šcu. Dober teden po ustanovitvi, 25. maja, je namreč suhoparno zapisal: »Hier hat sich ein Verein zur Versöhnung zwischen Deutschen und Slaven gebildet. Das politische Glaubensbekenntnis dieses Vereins hat Herr Gurnigg im Gra- tzer Extrablatt vom 21. d. M. ausgesprochen.« 82 Celjskemu društvu tudi Josip Apih 83 ni pripisoval prav velikega pomena: »Menj važna je bila ‘Celjska družba za gojitev sporazumljenja med Nemci in Slovenci.’ Program njen svari pred poostrenjem narodnega nasprotja in hoče posredovati med Nemci in Slovenci; oba naroda se naj zjedinita v višji jednoti: v Avstriji na podlagi ravnopravnosti. ‘Skrajnim’ težnjam hoče družba priti v okom z ‘opazovanjem’ osobito gibanja na Hrvatskem, a protiviti se hoče združe- ni Nemčiji uprav tako, kakor zjedinjeni Sloveniji.« 84 Ustanovitev društva pa je vendarle odmevala v takratnih časopisih. Po pričakovanjih smo odmeve našli v Journal des oesterreichischen Lloyd, in sicer v novici Vincenca Prascha z naslovom Verein zur Vemitlung der deutschen und slavischen Interessen. 85 Avtor je zaradi naraščajočih nacionalnih konfliktov pov- sod po monarhiji, še zlasti pa v Celju, videl v društvu resničnega varuha enotne Štajerske. Ob predstavitvi programa društva ni pozabil poudariti vere v močno Avstrijo in zvestobe cesarju in dvorski politiki. Verjetno je prav zaradi pomirjevalne politike društva novica o njegovi ustanovitvi našla prostor v sicer celjskemu nemškemu časopisu nenaklonjenih Novicah. Avtor članka Slovenske reči o društvo ne piše slabo: »(V Celji se je slovensko – nemški zbor) začel, kteriga namen je bratovsko edinost slovenske in nemške narodnosti z besedo, pisanjem in dejanjem vstanoviti tako, de se nobenimu narodu ne bojo njegove pravice krajšale. Zbor povabi, de bi obilo rodoljubov stopilo v to družbo.« 86 Glede na zapisano lahko rečemo, da je Društvo iz Celja našlo dokaj maj- hen odmev v takratnem slovenskem prostoru. Zunanja podoba lista Časopis je ves čas izhajal na ½ do ¾ tiskarske pole, 87 format časopisa je bil 30×21 cm, prelom glavnega dela pa je bil po pravilu v dva stolpca. Širina vsakega je bila 8 cm. 82 Pismo Ignacija Orožna Muršcu, 24. 5. 1848, v: Fran Ilešič, Korespondenca J. Muršca, 1905, str. 67. 83 Josip Apih (16. 3. 1853, Žapuže na Gorenjskem - 19. 1. 1911, Celovec). SBL 1 str. 13–14. 84 Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 131. 85 V. Pr., Verein zur Vemitlung der deutschen und slavischen Interessen, Cilli, 21. 5. JL, 25. 5. 1848, str. 357. 86 Slovenske reči, Novice, 31. 8. 1848, št. 22, str. 92. 87 Tiskarska pola – ima 16 strani in je enota pri vezavi, označena s signaturo in normo. Prim.: Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1982, str. 745. 22 Pravilo ni veljalo pri objavah cesarjevih ali drugih razglasov in pri objavah različnih programov. Tudi oglasi so bili praviloma objavljeni v dveh stolpcih, izjema so bili slovesni razglasi in cesarske proklamacije. 88 Celjski nemški časopis je bil po zunanjem videzu podoben drugim večjim časopisom, kot so bili Gratzer Zeitung, Journal des oesterreichischen Lloyd, Gratzer Zeitung, Klagenfurter Zeitung ali Laibacher Zeitung. Poleg skorajda enake glave ča- sopisa je v njih moč najti praktično enake rubrike, ob nekaterih je izhajala tudi priloga. Vse omenjene časopise je povezoval isti, torej nemški jezik, pisava pa je bila gotica. Preimenovanje celjskega nemškega časopisa je prineslo predvsem vsebin- ske spremembe. Na naslovnici je rubriko Wochenschau zamenjal eno ali dve strani dolg uvodnik, preostali prostor pa so zasedle novice iz posameznih krajev, pri katerih sta bila po pravilu navedena kraj in vir, po katerem je bila novica pre- vzeta. Do spremembe je ponovno prišlo v oktobrskih, še zlasti pa v novembrskih številkah. Avtorskih člankov praktično ni bilo več, časopisni prostor so mašili v glavnem predpisi, zakoni, bilo pa je tudi nekaj stenografskih zapisnikov sej deželnega ali državnega zbora. Že bežen pogled na časopis pove, da je v uredni- ški politiki moralo priti do preobrata. Razloge za to bomo poskušali ugotoviti v posebnem poglavju, je pa to bilo gotovo povezano z dogodki, ki so sledili po dunajski oktobrski revoluciji. Cena časopisa Prva številka Cillier Wochenblatta je v programu objavila ceno časopisa, ki se je spreminjala in je bila odvisna od načina dostave. Tako je za četrtino leta znašala za poštne naročnike 1 gld 1 kr, za tiste, ki so po časopis prišli sami, pa precej manj, 45 kr. 89 Julijsko pogostejše izhajanje časopisa je povzročilo povišanje cene časopi- sa. Tako so morali naročniki iz Celja in okolice za četrtino leta plačati 1 gld 15 kr, za pol leta pa 2 gld in 30 kr. Za poštne naročnike je bil časopis še nekoliko dražji, za četrt leta 1 gld 30 kr, za polletno naročnino pa so morali odšteti kar 3 gld. 90 Podatki o cenah časopisa nam pravzaprav ne povedo veliko, če jih ne primerjamo s cenami nekaterih drugih izdelkov. Le tako namreč lahko dobimo občutek za vrednost časopisa v tistem času. Med prehrambnimi izdelki je kruh najbolj ohranil svojo ceno. V pred- marčnem obdobju so ga po večini pekli doma, kupovali pa so ga poredko, in še to predvsem prebivalci v neagrarnih krajih in mestih. V Ljubljani so maso kruha in žemelj določali za vsak mesec vnaprej, na podlagi žitnih cen. Male navadne 88 Proklamacija – razglas, oklic. Stanko Bunc, Slovar tujk, Maribor 1987, str. 349. 89 Programm, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 1. 90 Pränumerations-Ankündigung, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 81. 23 žemlje so v predmarčnem obdobju stale pol krajcarja, znanstvene knjige 2 gld. Mesečne članarine meščanstva, uradništva in plemstva za Kazino so stale 1 gld 20 kr. Plača gimnazijskega profesorja v Kopru je znašala na leto 600 gld, starejši profesor liceja je zaslužil 1000 gld, najvišja plača univerzitetnega profesorja na Dunaju pa je bila 1500 gld. Za takratne razmere to ni bilo prav veliko, saj je na primer Matija Čop 91 svojo plačo 800 gld imenoval slabo. 92 Preračunano na tedanjo ceno žemelj so torej odjemalci za četrtletno na- ročnino celjskega nemškega časopisa plačali 150, poštni naročniki pa 180 žemelj. Za polletno naročnino časopisa se je lahko kupilo 300 žemelj, za ceno naročnine po pošti pa 360. To pomeni približno sedem žemelj na vsako izdajo časopisa. Časopis se je do konca julija prodajal kar dobro. Kakšna je bila naklada časopisa, ni bilo mogoče ugotoviti, je pa dejstvo, da se je konec julija zmanjšala. V časopisu je namreč izšlo obvestilo, ki je med drugim navajalo nižjo ceno za posamezen časopis, to je 35 kr, za poštne naročnike pa 40 kr. 93 Nemški celjski časopis je bil v primerjavi s celjskim slovenskim časopisom dražji, kar gre verjetno tudi na račun pogostejšega izhajanja. Četrtletna naročni- na Celjskih Slovenskih Novin je oktobra znašala 40 krajcarjev, skupaj s poštnimi stroški pa 50. 94 Ob koncu leta se je podražil tudi slovenski časopis, tako da je bilo za četrtletno naročnino brez poštne dostave potrebno odšteti 1gld, za pol- letno pa 2 gld. Pri poštni dostavi je bila naročnina za četrt leta 1 gld 10 kr, za polovico leta pa 2 gld 20 kr. 95 Za primerjavo poglejmo ceno ljubljanskih Novic. Ljubljančani so za celo- letno naročnino morali odšteli 2 gld, naročniki po pošti pa so k tej ceni morali plačati še dodatnih 30 kr. 96 Bralci so časopise torej lahko dobivali po pošti, lahko so jih dvignili sami, obstajalo pa je tudi že kolporterstvo, raznašanje časo- pisov. Kot izvemo iz nemškega časopisa, je v Celju tovrstno obliko organiziral kar tiskar Jeretin. 97 Kot lahko beremo v objavi špedicije Cillier Zeitung, 98 pošiljanje časopisa po pošti ni vedno potekalo gladko. Večkratna ponovitev oglasa dokazuje, da je 91 Matija Čop (26. 1. 1797, Žirovnica – 6. 7. 1835, Ljubljana). SBL 1, str. 97–109. 92 Vasilij Melik, Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi, v: Zgodovinski časopis, 39, 1985, št. 1–2, str. 68–70. 93 »Durch mehrere Anfragen veranlaßt erklären wir, daß vom vorigen Quartale unsere Zeitung (Cillier Wochenblatt) noch eine geringe Anzahl vollständiger Exemplare vorhanden sind, welche einzelnen zu dem herabgesetzten Preise von 35 kr. bei Selbstabhohlung und von 40 kr. bei postämtlicher Ver- sendung verabfolgt werden.« Anzeige, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 21. 7. 1848, št. 6, CZ, 21. 7. 1848, št. 20, nepaginirano. Obvestilo se je pojavilo še trikrat: Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano, Anzeige, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 94 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 3. 10. 1848, št. 27, CZ, 3. 10. 1848, št. 41, nepaginirano. 95 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 12. 1848, št. 51, CZ, 15. 12. 1848, št. 64, nepaginirano. 96 Melik, Nekaj o cenah, str. 72. 97 Nachricht, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano in Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 7. 1848, št. 2, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, nepaginirano. 98 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 24 uredništvo dobilo kar številne reklamacije na račun neredne dostave. 99 Uredni- štvo se je prizadetim bralcem opravičilo in zapisalo, da razpošiljanje časopisa stalno nadzorujejo. Abonentom so obljubili naknadno pošiljko manjkajočih številk časopisa. Prizadeti so morali na sedež časopisa sporočiti ustrezne podat- ke, to je manjkajočo številko časopisa in naslov. 100 Očitno je torej, da lokalni poštni uradi niso vedno upoštevali navodi- la poštne uprave. 101 Tako je redakcija nekemu gospodu P. iz kraja G. (morda Konjice) sporočila, da z obžalovanjem sprejema dogodke v zvezi z ravnanjem tamkajšnje pošte. Obljubila je posredovanje pri tamkajšnjem uradu, na katerega pa da sicer ne more vplivati, čeprav se zaveda, da ne deluje v skladu z uradnimi določili. 102 Časopis: Cillier Zeitung Klagenfurter Zeitung 103 Sloweniens Baltt 104 Gratzer Zeitung 105 Laibacher Kirchen- Zeitung 106 Journal des oesterreichi- schen Lloyd 107 Priloga: Intelligenz- Blatt zur Cillier Zeitung Intelligenz-Blatt zur Klagenfurter Zeitung Beilage zum Sloweniens Blatt Volksfreund Kraj: Celje Celovec Novo mesto Gradec Ljubljana Trst, Dunaj Pogostost izhajanja: Dvakrat tedensko Dvakrat, od aprila 1848 pa trikrat tedensko 108 Enkrat tedensko Štirikrat tedensko, od junija dalje dnevno Enkrat tedensko Petkrat tedensko, od 1. maja 1848 šestkrat tedensko Naročnina Osebno (za ½ leta) 2 gld 30 kr 5 gld 1 gld 1 gld 6 gld 109 Po pošti (za ½ leta) 3 gld 6 gld 30 kr 1 gld 15 kr 10 gld 1 gld 20 kr 7 gld 110 103 104 105 106 107 108 109 110 99 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 8. 1848, št. 9, CZ, 1. 8. 1848, št. 23, nepaginirano in Intelligenz- blatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10, CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 100 Prav tam. 101 Die k. k. Oberste Hofpostverwaltung – Slednja je šele s cesarskim patentom 22. 12. 1848 prešla pod trgovsko ministrstvo. Dr. Ernst Mischler, dr. Josef Ulbrich, Oesterreichisches Staatswörterbuch, Wien 1897, zvezek 2, str. 825. 102 Correspondenz der Redaction, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 103 Klagenfurter Zeitung, 30. 12. 1848, št. 77, str. 305. 104 Sloveniens Blatt, 10. 5. 1848, Probe Blatt, nepaginirano. 105 Oglas v Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 22. 6. 1848, št. 75, LZ, 21. 6. 1848, št. 75, str. 415–416 in glas v Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 19. 12. 1848, št. 152, LZ, 19. 12. 1848, št. 152, str. 458. 106 Erklärung der Redaction, Laibacher Kirchenzeitung, 17. 8. 1848, št. 7, str. 56. 107 JL, 1. 1. 1848, št. 1, str. 1. 108 Celovški časopis je od januarja do aprila leta 1848 izhajal ob sredah in nedeljah, od aprila do avgusta ob ponedeljkih, sredah in petkih, od septembra do decembra pa ob torkih, četrtkih in sobotah. 109 Cene za Journal des oesterreichischen Lloyd so bile odvisne od kraja, ne pa od tega, ali je bil časopis poslan po pošti ali ne. Tako cene v prvem razdelku veljajo za Trst in Dunaj. 110 Cene za ostale kraje v monarhiji. 2 Primerjava cen časopisov V primerjavi z graškim časopisom Gratzer Zeitung je bila naročnina celj- skega nemškega časopisa nižja. Pri tem je treba upoštevati, da je graški časopis, razen nedelj in praznikov, izhajal vse dni v tednu, celjski nemški časopis pa le dvakrat tedensko. Slednji je bil tudi dražji v primerjavi s časopisom Journal des oesterreichischen Lloyd. Ceni tednikov Sloweniens Blatt in ljubljanskega Kir- chenzeitung sta enaki, obe pa po pričakovanjih nižji od cene celjskega nemškega časopisa. Cena celovškega Klagenfurter Zeitunga je bila nekoliko višja, kar je go- tovo posledica pogostejšega izhajanja; časopis je namreč od aprila izhajal trikrat tedensko. V zvezi z naročnino je potrebno omeniti pojav, ki tudi sodobnemu svetu ni neznan. Gre namreč za problem neplačevanja naročnine. Ne moremo sicer trditi, da je bilo to pravilo, pisma celjske redakcije pa neredno in površno plače- vanje vendarle dokazujejo. Opomini in odzivi na malomarno plačevanje so bili po navadi objavljeni v prilogi. Neplačnik je bil običajno naveden z začetnicami priimka in imena, včasih je bil ob tem naveden tudi kraj. Tako je uredništvo vljudno prosilo nekega gospoda F. Br. iz kraja D., naj svoje nakazilo poveča še za 15 krajcarjev, sicer časopisa v naslednjem polletju ne bo prejemal. 111 Zapisati je potrebno, da je bilo treba poštnino za tovrstne pošiljke poravnati vnaprej. 112 Podoben očitek je veljal gospodu L. iz Maribora, ki so ga zaprosili, naj pojasni plačilo premajhnega zneska. 113 Nekega gospoda Fr. H. iz Beljaka je uredništvo javno obvestilo, da je njegov denar prejelo s petnajstdnevno zamudo, ker je pošta naredila ovinek čez Ljubljano. 114 Omenjene pritožbe v zvezi z neplačevanjem naročnine in nerednim do- stavljanjem časopisa sodobnemu bralcu kažejo razširjenost celjskega nemškega časopisa. Viri informacij Rezultat podrobne analize časopisnih virov celjskega nemškega časopisa kaže širok spekter bolj ali manj znanih časopisov iz različnih delov monarhije. Pri tem je po zlomu oktobrske revolucije opaziti izrazit premik na Vzhod. Na začetku izhajanja časopisa je bila namreč večina povzetih informacij povzetih iz časopisov zahodnega dela monarhije, po omenjenem dogodku pa so se vse pogosteje navajali časopisi iz njenega vzhodnega dela. 111 Correspondenz der Redaction, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 112 Mischler-Ulbrich, Oesterreichisches Staatswörterbuch, str. 827. 113 Prav tam. 114 Correspondenz der Redaction, CW, 11. 5. 1848, str. 39. 2 Ponatisi novic so se začeli že v Cillier Wochenblatt, ki je kot vir upora- bil Zoro, Journal des oesterreichischen Lloyd 115 in Wiener Zeitung. 116 Zelo pogosto je časopis črpal tudi iz A. ö. Z. (Allgemeine Oesterreichische Zeitung), 117 prvič v 13. številki. 118 Nasploh je spekter časopisnih virov celjskega nemškega časopisa pester, saj je povzemal iz raznovrstnih časopisov, tako nemških, italijanskih, hrvaških, čeških in madžarskih. Pregled časopisnih virov tradicionalnih časopisov, kot so bili Journal des oesterreichischen Lloyd, Laibacher Zeitung in Klagenfurter Zeitung, kaže, da nemški celjski časopis za njimi ni prav nič zaostajal. Cillier Zeitung je črpal iz: Allgemeine Oesterreichische Zeitung, Gratzer Zeitung, Wiener Zeitung, Agramer Zeitung, Laibacher Zeitung, Journal des Débats, Der Serbe, 119 Der Pesti Hirlap, 120 Gazzetta, Gazeta Krakowska, Zora, Journal Revüe, 121 Journal des oesterreichischen Lloyd, Pokrok, 122 Wčela, 123 Westphälische Merkur, 124 Wiener Postili- on 125 in Die Donauzeitung. 126 115 Dalmatien, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 10. 116 Wochenschau, Wien, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 8. 117 Allgemeine Oesterreichische Zeitung – 31. 3. 1848 je izšla prva številka Oesterreichische Zeitung kot nadaljevanje Oesterreichischer Beobachter. Od 2. 4. je izhajal dvakrat tedensko; od 13. 4. pa do 16. 10., ko izide zadnja številka, je izhajal kot Allgemeine Oesterreichische Zeitung. Odgovorni urednik je bil najprej Ernst v. Schwarzer, nato F. Otto Hubner in potem ponovno Schwarzer. Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik, 1893, str. 147. 118 CW, 21. 6. 1848, št. 13, str. 67. 119 Der Serbe – Beograjski časopis. Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32, CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano 120 Der Pesti Hirlap – Takratni osrednji madžarski časopis, po katerem je novice povzemal tudi Laibacher Zeitung. Izhajal je od 2. 1. 1841 do 8. 7. 1849 (med 24. 1. 1849 in 24. 4. 1849 je prenehal izhajati). Tiskali so ga v Budi v tiskarni Landerer, glavni urednik je bil Antal Csengery, ki ga je tik pred zatonom 1. 5. 1849 zamenjal Mór Jókai. Stalne kolumne so zaznamovale predvsem novice iz Bude in Pešte (ure- dnik Adolf Frankenburg), mednarodne novice (urednika Adolf Gyurmán in Ferenc Stuller) ter novice iz monarhije (urednik Ignac Láng). Podatke je posredovala gospa Anita Györel iz Madžarske ambasade, za kar se ji iskreno zahvaljujem. 121 Journal Revüe – Naslov ali del naslova revij in časopisov, ki se je v 19. stoletju uporabljal v Franciji, nato tudi v Nemčiji. Označeval je mesečnike pretežno političnega, kulturnega in gospodarskega značaja. Brockhaus, Wiesbaden 1972, zvezek 15, str. 727. 122 Pokrok – Češki dnevnik, ki je 7. 6. 1848 postal vladni list. Glavi urednik je bil V. V. Tomek, tiskal ga je tiskar B. Haase synové. Časopis je zatonil 12. 6. 1848. František Roubik, Časopisectvo v Čechách 1848–1862, Praha 1930, str. 161–162. Za posredovanje informacij o tem časopisu se spoštovani Ri- chardi Svobodovi iz Prage iskreno zahvaljujem. 123 Wčela – Češki časopis, ki je izhajal dvakrat tedensko že pred letom 1848, zatonil konec leta 1848. Roubik, Časopisectvo v Čechách 1848–1862, str. 174–175. 124 Westphälische Merkur – Merkur je bil naslov ali del naslova periodičnih publikacij na nemških, an- gleških (Mercurius/ Mercury) in francoskih (Mercure) govornih območjih. V Nemčiji so izhajali med drugim Der Schwäbische Merkur, Der Deutsche Merkur, der Rheinische Merkur. Der Westphälische Merkur je izhajal v Münstru med leti 1822–1930. Brockhaus, Wiesbaden 1971, zvezek 12, str. 429. 125 Wiener Postillon – Časopis je 1. 7. 1848 začel izhajati petkrat tedensko pod imenom Der Dienstfreund, katerega naloga je bila poučevati in zabavati. Od avgusta dalje pa je časopis izhajal šestkrat tedensko pod naslovom Wiener Postillon in je izhajal do 25. 10. 1848. Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik, str. 152. 126 Constitutionelle Donauzeitung – Dnevnik, ki je začel izhajati 1. 4. 1848, odgovorni urednik je bil Dr. C. F. Hock, sourednik pa Dr. C. E. Schindler. Od 1. 7. do 6. 7. je izhajal pod imenom Constitutionelle 2 Najpogosteje so kot vir informacij v Cillier Zeitungu navajali Allgemeine Oesterreichische Zeitung in Journal des oesterreichischen Lloyd, redko pa Gratzer Ze- itung. Slednjega verjetno zaradi lažje dostopnosti Celjanom. Zanimivo je, da med časopisnimi viri ni najti Klagenfurter Zeitunga, ki ga je Prasch gotovo poznal, saj je v njem oglaševal. Razlog je verjetno podoben kot pri osrednjem graškem časopisu. Podobno se je tudi celjski slovenski časopis pri svojem poročanju nasla- njal na takratne časopise. Po pričakovanjih je šlo za slovenske časopise, pred- vsem za časopis Slovenija, zasledimo pa lahko tudi: Der Serbe, Wčela, Volksfreund, Gratzer Zeitung, Oesterreichischer Courir. 127 Ob uporabi časopisnih virov omenimo pojav, ki je pravzaprav še danes precej aktualen. Gre namreč za zaščito avtorskih pravic. Glede na reakcijo celj- skega nemškega časopisa lahko celo zapišemo, da ta problem že v tistem času ni bil zanemarljiv. Urednikovo reakcijo in javno kritiko je v Cillier Zeitungu doživel dunajski Zwanglose Blätter. Slednji je namreč ponatisnil informacije po celjskem nemškem časopisu, ne da bi ga pri tem navedel kot vir. 128 Glede na dopis celj- skega urednika pa lahko sklepamo, da je bila to kar običajna praksa omenjenega časopisa. 129 Podoben problem se je pojavil pri novicah, združenih v rubriki Krieg- schauplatz. Urednik je vljudno, a odločno opozoril, da nekateri časopisi pri poročilih o delu regimenta Kinsky 130 ne navajajo virov. Po njegovem mnenju si to pravico še posebej pogosto privoščijo uredništva dunajskih časopisov. 131 Tovrstna opozorila potemtakem niso bila samo stvar celjskega nemškega časopisa. Urednik Laibacher Zeitunga je tako na primer konec maja v opombi javno opozoril dopisnika Preschla, naj v bodoče enakih prispevkov ne pošilja hkrati v različne časopise. To je namreč storil s prispevkom Slovenische Brü- der, 132 ki ga je natisnil tudi Klagenfurter Zeitung. Kordeš je to opazil prepozno in se tako tiskanju prispevka ni mogel več izogniti. Wiener Zeitung. Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik, str. 147. Oglas za časopis najdemo konec aprila tudi v prilogi Laibacher Zeitung. Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 27. 4. 1848, št, 51; LZ, 27. 4. 1848, št. 51, str. 220. 127 Verjetno gre za Wiener Welt-Courier. 128 Zwanglose Blätter für Oberösterreich – Časopis sta dvakrat tedensko tiskala tiskarja Haas in Steyr, odgovorni urednik je bil Alexsander Julius Schindler, s pomočnikom Friedr. Wilh. Armingom. Ob časopisu je izhajal tudi list Politische Wochenschau. Po besedah celjskega nemškega časopisa je v lepem jeziku poročal o pomembnih aktualnih dogodkih in perečih dnevnih vprašanjih. V njem ni prostora za ulična kramljanja, ironijo in šale. Priloga časopisa se je imenovala Politische Wochenschau. Intelligenz- blatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30, CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 129 CZ, 22. 8. 1848, št. 29, str. 139. 130 Christian Wschinitz von Kinsky (23. 4. 1776, Dunaj – 7. 2. 1835, Dunaj). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1864, zvezek 11, str. 275–286. 131 Vom Kriegschauplatze, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 108. 132 Preschl, Slovenische Brüder, LZ, 31. 5. 1848, št. 66, str. 407–408. 2 Sodelavci in dopisniki Da bi z različnih vidikov osvetlili aktualno problematiko, je že prva šte- vilka Cillier Wochenblatta vabila k sodelovanju različne dopisnike: »Achtbare Mi- tarbeiter haben uns bereits ihre Beihilfe zugesichert, und wir stellen an jedem Freund der Wahrheit die offene Bitte, uns durch Beiträge in der Ausführung unseres Zweckes zu unterstützen.« 133 K sodelovanju so bile vabljeni tudi pred- stavniki oblasti. 134 V želji po še bolj kvalitetnem poročanju je Prasch konec maja javno prosil za pomoč pri poročanju z bojišč. 135 Prvo lokalno novico, opremljeno s krajem in avtorjem poročanja, 136 je objavila deveta številka časopisa. Sicer je analiza novic pokazala širok spekter avtorjev, ki jih nismo mogli identificirati, saj so se podpisali samo z eno ali dve- ma črkama. Z gotovostjo niti ne moremo trditi, da gre za začetne črke njihovih imen. Dejstvo pa je, da so se po pravilu iz nekega kraja javljali isti poročevalci. Tako so iz Pešte poročali neki U. H., 137 U. W. 138 in L. G., 139 iz Gradca pa sta poročala C. H. 140 in neki M. 141 Morda gre za istega dopisnika, ki je jeseni redno poročal tudi o dogajanjih v Frankfurtu. Njegova poročila so se nanašala pred- vsem na debate v parlamentu o odnosu države in cerkve in o vprašanju njune ločitve. 142 Iz Frankfurta je v začetku junija pisal tudi dr. Mulley. 143 Iz Prage sta poročala neki P. A, 144 in Sm, 145 z banatskega bojišča E, 146 iz Milana S., 147 iz Křomeriža sta novice posredovala neki R. in S., iz Šentilja N., 148 iz Slovenske Bistrice H., 149 iz Judenburga A. G., 150 z dravskega področja A....r, 151 iz Konjic D. F. 152 O lokalnem dogajanju iz Celja sta poleg že omenjenega J. E. 133 Programm, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 1. 134 Prav tam. 135 CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 57. 136 Cilli, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 50. 137 Cilli, CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 96. 138 Pest, CZ, 18. 8. 1848, št. 28, str. 136. 139 Pest, CZ, 8. 8. 1848, št. 25, str. 120 (verjetno gre pri paginaciji strani za napako, op. a.). 140 Graz, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 82. 141 Gratz, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 18. 142 Frankfurt, CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 147. 143 Frankfurt, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 62. 144 Wochenschau, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 87. 145 Cilli, CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 96. 146 Vom Banater Kriegsschauplatze, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str 180. 147 CZ, 26. 9. 1848, št. 39. 148 Spielfeld, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 167. 149 Windisch Feistritz, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 167. 150 Judenburg, CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 143. 151 Von der Drau, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 167. 152 CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 17. 2 G. 153 poročala še neki J., 154 in N. E. 155 Z Dunaja se je po oktobrski revoluciji javil neki Dr……..k. 156 Kot dopisnik se je v naš celjski časopis občasno javljal tudi Gurnik z raz- ličnimi prispevki 157 ali pozivi. 158 Pod novicami je bilo včasih lahko zapisano samo Correspondenz, Berich- tung 159 ali Aus gutter Quelle, 160 večkrat pa tudi Privatschreiben, prvič v začetku junija ob javljanju iz Frankfurta. 161 Zlasti pogosto se to dogaja pri novicah z bojišč Belluna 162 ali iz Vicenze, v zvezi z vojaškim dogajanjem na bojišču in regi- mentom Piret. 163 Kljub temu da telegrafiranje še ni bilo staro pol leta, Celje je z Dunajem začelo telegrafirati šele 14. decembra 1847, 164 pa je časopis navadno na zadnji strani objavljal telegrafske novice. Poročevalce oziroma dopisnike celjskega nemškega časopisa iz posame- znih krajev monarhije bi lahko razdelili na stalne in občasne. Med prve zagotovo sodi dunajski poročevalec F. S. Nigris, 165 ki se je javljal do avgusta leta 1848. V svojem prvem poročilu je pisal o 26 ujetnikih, med njimi je bil tudi italijanski pesnik Manzoni, 166 ki jih je grof Radetzky 167 na svoji poti iz Milana na Dunaj zajel kot talce. 168 Običajno je vsaka številka celjskega nemškega časopisa objavila po eno Ni- grisovo poročilo, 11. številka pa kar tri. Prva novica je govorila o slavju dunajske narodne garde in o velikem večernem pobratenju med gardisti in študenti. 169 V drugi novici je pisal o obisku graških študentov na dunajski univerzi, katere statut so gostje želeli prenesti v Gradec. 170 Tretja, objavljena v rubriki Neueste Nachricht, s podnaslovom Kriegschauplatz, pa se je nanašala na bojišče in grofa Radetzkega. 171 Nigris je med drugim poročal o podkupovanju pri volitvah dr. 153 Cilli, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 26. 154 Cilli, CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 95. 155 Cilli, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 66. 156 Neuste Nachricht, CZ, 10. 10. 1848, št. 43, str. 194. 157 Zeitfragen, Cilli, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 6. 158 Aufruf, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 16. 159 Cilli, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 176. 160 CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 54. 161 Frankurt, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 68. 162 CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 57 163 Vicenza, CZ , 18. 7. 1848, št. 19, str. 99. 164 Orožen, Celska kronika, str. 203. 165 Cilli, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 50. 166 Alessandro Manzoni (7. 3. 1785, Milano – 22. 5. 1873, Milano). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1867, zvezek 16, str. 406–410. 167 Johann Josef Wezl Graf Radetzky (2. 12. 1766, Trěbic/Tabor na Češkem – 5. 1. 1858, Milano). Wurz- bach, Biographisches Lexikon, Wien 1872, zvezek 24, str. 177–196, in SBL 3, str. 3. 168 Cilli, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 50. 169 Wien, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 59–60. 170 Prav tam, str. 61–62. 171 F. S. N, Kriegschauplatz, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 63. 30 Smrekarja v Sevnici, 172 plačah ministrov 173 in o slovesnem odprtju Reichstaga 22. julija 1848. 174 Redne Nigrisove prispevke z Dunaja lahko beremo do začetka avgusta, ko je izšlo njegovo zadnje poročanje. 175 Razlogov za njegovo prenehanje ne vemo, jih je pa gotovo več. Še najbolj verjeten razlog gre iskati v njegovem imenovanju za direktorja novoustanovljene Handelsschule na Dunaju. Po poročanju Cillier Zeitunga ga je na to mesto imenovalo takratno Šolsko ministrstvo. 176 Ob viso- kem imenovanju urednik ni pozabil na Nigrisovo sodelovanje s Cillier Zeitun- gom: »Der Genannte gehört zu unseren stabilen Correspondenten, dessen Jeder wir viele mit Beifall aufgenommene Artikel verdanken.« 177 Morda je Nigris v vlogi ravnatelja imel preveč dela, da bi lahko še naprej ostal stalni dopisnik celjskega nemškega časopisa. Drugi razlog za njegovo prenehanje dopisniške dejavnosti pa morda lah- ko iščemo v takratnih razmerah. Dejstvo je namreč, da je v drugi polovici leta 1848 interes za sodelovanje s časopisi usihal, prav tako kot zanimanje za družbe- no-politično vsebino nasploh. Še zlasti je to postalo očitno po zadušitvi oktobr- ske revolucije, ko je strah pred reakcijo postajal vse večji. Drug redni dopisnik celjskega nemškega časopisa, ki se je iz rezidence redno javljal zlasti poleti, je bil dr. Lavrič. Po pravilu se je pod svoja poročanja podpisal z začetnicami dr. L. Dr. Lavriča, ki je publicistično začel delovati prav leta 1848, 178 srečamo tudi v Laibacher Zeitungu, kjer je konec aprila 1848 objavil pronemški članek Das Königreich illyrien und der deutsche Bund. 179 Članek je nastal kot odgovor na številne pozive s Kranjske po neudeležbi na volitvah za Frankfurt. Priključi- tev je utemeljeval s tremi razlogi. Poleg geografskega in gospodarskega je navajal še druge prednosti. Pri tem mu je bilo pomembno dejstvo, da ima Nemčija le preko našega ozemlja dostop do morja. Še posebej je poudaril, da je v prihodnji zvezi Slovencem z zakonom zagotovljena nacionalna samostojnost. Lavričevemu poročanju v Cillier Zeitungu sledimo vse do 29. septembra. 180 Vsebinsko so se članki v glavnem nanašali na poročila z razprav dunajskega parlamenta. Bila so precej natančna, saj so zajemala tudi govore posameznih članov. Prav zato sklepamo, da si je pri poročanju pomagal s telegrafskimi zapi- sniki sej parlamenta. 172 Wien, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 106. 173 Wien, CZ, 8. 8. 1848, št. 25, str. 122. 174 Wien, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 107. 175 Wien, CZ, 8. 8. 1848, št. 25, str. 122. 176 CZ , 6. 10. 1848, št. 42, str. 190. 177 Prav tam. 178 SBL 1, str. 622. 179 Dr. Carl Lavrič, Das Königreich Illyrien und der deutsche Bund, LZ, 27. 4. 1848, št. 51, str. 323–324. 180 Wien, CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 183. 31 Tako kot pri Nigrisu tudi pri Lavriču razlogov za prenehanje sodelovanja s celjskim nemškim časopisom ne vemo. Morda gre za slutnjo in strah pred bli- žajočimi se oktobrskimi dogodki, ki jih je bilo konec septembra gotovo že čutiti v dunajskem zraku. Julius Galba Eden izmed glavnih zunanjih sodelavcev časopisa je bil Julius Galba, ki je med julijem in sredo oktobra prispeval kar 15 daljših člankov. Pri njegovih biografskih podatkih smo imeli nemalo težav, saj ga ni bilo mogoče najti v nobenem v literaturi naštetih priročnikov. Za pomoč smo prosili tuje strokovnjake. Dr. Josef Seethaler iz dunajske Österreichische Akademie der Wissenschaft, Kommision für historische Pressedokumentation po pregle- du številne literature o njem prav tako ni našel nobenega podatka. 181 Tudi prof. dr. Josef Riegler iz Steiermarkisches Landesarchiv nam po pregledu tamkajšnjih fondov za to obdobje ni mogel posredovati nobenih podatkov. 182 Prvi oprijemlji- vejši podatek nam je posredoval Ferdinand Gatti. Zgodovinar in zemljepisec, ki je med leti 1851/1852 predaval na celjski gimnaziji, 183 je Juliusa Galbo navajal spomladi leta 1848 med volilnimi kandidati kot Secretär der Cummunität in Vordernberg. 184 Kljub prošnjam za pomoč nam iz tega kraja niso posredovali nobenih podrobnejših informacij, tako da smo brskali dalje po literaturi. Na zelo pomemben podatek smo naleteli v knjigi Georga Götha Das Joaneum in Gratz. 185 Georg Göth, direktor tehničnega oddelka in kustos, sicer pa tudi arhi- var, bibliotekar ter drugi zasebni tajnik nadvojvode Janeza, 186 je na koncu svoje knjige 187 priložil seznam študentov Joanneuma. 188 Ob imenu gojenca je bilo po- leg kraja bivanja navedeno študijsko leto in trenutni poklic. Med vsemi gojenci je edino Julius Galba imel naziv doktor, zavod je obiskoval med leti 1838–1839, doma pa je bil v Fürstenfeldu na Štajerskem. 189 Za rojstne podatke smo se sedaj lahko obrnili na škofijski arhiv v Gradcu. Po besedah mag. dr. Norberta Allmer- 181 Spoštovanemu dr. Josef Seethalerju se za pregled izbrane literature na tem mestu iskreno zahvaljujem. 182 Spoštovanemu prof. dr. Josefu Rieglerju bi se na tem mestu rada zahvalila za hitro in prijazno pomoč pri pregledu fondov graškega arhiva. 183 Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. zvezek, str. 200. 184 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 143. 185 Georg Göth, Das Joanneum in Gratz, Gratz 1861. 186 Andrej Studen, Göthova topografija, v: Slovenska kronika, str. 257. 187 Göth, Das Joanneum in Gratz, str. 301–323. 188 Glej tudi Peter Vodopivec, Odmev industrijske revolucije na Štajerskem v prvi polovici 19. stoletja, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, 50, 1979, št. 1–2, str. 266. 189 Göth, Das Joanneum in Gratz, str. 305. Johann Babtist Joseph Fabian Sebastian Habsburg (20. 1. 1782, Dunaj – 11. 5. 1859, Gradec). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1860, zvezek 6, str. 280–287. 32 ja 190 je bil Julius Galba, s polnim imenom Julius Anton Galba, rojen 10. junija 1821 ob tretji uri v Grazervorstadtu. Oče Franz Galba je bil imenovan kot prov. Cammeral-Verwalter der hiesigen Staatsherrschaft. Materino dekliško ime je bilo Juliana Unger. Njegov krstni boter je bil Anton Galba, po katerem je Julius po vsej verjetnosti dobil drugo ime. Ker strica pri krstu ni bilo, ga je nadomeščal Anton Oberlugauer, kontrolor tamkajšnje gosposke. Krščeval je kaplan Franz Mandl. Ob teh podatkih smo našli tudi odgovor na vprašanje, kako je Julius Gal- ba sploh prišel v stik s celjskim nemškim časopisom. Njegov stric in krstni boter Anton Galba je bil tržni sodnik v Konjicah. Med podpisniki peticije Zedinjena Slovenija smo v Konjicah našli tudi Kajetana Galbo, 191 kar gotovo kaže na večje sorodstvo v tem kraju. Da so v tem kraju celjski nemški časopis dobro poznali, pričajo številni oglasi in pisma bralcev iz Konjic. Nadaljnjo sled pri sestavi biografije Juliusa Galbe nam je ponudil oktobr- ski članek v Cillier Zeitungu, pod katerega se je avtor podpisal kot »Supplent der politischen Lehrkanzel am Theresianum«. 192 Sled nas je torej pripeljala v Tere- sianum, kjer je po besedah tamkajšnjega profesorja Franza Gschwandtnerja 193 Julius Galba študiral pravo in postal jurist. Revolucijo je preživel na Dunaju, saj je bil v letih 1846–1849 zaposlen kot prefekt v tako imenovani Juristenkamera- te. To je bila v tistem času oblika študentskega doma na akademiji, v kateri je bila tudi pravna fakulteta. Po besedah omenjenega profesorja bi Julius Galba v današnjem času imel funkcijo tutorja, vzgojitelja tamkajšnjih gojencev. Za nadaljnjo analizo celjskega nemškega časopisa ni zanemarljivo dejstvo, da je na Teresianumu religijo poučeval znani Radovljičan, profesor Füster. 194 Verjetno ga je Galba poznal in bil z njim morda celo v stiku. Kot bomo videli, so bili njuni pogledi na aktualna vprašanja precej podobni. Po revoluciji, ko se je mnogo študentov znašlo na »napačni« strani, proti državni politiki, je Julius Galba zapustil Teresianum in se zaposlil v pravnem oddelku državne železnice. Na podlagi uradnega lista iz leta 1850 izvemo, da je bil z dekretom šolske- ga ministra odstavljen. 195 Ob izidu Göthove knjige je že bil zaposlen kot »Bureauchef – Stellvertre- ter u. Rechtsconsulent der k. k. Staats-Eisenbahn Gesellschaft«. 196 190 Spoštovanemu mag. dr. Norbertu Allmerju se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za posredovane podatke. 191 Granda, Prva odločitev Slovencev, str. 251. 192 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 189. 193 Spoštovanemu Franzu Gschwandtnerju se na tem mestu iskreno zahvaljujem za dragocene podatke. 194 Eugen Guglia, Theresianum in Wien, Wien 1912, str. 125. 195 Wiener Zeitung, 3. 12. 1850, str. 3651. 196 Göth, Das Joanneum in Gratz, str. 305. 33 Nadaljnja raziskovanja Galbovega življenja in delovanja po spletnih br- skalnikih so prinesla še nekatere ugotovitve. Ugotovili smo, da je leto po revo- luciji izšlo njegovo delo Allgemeine Lebensphilosphie, v katerem se je imenoval »öffentlicher Dozent der Verfassungs-Politik an der Universtität zu Wien«. 197 Trinajst let pozneje, leta 1862, ob izidu svoje druge knjige Beleuchtung der österreichischen Verfassungsfrage vom Standpunkte einer gewissenhaft ange- strebten Unbefangenheit 198 se je podpisal kot »gewesener Dozent der Verfassun- gs-Politik an der Universität in Wien«. Ni znano, na kakšni podlagi je dobil ta naziv, dejstvo pa je, da ga je konec leta 1850 izgubil. Njegov suspenz je namreč objavil Wiener Zeitung 3. decembra 1850. 199 Galbi je bila očitana nestrokovnost, predvsem pa da je s predavanji o »rationelle Politik« vzbujal ogorčenje tako pri študentih kot pri kolegih. Zaradi tega in zaradi dejstva, da s svojim delom ni vzpodbujal znanstvenega razmišljanja pri študentih, ga je takratni minister za šolstvo javno odstavil. Kakšna je bila njegova pot kasneje, ne vem; dejstvo je, da je bil ob izidu Göthove knjige leta 1861 že zaposlen pri državni železnici. Podat- kov o njegovem nadaljnjem delu in življenju nismo našli. Opus njegovega pisnega ustvarjanja je poleg uvodnikov v celjskem nem- škem časopisu in prispevkov v graškem časopisu, obsegal še dve književni deli, ki sta v lasti dunajske Stadtbibliothek. Leta 1849 je pri znanem dunajskem tiskarju in založniku Leopoldu Sommerju izšlo v gotici tiskano, 228 strani dolgo filozofsko-psihološko delo Allgemeine Lebensphilosophie. Galbova knjiga je bila naprodaj v univerzitetni knjigarni Friedricha Becka, v kateri je bilo sicer mogoče kupiti dela visoke znan- stvene kvalitete. 200 »Dem Herrn k.k. Ministerialrathe und Professor DR. Anton Hye als ein schwaches Zeichen der tiefst gefühlten Verehrung und innigsten Ergeben- heit,« 201 je posvetilo, ki ga je Julius Galba zapisal na uvodni strani. V nadaljnjem besedilu, ki ga je naslovil s »Hochverehrter Herr Ministeri- alrath!«, piše: »Vorliegende Blätter sollen ein dürftiger Schattenriß des reichen Lebens, ein gedrängtes Pflichtenbuch für den Menschen als solchen sein. Nicht die Wunderblume des Tiefsinns oder der Gelehrsamkeit darf der Leser in dem kleinen Gedankengarten suchen, nur das Veilchen menschlichen Gefühls soll daraus entgegen blühen. Die Menge läßt das Veilchen zwar am Boden liegen, ohne es weiter zu beachten; Sie aber, mein tief verehrter Lehrer! verachten auch die bescheidene Gabe dankbarer Ergebenheit nicht, nehmen dieselbe huldre- 197 Julius Galba, Allgemeine Lebensphilosophie, Wien 1849, uvodna stran. 198 Julius Galba, Beleuchtung der österreichischen Verfassungsfrage vom Standpunkte einer gewissenhaft angestrebten Unbefangenheit, Wien 1862, naslovna stran. 199 WZ, 3. 12. 1850, št. 288, str. 3651. 200 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1856, zvezek 1, str. 211. 201 Galba, Allgemeine Lebensphilosophie, uvodna stran. 34 ich auf und geben dadurch dem Büchlein seine größten Werth, dem Verfasser seinen süßesten Lohn. Mit Ihrem Namen geziert geht mein erstes Buch in die Welt; mit Ihrem Namen wird stets die erhebendste, zum Guten befeuernde Erinnerung ver- knüpfen Ihr innigst ergebener Julius Galba.« 202 Profesor Antona Hye 203 je igral vidno vlogo pri izdelavi že omenjenega provizoričnega zakona o tisku. Glede na njegov vpliv na študentsko mladino leta 1848 in na njegovo politično vlogo, je prav, da mu namenimo več besed. Profesor Hye je na Teresianumu v letih 1835–1843 poučeval na katedri za pravo, 204 v oddelku torej, kjer je študiral tudi Julius Galba. Potem ko je bil leta 1842 imenovan za rednega profesorja je v letih 1843–1848 na pravni fakulteti predaval naravno pravo. 205 V letih 1871–1872 je bil rektor dunajske univerze. 206 1. maja 1848 je bil imenovan za generalnega sekretarja v pravosodnem ministr- stvu, leta 1852 pa je sodeloval pri pripravi avstrijskega kazenskega zakona. Za nas je pomembno njegovo delovanje v letu 1848. Pred marčnimi do- godki je Hye veljal za enega najbolj priljubljenih in najbolj želenih profesorjev na univerzi. 207 Študentje so profesorju povsem zaupali in mu bili v celoti preda- ni. 208 13. marca je na ukaz vlade priljubljeni profesor prevzel vodstvo študentov, vendar se mu je že čez šest dni, 19. marca, prostovoljno odpovedal. Še več, prestopil je na vladno stran in se zavzemal za pregon vseh tistih študentov, ki niso sodili na Dunaj, ter za razpust akademske legije. Tako je najbolj priljubljeni profesor čez noč postal ena izmed najbolj osovraženih oseb. 209 Galba je torej svojo prvo delo Allgemeine Lebensphilosphie namenil omenjenemu profesorju. V knjigi ga je zanimal odnos do narave in življenja, bi- stvo življenjske sreče in morale, razmišljal je o znanosti in kulturi, o življenjskih idealih in o vrednotah nasploh. Kljub precejšnji filozofski naravnanosti poglavij lahko ob posameznih vprašanjih najdemo podobne, če že ne enake ideje kot v uvodnikih celjskega nemškega časopisa. Druga knjiga Beleuchtung der österreichischen Verfassungsfrage vom Standpunkte einer gewissenhaft angestrebten Unbefangenheit je izšla v času intenzivnih razprav o prihodnji ureditvi države 13 let kasneje. Knjiga obsega 60 strani, tiskana je v latinici, izšla pa je pri dunajski založbi Franz Rospini. Razde- ljena je na pet delov; vsak se začne s političnim vprašanjem. Vprašanja segajo od 202 Prav tam, nepaginirano. 203 Anton Hye (26. 5. 1807, Gleink – 8. 12. 1894, Dunaj). Oswald Knauer, Österreichs Männer des öffen- tlichen Lebens von 1848 – bis heute, str. 46. 204 Guglia, Theresianum in Wien, str. 109. 205 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1863, zvezek 9, str. 458–461. 206 Guglia, Theresianum in Wien, str. 166–167, 399. 207 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1863, zvezek 9, str. 459. 208 Ditscheiner, Der Wienerfreiheitskampf, str. 8. 209 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1863, zvezek 9, str. 459–460. 3 zgodovinske razlage nastanka avstrijske države do takratnih aktualnih vprašanj o rešitvi nastalih razmer. Zaradi politične narave dela si jo pobliže oglejmo. V prvem delu avtor oriše zgodovinski nastanek avstrijske države, omeni za državo najpomembnejše dogodke, kot sta vladavina Marije Terezije in vojna s Francijo. Na kratko piše tudi o letu 1848, pri čemer ostro nasprotuje madžar- skemu podjarmljanju slovanskih ljudstev. Zavzema se za obstoj Avstrije kljub na- cionalno pisanim elementom monarhije. Razloge za njen obstoj poskuša najti tako v geografskih, zgodovinskih, ekonomskih kot tudi v nacionalnih dejstvih. Nacionalna raznolikost po njegovem mnenju ni razlog za razpad države. Ob tem izvzame Italijo, ki je po njegovem mnenju, pod posebnimi pogoji – ki pa jih ne imenuje –, edina sposobna razviti elemente samostojnosti. Posebnosti posame- znega naroda se razvijajo in ohranjajo v njegovem ožjem delu. Galba je realist, saj se mu raba nemškega jezika v umetnosti, znanosti in uradih zdi praktična nuja, ne pa nemški privilegij. Med razlogi, ki govorijo v prid skupni državi, omenja še mednarodni moment. Avstrija je že stoletja močan evropski člen, ki naj izhajajoč iz bogatih izkušenj tudi v prihodnje skrbi za stabilnost v tem delu sveta. Pogoj za to je močna in velika država, ki Srednjo Evropo ščiti na jugu. Njeno drugo nalogo vidi v razširjanju nemške kulture na vzhod, in sicer s trgovinsko in diplomatsko dejavnostjo, ne pa z vojaško okupacijo. Drugi del odgovarja na vprašanje o temeljih državnopravnega političnega življenja Avstrije. Tretji del se ukvarja s kakovostjo preteklih odnosov med nemško-slovan- skimi dednimi deželami in Madžarsko. Razloge za priključitev Madžarske in nje- nih dežel k Avstriji išče v turški nevarnosti, v tem pa vidi tudi željo po razširitvi vpliva avstrijske države na vzhod. Z razvojem je postajalo nezadovoljstvo Ogrov vedno bolj očitno, zato so bili boji v letu 1848 povsem pričakovani. Marčne pridobitve in konec absolutistične oblasti, ki je edina mogla zadržati vedno huj- ši nacionalni pritisk, so omogočili uresničitev madžarskih naravnih zahtev do personalne unije, s katero se avtor ne strinja. Dualizem se mu ne zdi primerna oblika prihodnje države, saj z njim država izgublja na moči. Prihodnost vidi v povezovanju in skupnem bivanju. V četrtem delu se sprašuje o možni obliki avstrijske ustave. Galba odkla- nja koncept centralistično urejene države. Posamezni deli avstrijske države so namreč politični nacionalni individumi, z istimi koreninami, vendar specifič- nimi navadami, običaji in interesi. Centralizacija tovrstnega konglomerata se mu zdi absurdna, kar končno dokazuje tudi zgodovina. Edini ustrezni koncept prihodnje ureditve države je po njegovem mnenju ustavna monarhija. Galba v tem poglavju tudi opredeljuje ustavo, ki bi po njegovem mnenju morala vklju- čevati splošno državno raven ter deželne ustave: nemško-slovansko, madžarsko in italijansko. Deželne ustave bi preprečile razmah separatističnih želja. Uvedli 3 naj bi sistem dveh zbornic, s čimer bi dosegli popolno ločitev državne oblasti in ljudskega zastopništva. Na ta način bi se lahko izrazila ljudska volja oziroma želje posameznega naroda kot individuma. Zavzema se tudi za pravice narodov, in sicer za uporabo nacionalnega jezi- ka kot poučevalnega jezika v ljudskih in srednjih šolah, v uradih in na sodiščih, za svobodo tiska v poročanju o javnem življenju in političnih diskusijah, pravice peticijskega gibanja ter za versko svobodo oziroma enakopravnost različnih ver. V okviru ustavnega režima Galba poudarja kazensko odgovornost ministrov, ki mora temeljiti na sprejetih zakonih. V okviru razprav o zastopstvih posameznih dežel med drugim omenja problem Hrvaške, ki si jo je Madžarska prisvojila na silo, namesto na podlagi pogodbe. Poudarja, da je Hrvaška imela izoblikovan višji sloj, svoj deželni parla- ment, zato pa da so bile njene zahteve po samostojnosti leta 1848 pričakovane. V nadaljevanju pravi, da imajo Slovani na voljo madžarski ali nemški ja- rem, pri čemer se mu zdi nemški boljši. To utemeljuje med drugim tudi z višjim nivojem kozmopolitskega duha nemške kulture. V petem, zadnjem delu želi osvetliti praktično vrednost nove ustavne ure- ditve za avstrijsko državo. Zaveda se težav ob njenem uresničevanju, razkoraka med željami in stvarnostjo. Ustavnost primerja z novimi oblačili, ki se mu zdijo nujna za sodobnega človeka. Poleg zunanjih oblačil pa je treba spremeniti tudi nazore in miselnost. Galba je torej zvesto prihodnost Avstrije videl v ustavni monarhiji, v okvi- ru katere bi različne nacionalne enote živele v okviru deželnih ustav. Na čelu države bi bil monarh, država bi imela dve zbornici, kar bi omogočalo izražanje ljudske volje. Galba se je kot uvodničar celjskega nemškega časopisa prvič pojavil v začetku julija, s člankom Politische Stoßseufzer, ki je v nadaljevanjih izhajal sko- raj ves mesec. 210 Njegove uvodnike so bralci celjskega nemškega časopisa lahko brali do oktobra, ko je bil natisnjen zadnji uvodnik Die strafbare Ehrenverlet- zungen. 211 Razlogov za prenehanje Galbovega sodelovanja s Cillier Zeitungom ne po- znamo, saj urednik časopisa Prasch o tem ni pisal. Ker pa se je to zgodilo po usodnih oktobrskih dogodkih, njegov umik povezujemo prav z njimi. Domne- vamo, da Prasch kljub svobodi tiska po nastopu reakcije ni več upal objavljati člankov skrajne vsebine. Galba pa je v svojih člankih marsikdaj bil precej skra- jen. To bomo videli še zlasti pri vprašanju o prihodnji notranji ureditvi države, 210 Dr. J. Galba Politische Stoßseufzer, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 85–86, CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 89, CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 93–94, CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 97–98 in CZ, 21. 7. 1848, št. 20, str. 101–102. 211 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 189–190 in CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 201–202. 3 ki bi po njegovem mnenju morala temeljiti na nacionalnem principu. 212 Galbo- ve uvodnike smo razvrstili tematsko, njihova analiza pa nam je pokazala odnos celjskega nemškega časopisa do bistvenih vprašanj, do ustavnosti, prihodnje dr- žavne ureditve, uradne cerkvene politike in pojava novega katoliškega gibanja, do kmetov in delavcev, šolskega vprašanja, uradništva in pravnega področja. Galbovi uvodniki so bralcem Cillier Zeitunga predstavili vrsto aktualnih vprašanj. O političnih vprašanjih, predvsem o prihodnji ureditvi države, je pisal v člankih z naslovi: Das alte und das neue Sistem, 213 Das nationale Princip, 214 Oesterreich und seine Verfassung 215 in Politische Stoßseufzer, 216 Die Bierkne- ipe. 217 Velikonemške ideje in odnos do Frankfurta se odražajo v člankih Con- stituirung Italiens 218 in Die deutsche Kriegsmarine. 219 O aktualnih ekonomskih vprašanjih je razmišljal v članku Die Einkommenssteuer, 220 o pomenu ustave pa v Metternich und das alte Sistem. 221 V člankih Die strafbare Ehrenverlet- zungen 222 in Gefängnis sisteme 223 se je zavzemal za izboljšanje položaja v sod- stvu. Celjski nemški časopis je objavil še dva njegova članka s področja kulture (Volksfeste) 224 in aktualne šolske problematike, povezane z osnovnimi šolami (Volksschulen). 225 Kar zadeva uradni cerkveni nauk, je bil odločen zagovornik celibata, kar je ob članku Sollen die Priester heiraten? 226 že v naslovu izzvalo odpor urednika Prascha, podobno kot v članku Die Deutschkatholiken. 227 212 Že od francoske revolucije živi v Evropi princip naroda kot enote, ki mora sama odločati o svoji usodi. V prvi polovici 19. stoletja so dogodki v Italiji in Nemčiji čedalje bolj prepričljivo dokazovali, da se cilji meščanske družbe, države in kulture v Srednji Evropi ne bodo uresničili v okviru obstoječih, ampak v okviru nacionalnh držav. Fran Zwitter, Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji, Ljubljana 1962, str. 57. 213 Dr. J. Galba, Das alte und das neue Sistem, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 161–162. 214 Dr. J. Galba, Das nationale Princip, CZ, 1. 9. 1848, št. 32, str. 149–151. 215 Dr. J. Galba, Oesterreich und seine Verfassung, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 109–110. 216 Dr. J. Galba Politische Stoßseufzer, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 85–86, CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 89, CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 93–94, CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 97–98 in CZ, 21. 7. 1848, št. 20, str. 101–102. 217 Dr. J. Galba Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177–178 in CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181–182. 218 J. Galba, Constituirung Italiens, CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 141–142. 219 Dr. J. Galba, Die deutsche Kriegsmarine, CZ, 15. 9. 1848, št. 36, str. 165–166. 220 Dr. J. Galba, Die Einkommenssteuer, CZ, 1. 8. 1848, št. 23, str. 113–114 in CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 117. 221 Dr. J. Galba, Metternich und das alte Sistem, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 105–106. 222 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 189–190 in CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 201–202. 223 Dr. J. Galba, Gefängnis Sisteme, CZ, 22. 8. 1848, št. 29, str. 137–139 in CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 145–147. 224 Dr. J. Galba, Volksfeste, CZ, 7. 9. 1848, št. 34, str. 157–158. 225 Dr. J. Galba,Volksschulen, CZ, št. 37, 19. 9. 1848, str. 169–171. 226 J. Galba, Sollen die Priester heiraten, CZ, 8. 8. 1848, št. 25, str. 121–122. 227 J. Galba, Die Deutschkatholiken, CZ, 5. 9. 1848, št. 33, str. 154–155. 3 Galbov jezik je, glede na njegovo izobrazbo, pričakovano izbran. Članki so večinoma pisani v sedanjem času. Izjemo predstavljajo refleksije o preteklih razmerah ali dogodkih. Sintaksa Galbovih člankov je pogosto zapletena, stavki so dolgi, zloženi. Povedi so bogate, s številnimi pridevniki, s katerimi je avtor posamezni samo- stalnik še podrobneje določil. Občasno se pojavljajo za razumevanje besedila nepomembne, morda tudi tiskarske napake. Avstrijsko okolje je uvodničarja zaznamovalo v izrazih kot Naderern 228 – Denunziant 229 ali Fassionen 230 – Steuererklärung. 231 Njegov zadnji v Cillier Zeitungu objavljeni članek, Die strafbare Ehren- verletzungen, 232 izstopa zaradi številnih, zanj neobičajnih pravopisnih napak. Morda je številne napake povzročila naglica, v kateri je članek nastal. Besedilo je namreč nastajalo oktobra, ko so rezidenco že pretresali spopadi. Oktobrska revo- lucija na Dunaju je za Galbo tako kot za mnoge druge navdušene revolucionarje pomenila razočaranje. Morda se je Galba ob pisanju zavedal dejstva, da piše svoj zadnji uvodnik za Cillier Zeitung in mu ni namenil tolikšne pozornosti. Galbovi članki so za današnjega bralca lahko berljivi in razumljivi. Za takratni čas pa so, zlasti politični, od bralca gotovo zahtevali zbranost, širšo raz- gledanost, predvsem pa politično znanje. Čeprav je zapleteno vsebino popestril s konkretnimi primeri, teh člankov ni mogel brati vsakdo. Še zlasti pa ne mno- žice, ki nemško niso znale niti brati niti pisati. Med vsemi članki zaradi oblike izstopata Das alte und das neue Sistem 233 in Die Bierkneipe. 234 Galba je oba članka napisal v obliki dvo- oziroma trogovo- ra. Z modelom, ki je tipičen za praktično govorno sporazumevanje, je zapleteno vsebino aktualnih družbenopolitičnih vprašanj želel kar najbolj preprosto, na- zorno in mikavno prikazati bralcem. Tak način je pri nas uporabljal Bleiweis, 235 za katerim so se dvogovornega poučevanja kmalu oprijeli tudi drugi novičarji, ki so ga razširili tudi v trogovor. 236 Galba je v članku Das alte und das neue Sistem 237 s pomočjo dialoga želel pojasniti zapleteno politično vprašanje. Za bralce, nevajene tovrstnih izrazov in 228 Dr. J. Galba, Metternich und das alte Sistem, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 106. 229 Wahrig, Deutsches Wörterbuch, Gütersloh, 1994, str. 1123. 230 Dr. J. Galba, Die Einkommenssteuer, CZ, 4. 8. 1848, št. 24,str. 117. 231 Wahrig, Deutsches Wörterbuch, str. 556. 232 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 189–190 in CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 201–202. 233 Dr. J. Galba, Das alte und das neue Sistem, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 161–162. 234 Dr. J. Galba, Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177–178 in CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181–182. 235 Janez Bleiweis (19. 11. 1808, Kranj – 29. 11. 1881, Ljubljana). SBL 1, str. 42–47. 236 Velimir Gjurin, Bleiweisov poljudnostrokovni jezik, v: Bleiweisov zbornik, Zbornik za zgodovino nara- voslovja in tehnike 7, Ljubljana 1983, str. 241–259. 237 Dr. J. Galba, Das alte und das neue Sistem, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 161–162. 3 vsebin, bi to lahko bil primer modernega političnega dvogovora, ki se ga je bilo potrebno šele naučiti. Potem ko je sredi oktobra prenehal sodelovati pri celjskem listu, je Galba začel dopisovati v Gratzer Zeitung. V začetku novembra je v njegovi 234. številki izšel Galbov prvi prispevek, in sicer v rubriki Politische Nachrichten. 238 Avtor je v obsežnem dopisu razmišljal o dogodkih na Dunaju pred oktobrsko revolucijo in po njej. Z 12. novembrom se je začelo Galbovo redno pojavljanje v omenjeni ru- briki osrednjega graškega časopisa. Očitno je bil avtor v takratnem časopisnem svetu precej cenjen, saj je urednik graškega časopisa dr. Gustav Schreiner 239 ob njegovem naslednjem prispevku z veseljem zapisal: »Es ist uns gelungen, auch der Schreiber dieser Zeilen, aus dessen Feder schon der Wiener Artikel in Nr. 234 unserer Zeitung stoß, einen ausgezeichneten Publizisten ehrenhaftesten Characters, als stehenden Wiener Corespondenten zu gewinnen.« 240 V novembru je v Gratzer Zeitungu izšlo skupno izšlo 14 241 Galbovih član- kov, v decembru pa le 7, 242 ki so bili vedno podpisani samo z začetnicami dr. J. G. V graškem časopisu se Galba nikoli ni pojavil z daljšim uvodnim člankom na naslovni strani kot na primer Jablanowski 243 ali Dragoni–Krenosky. 244 Njegova poročila iz rezidence govorijo o trenutnih razmerah na političnem področju, spremljal je delo parlamenta ter razpravljal o aktualnih razmerah. Med drugim o prihodnosti akademske legije, 245 o morebitnih posledicah usmrtitve Roberta Bluma, 246 o delavskem razredu, do katerega ni čutil naklonjenosti. Zaveda se zgrešene politike v preteklosti, ki je pripeljala do trenutnega de- lavskega razpoloženja. Galba je nasprotnik nasilja in nasilnega reševanja sporov, od tod tudi njegov poziv delavcem v Gratzer Zeitungu: »Brüder Arbeiter! Was hat wohl diese ganze Geschichte zu bedeuten, mir scheint, dahinter steck etwas. 238 Politische Nachrichten, GZ, 8. 11. 1848, št. 234, nepaginirano. 239 Gustav Schreiner (6. 8. 1793, Bratislava – 1. 4. 1872, Gradec). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1876, zvezek 31, str. 287–291. 240 Politischen Nachrichten, GZ, 12. 11. 1848, št. 238, nepaginirano. 241 GZ, 8. 11. 1848, št. 234, nepaginirano, GZ, 12. 11. 1848, št. 238, nepaginirano, GZ, 13. 11. 1848, št. 239, nepaginirano, GZ, 14. 11. 1848, št. 240, nepaginirano, GZ, 15. 11. 1848, št. 241, nepaginirano, GZ, 16. 11. 1848, št. 242, nepaginirano, GZ, 17. 11. 1848, št. 243, nepaginirano, GZ, 18. 11. 1848, št. 244, nepaginirano, GZ, 19. 11. 1848, št. 245, nepaginirano, GZ, 21. 11. 1848, št. 247, nepaginirano, GZ, 22. 11. 1848, št. 248, nepaginirano, GZ, 23. 11. 1848, št. 249, nepaginirano, GZ, 25. 11. 1848, št. 251, nepaginirano, GZ, 29. 11. 1848, št. 255, nepaginirano. 242 GZ, 3. 12. 1848, št. 259, nepaginirano, GZ, 5. 12. 1848, št. 261, nepaginirano, GZ, 6. 12. 1848, št. 262, nepaginirano, GZ, 16. 12. 1848, št. 272, nepaginirano, GZ, 18. 12. 1848, št. 274, nepaginirano, GZ, 19. 12. 1848, št. 275, nepaginirano, GZ, 22. 12. 1848, št. 278, nepaginirano. 243 L. J. Jablonowski, Über Italiens Pacification?, GZ, 16. 8. 1848, št. 150, nepaginirano. Jablonowski Felix (18. 5. 1808 – 26. 10. 1857). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1863, zvezek 10, str. 1–8. 244 J. Dragoni–Krenovsky, Die Bewegung unserer Zeit und ihre Parteien, GZ, 16. 7. 1848, št. 119, nepagi- nirano. 245 Politische Nachrichten, GZ, 17. 11. 1848, št. 243, nepaginirano. 246 Politische Nachrichten, GZ, 18. 11. 1848, št. 244, nepaginirano. 40 Ich glaube es hat zu bedeuten, daß ihr schön fleißig bei Euerer Arbeit bleiben, nur gute Bücher und Zeitungen lesen, Eure Bitten und Beschwerden anständig und wenn es Noth thut, kräftig, wie ein ehrlicher Mann, aber ohne Lärm und Gewalthat vorbringen und die Barricaden den Parisern überlassen sollt.« 247 Konec leta je ponovno pozival k mirnemu reševanju sporov, 248 začel pa je tudi spremljati delo parlamenta v Křomerižu. 249 Zadnji njegov članek v rubriki Politische Nachricht lahko preberemo 1. marca 1849. V istem letu je Gratzer Zeitung objavil še 4 uvodnike. Kar trije so izšli aprila: Journalistik, 250 Preßübertretung 251 ter Die Hypotheken-Bank. 252 Nje- gov zadnji prispevek je bil objavljen v začetku maja z naslovom Die Politik und die Presse. 253 Ker nadaljnjih člankov do konca leta 1849 ne najdemo, domneva- mo, da se je Galbovo sodelovanje z osrednjegraškim časopisom končalo. Razširjenost in odmevnost celjskega nemškega časopisa Točnih podatkov o nakladi in o razširjenosti celjskega nemškega časopi- sa, kot že zapisano, nismo mogli odkriti, saj časopis ni nikoli objavil seznama naročnikov, kot so to sicer pogosto napravile Novice. Iz omenjenih pisem bral- cev pa vendarle lahko prikažemo vsaj približno razširjenost časopisa. Tako lahko zapišemo, da so ga brali v Mariboru, 254 Beljaku, 255 Celovcu, 256 Insbrücku 257 in Konjicah. 258 Urednikov očitek pri poročanju nekega C. H. iz Gradca kaže, da so ga brali tudi v deželnem središču. 259 Da so časopis poznali tudi v Judenburgu, dokazuje urednikova kritika tamkajšnjemu gospodu G., ki ni deloval v skladu z interesi časopisa. 260 Glede na to, da je celjski nemški časopis imel stalne dopisnike in celo glavnega uvodničarja na Dunaju, si upamo trditi, da je segal celo do rezidence. To končno dokazuje tudi reakcija urednika ob kratenju avtorskih pravic časo- 247 Politische Nachrichten, GZ, 29. 11. 1848, št. 255, nepaginirano. 248 Politische Nachrichten, GZ, 3. 12. 1848, št. 259, nepaginirano. 249 Politische Nachrichten, GZ, 6. 12. 1848, št. 262, nepaginirano. 250 Dr. J. G., Journalistik, GZ, 4. 4. 1849, št. 94, nepaginirano. 251 Dr. J. G., Preßübertretung, GZ, 13. 4. 1849, št. 102, nepaginirano in GZ, 14. 4. 1849, št. 103, nepagi- nirano. 252 Dr. J. G., Die Hypotheken-Bank, GZ, 24. 4. 1849, št. 113, nepaginirano. 253 Dr. J. G., Die Politik und die Presse, GZ, 4. 5. 1849, št. 123, nepaginirano. 254 Prav tam. 255 Correspondenz der Redaction, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 39–40. 256 Prav tam. 257 Wien, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 48. 258 Correspondenz der Redaction, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 259 CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 82. 260 Correspondenz der Redaction, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 41 Prva številka Cillier Zeitung 42 pisa Zwanglose Blätter, ki je Cillier Zeitung večkrat uporabljal za vir, ga pa pri tem ni nikoli navedel. 261 Da je bil celjski nemški časopis precej razširjen po Štajerski, kaže široka paleta oglasov iz časopisne priloge. Oglaševanje ljudi iz Žič, Loč, Podčetrtka, Zi- danega Mostu, Ojstrice in pogosto tudi iz Konjic kaže na odmevnost nemškega časopisa iz Celja. Priljubljenost celjskega nemškega časopisa pri Celjanih je bila očitno ve- lika. Verjetno so se zavedali njegove krajevne narave in so ga zato še toliko raje brali in naročali. Ob selitvah po monarhiji so svojo patriotsko navezanosti na Celje dokazovali tudi z naročanjem na krajevni časopis. Tako na primer so celj- ski nemški časopis poznali na Tirolskem, kjer je leta 1848 živel znani slovenski geolog, po rodu iz Mozirja, Marko Vincenc Lipold. 262 Drugi razlog za njegovo razširjenost pa je bila pametna oglaševalska poli- tika njegovega urednika. Kot bomo videli, so oglasi o začetku izhajanja časopisa izšli v vseh večjih takratnih časopisih. Odmevnost celjskega lista je bila relativno velika. Osrednji ljubljanski časopis Laibacher Zeitung je že sredi aprila v prilogi napovedal izhajanje Cillier Wochenblatta, 263 kar se je kasneje ponovilo še v Amtsblattu 264 in v Anhangu. 265 Prav tako je z oglasom v Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitungu 266 oznanil njegovo preimenovanje. Nasploh branje Laibacher Zeitunga iz leta 1848 sodobnemu bralcu daje občutek izrazite naklonjenosti do celjskega nemškega časopisa. To se nenaza- dnje odraža tudi pri lokalnem poročanju iz tega dela današnje Slovenije. Novice s Štajerskega je ljubljanski časopis navadno povzemal po Gratzer Zeitungu in tudi po Cillier Zeitungu. V primeru, da sta bila na voljo oba vira, je Laibacher Zeitung vedno dal prednost celjskemu časopisu. Še posebej pogosto je bilo to jeseni, predvsem v zvezi z dogajanji na ogrsko-hrvaški meji. 267 V obeh časopisih najdemo objave enakih člankov, na primer Lavričevega Über das öffentliche und mündliche Gerichtserfahren. 268 Podobnost časopisov se kaže tudi v natisnjenih oglasih. Tako so v prilogi ljubljanskega časopisa prav 261 CZ, 22. 8. 1848, št. 29, str. 139. 262 Cvirn, Marko Vincenc Lipold in leto 1848, v: Zgodovinski časopis, 43, 1989, št. 1, str. 109. O Marku Vincencu Lipoldu glej tudi Anton Ramovš in Vanda Kochansky-Devidé, Marko Vincenc Lipold (1816- 1883) prvi slovenski geolog in šolani montanist, v: Geologija 1983, Razprave in poročila, Geološki zavod in Slovensko geološko društvo Ljubljana 1984, str. 5–18. 263 Anhang zur Laibacher Zeitung, LZ, 13. 4. 1848, št. 45, nepaginirano. 264 Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 15. 4. 1848, št. 46, LZ, 15. 4. 1848, št. 46, str. 210. 265 Anhang zur Laibacher Zeitung, 18. 4. 1848, št. 47, LZ, 18. 4. 1848, št. 47, str. 308. 266 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 21. 6. 1848, št. 75, LZ, 21. 6. 1848, št. 75, str. 416. 267 Cilli, LZ, 19. 9. 1848, št. 113, str. 608. 268 Lavrič, Über das öffentliche und mündliche Gerichtserfahren, LZ, 25. 5. 1848, št. 63, str. 394 in LZ, 30. 5. 1848, št. 65, str. 404. 43 tako oglaševali toplice Dobrna 269 in Ignaca Novaka. 270 Ta znani štajerski podje- tnik se je tudi sicer pojavljal v takratnem časopisju. Že leta 1841 je v Journal des oesterreichischen Lloyd sprva oglaševal kvalitetni črni premog in glino, ki je bila odlična za izdelovanje opeke, 271 kasneje pa kostrivniško mineralno vodo. 272 Iz vabil na kulturne dogodke je razvidno, da so bile v Ljubljani in v Celju na sporedu enake gledališke predstave, denimo Wlach’s Bilder, 273 in koncert slavnega štajerskega violinista Ellerja, 274 na katerega so bili Celjani še prav po- sebno ponosni. Pregled Laibacher Zeitunga kaže njegovo naklonjenost nemškemu celjske- mu časopisu, verjetno tudi zaradi skupnega jezika. Popolnoma drugačno podo- bo pa daje pregled drugega ljubljanskega časopisa, slovenskih Novic. Novice so bile celjskemu nemškemu časopisu nenaklonjene, kar jasno pri- de do izraza predvsem v izjavah, kot je recimo tale: »V Celji novorojene nemške novice so Slovencam ‘trn v peti.’« 275 Podobno vzdušje je tudi v novembrskem članku Zmes: »(Nemške Celjske Novine) pravijo v naročivnim povabilu, de ‘si bojo prizadevale most sozidati za svojo goreče ljubljeno nemško domovino, in tedaj zaupajo na živo podporo vsih nemškomislečih mož’? Kako je to razumeti? Ali bo to most za Nemce v Celji ali za Slovence iz Celja napravljen?« 276 Pri poročanju s Celjskega Novice po celjskem nemškem časopisu običajno povzemajo novice, ki se dotikajo odnosov med nemško in slovensko narodno- stjo. 277 Ljubljanski slovenski časopis v Dokladnem listu nikoli ni objavil vabila k naročilu Cillier Wochenblatta ali Cillier Zeitunga. Natisnjeno je bilo le vabilo za celjski slovenski časopis. 278 Zanimivo je tudi, da v številnih knjižnih oglasih ljubljanskega tiskarja J. Giontinija, 279 v katerih so bili po pravilu vedno navedeni bukvarji iz drugih kra- jev, Jeretin ni bil nikoli omenjen. Iz Celja so Novice vedno navajale Geigerja. 280 Morda je razloge iskati v dejstvu, da je Geiger že leta 1843 postal redni naročnik 269 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 18. 5. 1848, št. 60, LZ, 18. 5. 1848, št. 60, str. 248. 270 Anhang zur Laibacher Zeitung, LZ, 4. 5. 1848, št. 54, str. 345. Ignac Novak – Začetnik najpomemb- nejšega železarskega podjetja na Celjskem, ki je nastalo sredi 19. stoletja v Štorah. Bil je prvi, ki je začel kopati premog na območju Pečovja in je ustanovil rudarsko podjetje. Bil je tudi lastnik mlina v Vrbnem pri Sv. Juriju pri Celju. Milko Mikola, Inventarji Zgodovinskega arhiva Celje o industrijskih podjetjih do leta 1945, Inventarji 3, Celje 1993, str. 7, 11. 271 JL, 27. 1. 1841, št. 8, Beilage št. 4, JL, 3. 2. 1841, št. 10, Beilage, št. 5, 10. 2. 1841, št. 12, Beilage, št. 6. 272 JL, 17. 5. 1846, št. 79, str. 330 in JL, 31. 5. 1846, št. 87, str. 363. 273 Theater, LZ, 3. 10. 1848, št. 119, str. 633. 274 Theater, LZ, 9. 12. 1848, št. 148, str. 761. 275 Citiram po Stane Granda, Prva odločitev Slovencev, str. 65. 276 Zmes, Novice, 8. 11. 1848, št. 45, str. 190. 277 Slovenske reči, Novice, 31. 8. 1848, št. 22, str. 92. 278 11. dokladni list k 26. listu Novic, str. 22. 279 Janez Giontini (16. 5. 1818, Reka – 14. 1. 1879, Ljubljana). SBL 1, str. 213–214. 280 Jožef Geiger, tudi Gajger (oktober 1794, neznano kje – 11. 3. 1872, Celje). SBL 1, str. 207. 44 omenjenega časopisa 281 in je tri leta kasneje imel naročenih kar 52 številk, 282 medtem ko Jeretina v seznamu naročnikov Novic lahko najdemo šele od leta 1846 dalje. Razlike med slovenskim ljubljanskim časopisom in celjskim nemškim časopisom so bile sicer vidne že tudi na zunaj. Med zunanjimi znaki je goto- vo potrebno upoštevati jezik. Celjski nemški časopis je bil časopis liberalnega meščanstva in je bralce iskal v svojih vrstah. Nasprotno pa so bile Novice naro- den, vsem razumljiv časopis, ki je s praktičnimi nasveti želel olajšati vsakdanje življenje malega človeka. Zato prostora za razpravljanje o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih ni bilo veliko. Novice so bile konservativne v načelih in taktiki, vedno so previdno čakale, da so stvari dozorele. 283 Spet drugače in bolj naklonjeno se je do celjskega nemškega časopisa vedel osrednji graški časopis Gratzer Zeitung. Z navdušenjem je pisal o začetku in nalogah celjskega nemškega časopisa. 284 Nanj je opozarjal še tudi konec sep- tembra, kar v primerjavi z drugimi takratnimi časopisi prav izstopa: »Im Verlage des J. B. Jeretin in Cilli erscheint Cillier Zeitung, Zeitschrift für Stadt und Land, mit besonderen Rücksicht auf deutsche und slavische Interesse.« 285 Enako politično prepričanje obeh časopisov odraža objava programa parlamentarnega Centra. 286 V graškem časopisu najdemo podobne oglase in razglase kot v celjskem. Tako na primer Entwurf der Grundrechte 287 in enake cesarjeve manifeste. 288 Poleg deželne povezanosti celjski in graški časopis povezujejo tudi isti avtorji člankov. Naj ob tem omenimo Foreggerjev članek Antwort, 289 ki so ga objavili v rubriki Offenen Sprechhalle. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti Juliusa Galbo, glavnega uvodničarja Cillier Zeitunga, ki je jeseni leta 1848 postal redni dopisnik graškega časopisa. Kljub omenjeni naklonjenosti obeh časopisov je zanimivo, da graški časo- pis o dogodkih v Celju po pravilu ni navajal informacijskega vira. Namesto tega se je navadno pojavilo le Korrespondenz, 290 tako na primer pri članku z zgovor- 281 Imenik naročnikov, Novice, 27. 12. 1843, št. 26, nepaginirano, Novice, 25. 12. 1844, št. 52, nepagini- rano, Novice, 31. 12. 1845, št. 53, nepaginirano, Novice, 30. 12. 1846, št. 52, nepaginirano, Novice, 29. 12. 1847, št. 52, nepaginirano. 282 Imenik naročnikov, Novice, 30. 12. 1846, št. 52, nepaginirano. 283 Dragotin Lončar, Dr. Bleiweis in njegova doba, v: Bleiweisov zbornik, Ljubljana 1909, str. 165. 284 Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung, 3. 7. 1848, št. 106, Gratzer Zeitung, 3. 7. 1848, št. 106, str. 572. 285 Anhang, GZ, 27. 9. 1848, št. 192, nepaginirano, Intellignezblatt zur Gratzer Zeitung, 29. 9. 1848, št. 186, GZ, 29. 9. 1848, št. 194, str. 732, in Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung, 3. 10. 1848, št. 190, GZ, 3. 10. 1848, št. 198, str. 738 286 Das Programm des linken Centrums, GZ, 22. 12. 1848, št. 278, nepaginirano. Programm des Cen- trums, CZ, 5. 12. 1848, št. 59, nepaginirano. 287 Entwurf der Grundrechte, GZ, 1. 10. 1848, nepaginirano. 288 GZ, 6. 10. 1848, št. 201, nepaginirano, An meine Völker, GZ, 23. 10. 1848, št. 218, nepaginirano. 289 Antwort, GZ, 20. 7. 1848, št. 123, nepaginirano. 290 Cilli, GZ, 14. 10. 1848, št. 209, nepaginirano. 4 nim naslovom Falsche Parteienstellung in Steiermark. 291 Pri nekaterih poroča- njih iz štajerskega mesta sta se kot avtorja navajala neki L** 292 in neki F. 293 Prav tako tudi celjski nemški časopis ni pogosto povzemal novic po gra- škem časopisu. Razlog za to gre verjetno iskati v dostopnosti graškega časopisa v Celju. Da je bilo to res, dokazujejo seznami Jeretinove časopisne zaloge. Kot kaže, so bili za urednika Prascha pomembnejši informacijski viri časopisi, ki se jih v mestu ni dalo kupiti. Še posebno to velja za Journal des oesterreichischen Lloyd, do katerega je imel celjski urednik poseben odnos. Celjski nemški list je bil znan tudi v Trstu, v Journalu des oesterreichischen Lloyd. Novica o izhajanju celjskega nemškega časopisa je tam izšla v začetku aprila. 294 Pregled objavljenih novic iz Celja dokazuje naklonjenost osrednjega tr- žaškega časopisa uredniku celjskega nemškega časopisa in hkrati s tem tudi vpliv na njegovo uredniško politiko. To je posledica dejstva, da je bil Prasch redni 291 Falsche Parteienstellung, GZ, 19. 10. 1848, št. 214, nepaginirano. 292 Aus dem Cillier Kreises, GZ, 24. 10. 1848, št. 219, nepaginirano. 293 Prav tam. 294 Vaterländische Correspondenz, Cilli, JL, 4. 4. 1848, št. 71, str. 264. Celje ob izteku predmarčnega obdobja 4 dopisnik Journala iz Celja. Pod prispevke se je navadno podpisal z začetnicama V. Pr. Časopis je novice iz Celja objavljal celo leto 1848, prvič že 1. januarja 1848. Njegovo sodelovanje pa se je z osrednjim tržaškim časopisom začelo že dve leti prej. Že v začetku septembra 1846 se je namreč v rubriki Vaterländische Correspondenz z njegovima začetnicama prvič pojavil dopis iz Celja, povezan z izgradnjo Južne železnice. Zaradi hudega dežja je večina rek na Štajerskem pre- stopila bregove, kar je onemogočilo nadaljevanje gradnje. 295 Prasch se je istega leta v osrednji tržaški časopis oglasil še dvakrat. 296 Naslednje leto je bilo v Journa- lu des oesterreichischen Lloyd objavljenih kar 18 njegovih poročil. 297 Pri tem smo šteli le podpisane dopise iz Celja. Nepodpisanih poročil iz mesta ob Savinji je bilo skupaj kar 21. Praschevi dopisi so bili izrazito gospodarske narave. Po večini je poročal o cenah na tamkajšnjem trgu in v Gradcu, nekaj o svilogojništvu ter o gradnji železnice v okolici Zidanega Mostu. V Trstu so leta 1848 en njegov prispevek objavili januarja, 298 maja, 299 septembra 300 in oktobra, 301 po dva prispevka marca 302 in novembra, 303 trije pa so izšli februarja 304 in decembra. 305 Sodelovanje s tržaškim časopisom se je torej nadaljevalo tudi potem, ko je celjski nemški časopis že nehal izhajati. Zadnja omenjena prispevka je Journal des oesterreichischen Lloyd objavil potem, ko je celj- ski nemški časopis že zatonil. Vsebinsko so bili Praschevi prispevki pretežno gospodarske narave. V pr- vem poročilu iz Celja, leta 1848 na novega leta dan, je poročal o povprečnih cenah mesa, žita in voska v Celju, Gradcu in Zagrebu. 306 Avtor ugotavlja, do so 295 V. Pr., Cilli, JL, 10. 9. 1846, št. 145, str. 596–597. 296 V. P, Cilli, JL, 29. 9. 1846, št. 156, str. 641, V. P, Cilli, JL, 12. 12. 1846, št. 198, str. 809. 297 P., Cilli, JL, 14. 2. 1847, št. 26, str. 102, V. P., Cilli, JL, 28. 2. 1847, št. 34, str. 135, V. Prasch, Cilli, JL, 21. 3. 1847, št. 46, str. 181, V.P., Cilli, JL, 8. 4. 1847, št. 56, str. 222–223, P. Cilli, JL, 12. 6. 1847, št. 93, str. 371, V. Pr. Cilli, JL, 17. 7. 1847, št. 113, str. 452, V. Pr. Cilli, JL, 24. 7. 1847, št. 117, str. 467, V. Pr. Cilli, JL, 31. 7. 1847, št. 117, str. 483, V. Pr. Cilli, JL, 2. 8. 1847, št. 123, str. 491, V. Pr. Cilli, JL, 2. 9. 1847, št. 140, str. 560, V. Pr. Cilli, JL, 7. 9. 1847, št. 143, str. 571, V. Pr. Cilli, JL, 9. 9. 1847, št. 144, str. 575–576, V. Pr. Cilli, JL, 23. 9. 1847, št. 152, str. 607, V. Pr. Cilli, JL, 25. 9. 1847, št. 153, str. 611, V. Pr. Cilli, JL, 30. 9. 1847, št. 156, str. 622, V. Pr. Cilli, JL, 12. 10. 1847, št. 163, str. 651, V. Pr. Cilli, JL, 4. 11. 1847, št. 176, str. 703, V. Pr. Cilli, JL, 10. 12. 1847, št. 202, str. 807. 298 Cilli, JL, 1. 1. 1848, št. 1, str. 3. 299 Pr. Verein zur Vermittlung des deutschen und slavischen Interessen, JL, 25. 5. 1848, št. 118, str. 357. 300 Cilli, JL, 13. 9. 1848, nepaginirano. 301 Cilli, JL, 22. 10. 1848, nepaginirano. 302 Vaterländische Correspondenz, V. Pr., Cilli, JL, 1. 3. 1848, št. 44, str. 176, Vaterländische Correspon- denz, V. Pr., Cilli, JL, 10. 3. 1848, št. 50, str. 199. 303 Cilli, JL, 15. 11. 1848, nepaginirano, Cilli, JL, 24. 11. 1848, nepaginirano. 304 Vaterländische Correspondenz, V. Pr, Cilli, JL, 9. 2. 1848, št. 29, str. 116, Vaterländische Correspon- denz, V. Pr., Cilli, JL, 18. 2. 1848, št. 35, str. 139 in Vaterländische Correspondenz, V. Pr., Cilli, JL, 29. 2. 1848, št. 43, str. 170–171. 305 Cilli, JL, 10. 12. 1848, nepaginirano, Cilli, JL, 26. 12. 1848, nepaginirano in Cilli, JL, 27. 12. 1848, nepaginirano. 306 Cilli, JL, 1. 1. 1848, št. 1, str. 3. 4 cene mesa v Gradcu enake kot v Zagrebu, cene žita na Štajerskem pa so vsaj za 30 % nižje kot na Hrvaškem. Februarja je poleg cen omenjenih artiklov za tekoči mesec pisal tudi o dejavnosti tamkajšnjega Društva ubožcev. 307 Isti mesec je objavil še novico o drugem celjskem dobrodelnem društvu. 308 Journal des oesterreichischen Lloyd je februarja objavil še njegov tretji dopis, ki je popolnoma gospodarske narave, Anwendung des Dampfes in der Bierbrauerei. 309 Pisal je o ekonomičnosti no- vega postopka pridobivanja piva, ki hkrati pomeni nižjo ceno. Ob koncu je poudaril, da je to je novost mogoče najti tudi v Mariboru. 310 Gospodarska narava pride do izraza v obeh marčevskih tekstih, kjer piše predvsem o cenah pšenice in drugih izdelkov v Celju, 311 deset dni kasneje, tik pred revolucijo, pa o cenah žita v Gradcu. 312 Journal des oesterreichischen Lloyd je v začetku aprila naznanil izhajanje celj- skega nemškega časopisa. 313 Kot smo že zapisali, avtor ni bil naveden, domneva- mo pa, da gre za Vincenca Prascha. Prasch se je v Lloyd javil šele v začetku junija s poročilom o gradnji Južne železnice Ein Wort über den Ausbau der Südbahn, 314 v katerem se zavzema za čimprejšnjo dograditev. Novembrski prispevek govori o navdušenju Celjanov nad banom Jelači- čem. 315 Ob tem se mu zdi pomembno omeniti, da v Celje dunajski časopisi niso prispeli. 316 Konec istega meseca je ponovno pisal o gospodarskih težavah na tem področju. 317 V začetku decembra je časopis objavil Proclamation aus Temsvar, 318 ki je v celoti povzet po Cillier Zeitungu. Drugi dopis, objavljen konec meseca v Abendblattu, 319 opisuje tamkajšnje premogovništvo. Tretji in hkrati zadnji Pra- schev dopis pa govori o šolskih razmerah na tem področju. 320 Zavzema se za ustanovitev šolskih časopisov, ki naj bi jih podpirala tudi država. Poudaril je vlogo časopisov kot učnega sredstva za učitelje. Ob tem se dotakne tudi šolske reforme, ki se mu zdi nujna. 321 307 Vaterländische Correspondenz, V. Pr, Cilli, JL, 9. 2. 1848, št. 29, str. 116. 308 Vaterländische Correspondenz, V. Pr., Cilli, JL, 18. 2. 1848, št. 35, str. 139. 309 Vaterländische Correspondenz, V. Pr., Cilli, JL, 29. 2. 1848, št. 43, str. 170–171. 310 Prav tam. 311 Vaterländische Correspondenz, V. Pr., Cilli, JL, 1. 3. 1848, št. 44, str. 176. 312 Vaterländische Correspondenz, V. Pr., Cilli, JL, 10. 3. 1848, št. 50, str. 199. 313 Vaterländische Correspondenz, Cilli, JL, 4. 4. 1848, št. 71, str. 264. 314 V. Pr., Ein Wort über den Ausbau der Südbahn, JL, 8. 6. 1848, št. 129, str. 399. 315 Franz Jelačič (1746, Petrinja – 4. 2. 1810, Madžarska). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1863, zvezek 10, str. 136–152. 316 V. Pr., Cilli, JL, 22. 11. 1848, št. 245, nepaginirano. 317 V. Pr., Cilli, JL, 24. 11. 1848, št. 264, nepaginirano. 318 V. Pr., Cilli, JL, 10. 12. 1848, št. 278, nepaginirano. 319 V. Pr., Cilli, JL, 26. 12. 1848, Abendblatt, št. 292, nepaginirano. 320 V. Pr., Cilli, JL, 27. 12. 1848, Abendblatt, št. 294, nepaginirano. 321 Prav tam. 4 Praschev odnos do Journala des oesterreichischen Lloyd je bil v letu 1848 že tradicionalen, saj je bil njegov stalni dopisnik že od leta 1846 dalje. Ni čudno torej, da je kot urednik povzemal številne novice prav iz osrednjega tržaškega časopisa. Vpliv slednjega pa se zrcali tudi v Cillier Zeitungu. Oglase za celjski nemški časopis najdemo tudi v celovškem časopisu Kla- genfurter Zeitung, ki je začel izhajati že pred letom 1784. Sodi torej v skupino tradicionalnih časopisov, kamor smo uvrstili osrednji tržaški časopis, Gratzer Zeitung in Laibacher Zeitung. Tako vsebinsko kot tudi po zunanjem videzu je bil celovški časopis celjskemu precej podoben. Sestavljala sta ga glavni list in prilo- ga, ki tako kot pri celjskem tudi ni bila zanemarljiva. Celjski nemški časopis je v celovškem časopisu odmeval večkrat. Prvi oglas ob izidu Cillier Wochenblatta je celovški časopis objavil 10. aprila 322 in ga je ponatisnil še dvakrat, 12. in 14. aprila. 323 Osrednji celovški časopis je naznanil izdajo Cillier Zeitunga, prvič že 21. junija 324 in nato istega meseca še dvakrat. 325 Tudi sicer lahko vidimo povezanost Gratzer Zeitunga s časopisi s Slovenskega, saj so v njem oglaševali Novice, 326 Laibacher Zeitung 327 in tudi celjski slovenski časopis. 328 Široka paleta časopisov, v katerih je celjski nemški časopis naznanil svoj obstoj, potrjuje domnevo o njegovi razširjenosti daleč zunaj mestnega obzidja. Poznali ga niso le v bližnji celjski okolici, ampak v precejšnjem delu Štajerske, Kranjske in Koroške. Nič čudno torej, da je bil urednik celjskega nemškega časopisa na odmevnost časopisa večkrat ponosen: 329 »Die Verbreitung unserer Zeitschrift nach allen Richtungen der Monarchie, verbunden mit den anerken- nenden Stimmen der Journale (Laibacher Zeitung, Zwanglose Blätter, österr. Lloyd.…), so wie der sich immer erweiternde Leserkreis, machen es uns zur angenehmen Pflicht, den Dank für die unserem Unternehmen gezollte Teil- nahme öffentlich auszusprechen.« 322 KFZ, 10. 4. 1848, št. 30, str. 706. 323 KFZ, 12. 4. 1848, št. 31, str. 720 in KFZ, 14. 4. 1848, št. 32, str. 736. 324 KFZ, 21. 6. 1848, št. 61, str. 1091. 325 KFZ, 23. 6. 1848, št. 62, str. 1102 in KZ, 26. 6. 1848, št. 63, str. 1114 326 Intelligenzblat zur Klagenfurter Zeitung, 23. 12. 1848, št. 75, KFZ, 23. 12. 1848, št. 75, str. 138. 327 Intelligenzblatt zur Klagenfurter Zeitung, 23. 6. 1848, št. 62, KFZ, 23. 6. 1848, št. 62, str. 1103, in Intelligenzblatt zur Klagenfurter Zeitung, 26. 6. 1848, št. 63, KFZ, 26. 6. 1848, št. 63, str. 1115, in Intelligenzblatt zur Klagenfurter Zeitung, 28. 6. 1848, št. 64, KFZ, 28. 6. 1848, št. 64, str. 1129. 328 KFZ, 23. 6. 1848, št. 62, str. 1102 in KZ, 26. 6. 1848, št. 63, str. 1114. 329 Pränumeratios–Ankündigung, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 169, Pränumeratios – Ankündigung, CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181, Pränumeratios – Ankündigung, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung,, 22. 9. 1848, št. 24, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, nepaginirano, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 25 (verjetno gre za napako pri datumu, kajti številka prilog je prava), CZ, 26. 9. 1848, št. 39, nepagini- rano in Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 3. 10. 1848, št. 27, CZ, 3. 10. 1848, št. 41, nepaginirano. 4 VSEBINA CILLIER WOCHENBLATTA (ZEITUNGA) Odnos lista do prihodnje državne ureditve Analiza člankov, ki so govorili o prihodnji ureditvi države in odnosu do Frankfurta, je pogosto potekala v ugotavljanju razlik med urednikom celjskega nemškega časopisa Praschem in glavnim uvodničarjem Galbo. Dejstvo namreč je, da sta imela o tem vprašanju precej različno mnenje, kar dokazujejo tudi urednikove opombe. Prasch je predvsem Štajerec, ki zagovarja – tako kot Organ des Vereines zur Vermittlung der deutschen und slavischen Interessen – mirno sožitje obeh narodov v nedeljivi Štajerski. Galba pa je temelje prihodnje države videl v nacionalno zaokroženih enotah, kar bi v prvi vrsti pomenilo razpad Šta- jerske na slovenski in nemški del. Galbove članke je Prasch v skladu z idejami svobode tiska sicer objavil, se je pa od njih vedno distanciral. Ob tem je bralce pozival k strpnosti do drugače mislečih, ki so v modernem času vendarle imeli pravico do svobodno izražene misli. Galba je svoj odnos do družbeno-političnih sprememb in ustave podal v članku Oesterreich und seine Verfassung. 330 Osebna razmišljanja avtorja o prihodnji ureditvi države je urednik kategorično zavrnil, čeprav se je cenjenemu uvodničarju za prispevek zahvalil. V opombi se je tudi branil pred številnimi pozivi iz okolice, češ naj takih nevšečnih in zoprnih člankov ne objavlja. 331 Po Praschevem mnenju so tovrstni pozivi ostanki starega načina razmišljanja in cenzure. Leto 1848 pa je moderno leto in tudi sam želi delovati v duhu moder- nih političnih tokov, kar se kaže v njegovih prizadevanjih za objavo različnih mnenj in stališč. Pozival je na strpnost drugače mislečih in vabil k sodelovanju. Galba je v članku apeliral na narode v monarhiji, to je Nemce, Čehe, Po- ljake in južne Slovane, naj se združijo, saj bo le tako vsak narod lahko živel kot posebna družina. Po njegovem mnenju je to tudi edino zagotovilo za mir. Zave- dal se je namreč narodove enkratnosti, dejstva, da narod z lastnim jezikom in kulturo predstavlja zaključen organizem. Skupno življenje v eni državi se mu zdi mogoče le na podlagi ustave in federacije, ob upoštevanju narodnega principa. Pri tem mu je pomemben nacionalni jezik, ki naj bi doživel javno rabo. Vizija prihodnje države je izražena v naslednji izjavi: »Österreich wird daher nur dann die Wohlfahrt seiner Völker auf die Dauer begründen, wenn es den gemeinsa- men Reichstag in Wien nur über die wahrhaft gemeinsamen Angelegenheiten wie Handel, Münze, Maß und Gewicht, Heerwesen und die Vertretung nach Außen entscheiden läßt, dagegen die Gesetzgebung über jene Angelegenheiten, welche durch nationale Eigenthümlichkeiten wie die Kirchen und Schulfor- 330 Dr. J. Galba, Oesterreich und seine Verfassung, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 109–110. Glej tudi Cvirn, Celje in leto 1848, str. 68–69. 331 Dr. J. Galba, Oesterreich und seine Verfassung, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 110. 0 men, die Gerichtsverfassung, die Besteuerung, die Ablösung der Urbarialien bedingt sind, besondern Nationalparlamenten in Prag, Lemberg, Wien, Laiba- ch, Agram und Pest einräumt.« 332 Galba je izrazito naklonjen nacionalnim idejam različnih narodov, ki bi se uresničile z ustanovitvijo lastnih parlamentov, kar pa smo pravzaprav že lahko prebrali v Galbovem delu Lebensphilosophie. Značilnosti, ki narode notranje povezujejo, so jezik, navade, zakoni in ustanove, njihov izvor in zgodovina. V večnacionalni državi bi morala vladati enakopravnost, zato močnejši in večji na- rod ne bi smel izkoriščati šibkejšega. Državo bi morala urejati ustava, v njenem okviru pa zagotavljati narodno avtonomijo. To stališče je enako Löhnerjevi 333 ideji o večnacionalni Avstriji, v okviru katere naj bi vsak narod, tudi Slovenci, ohranil svojo identiteto. 334 Hkrati pa so to tudi ideje programa Zedinjene Slo- venije, ki jih je Galba v tem in tudi v nekaterih naslednjih člankih zagovarjal. Lahko rečemo, da je Galba, ne da bi to jasno povedal, podpiral ideje o vseslo- venski združenosti v okviru ene države, Avstrije. Glede na Prascheve ideje torej ni čudno, da se je urednik distanciral od Galbe. Galba ostro nasprotuje prepričanju, ki samostojnost naroda povezuje s trenutno modo. Po njegovem mnenju je to odraz nevednosti in slepilo pred stvarnostjo. Glede Ogrske se ne strinja z delitvijo države na samo dve polovici, ker bi to za državo lahko imelo usodne posledice. Prav pri tem vprašanju pa sta si bila Prasch in Galba enakega mnenja. V zaključku članka je Galba ponovil željo po uresničitvi nacionalnega principa in ob tem ponudil rešitev za delitev Štajerske in Koroške: »Würde Österreich als Bundesstaat nach dem nationa- len Prinzipe constituirt, so müßten Steiermark und Kärtner durchschnitten werden. Der nördliche von der Drau gelegene Theil Steiermarks und Kärtners müßte sich mit Ober und Niederösterreich und dem größeren Theile Tirols, der südlich von der Drau gelegene Theil Steiermarks und Kärtners dagegen müßte sich mit Krain und Küstenlande vereinigen, weil der Draufluß die dur- chschnittliche Gränze der deutschen und slovenischen Bevölkerung bildet.« 335 Galbi se je skladno z nacionalnim principom delitev obeh nacionalno mešanih dežel zdela samoumevna. Prihodnost države je po njegovem mnenju mogoča le v skupnem sožitju posameznih, nacionalno zaokroženih enot. Te bi 332 Prav tam, str. 109. 333 Ludwig von Löhner (1812 – 12. 5. 1852). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1866, zvezek 15, str. 390–396. 334 Löhner je predvideval popolno nacionalno samostojnost v okviru njihovih etničnih meja. Bodoča dr- žava bo na federativni osnovi združevala pet narodov: 1. nemški, v Avstriji (Niederösterreich, Oberö- sterreich, Salzburg, Nordtirol, Vorarlberg in nemške dele Štajerske, (Koroška Šlezija in Češka), 2. češki, v čeških delih Avstrije (Češka), 3. poljski v poljskih delih Avstrije (Galicija, Krakow in Bukovina), 4. slovenski (Kranjska ter slovenski del Štajerske, Koroške in Gorice), 5. italijanski (južni del Tirolske in Istre ter italijanski del Gorice in Trsta ter Dalmacije). Robert A. Kann, Das Nationalitätenproblem der Habsburgermonarchie, Graz–Köln 1964, str. 21–22. 335 Dr. J. Galba, Oesterreich und seine Verfassung, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 110. 1 imele pravico urejanja notranjih zadev, na državni ravni pa bi se urejale zunanja politika, vojska in notranja politika države. Galba vidi temelje prihodnje Avstri- je v zadovoljitvi in ohranitvi narodnih značilnosti. Sobivanje in obstoj zveze sta drugače nemogoča. Na podlagi nacionalnega principa zagovarja ločitev Koro- ške in Štajerske na dve narodnostni polovici, slovensko in nemško. Nacionalna meja naj bi potekala po reki Dravi. Galbovo vero v nacionalni princip kot temelj prihodnje ureditve še bo- lje izraža septembrski članek Das nationale Princip. 336 Uspešnost tega sistema je poskušal dokazati z zgodovinskim dogajanjem. Družbenopolitične razmere so neuspešno reševali po principu ravnotežja sil (Erhaltung des europäischen Gleichgewichtes). Prav tako se ni obnesel princip naravnih meja (Princip der natürlichen Grenzen), saj je bil učinkovit le v deželah, ki so bile tudi geografsko zaključene enote. Zgodovinski razvoj je pokazal, da je nacionalni princip edini pravi na- čin za urejanje družbeno-političnih razmer v večnacionalni državi. Po njegovem mnenju ga je mogoče izpeljati povsod tam, kjer narod kaže svoje specifičnosti. Pri tem se je Galba navezal na vprašanje o samostojnosti Italije, o čemer bomo govorili v posebnem poglavju. Na podlagi nacionalnega principa je zagovarjal enote, ki bi delovale v okvirih deželnih ustav. Če se je urednik pri prvem članku le distanciral, je ob tem Galbovem članku zapisal kar dva stolpca obsežno opombo. V njej je čutiti strah pred mo- rebitnimi negativnimi posledicami članka. Poudaril je pomemben vpliv časopi- sov, ki bi ravno zaradi tega morali preseči lokalne okvire in osebna prepričanja: »Mit Begierde nehmen wir den Fehdehandschuh unseres geehrten Mitarbeiters auf, wohl wissend, daß nicht jeder die gleiche politische Überzeugung im Busen trage, und möchten nur wünschen, daß unsere politisch unmündigen Gegner, die so gerne jede von einem freieren Hauche beseelte Zeile, jedes nicht hunder- tfach abgewogene Wort verdammen und manchen ungelesenen oder mißver- standenen Artikel als ultraliberal bezeichnen, uns mit gleicher Billigkeit entge- gen kommen möchten, erwägend, daß der Journalistik einen höhere Aufgabe geworden, als sich im Gesichtskreise einer einzelnen Stadt zu bewegen.« 337 Kategorično je zavrnil deželno ureditev in deželne ustave, v katerih vidi prvi korak k separatizmu. Nacionalni princip po njegovem mnenju ni zagotovilo za sožitje narodov, ampak za separatizem in spore. Ker je Prascheva deželna zavest premočna, je princip enakopravnosti zanj edini pravi način ureditve države. Vsebinsko podoben je članek Das alte und das neue Sistem; 338 posebna je njegova oblika, saj je napisan v obliki dialoga. Poleg dejstva, da so bile tovrstne oblike moderne, gre pri tem verjetno tudi za prikaz moderne politične diskusije. 336 Dr. J. Galba, Das nationale Princip, CZ, 1. 9. 1848, št. 32, str. 150–151. 337 Prav tam, str. 150. 338 Dr. J. Galbe, Das alte und das neue Sistem, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 161–162. 2 Vsebinsko gledano pa bi šlo lahko pri tem tudi za dialog med Praschem in Galbo. Richard (Galba) zagovarja notranje zdravo Avstrijo, ki bi morala biti nosilka kulture na jug. Kritično se je opredelil do ostankov Metternichove politike, ki so po njegovem mnenju še vedno prisotni, kakor so prisotne tudi zahteve po modernem političnem dialogu, pluralnosti mnenj in spoštovanju individualnosti posameznega naroda. Ponovno je zagovarjal nacionalni princip in enakopravno, ohlapno zvezo različnih narodov, ki bi v okviru lastnih parla- mentov zadovoljevali svoje potrebe. Sogovornik Paul (glede na ideje bi to lahko bil urednik Prasch) v nacional- nih parlamentih ni videl nič dobrega, ampak samo nevarnost za obstoj države. Ob tem je zanimiva (verjetno) urednikova opomba, ki kritizira netolerantnost in nestrpnost do drugače mislečih: »Diejenigen, welche die freimüthige Diskus- sion politischer und religiöser Ansichten in den Zeitungen fürchte, gleichen Kindern, die vor dem Wauwau ins Winkel kriechen. Große Kinder dieser Art mögen Heu und Stroh messen, aber keine Zeitung in die Hand nehmen, weil sie keine zu lesen verstehen.« 339 Verjetno so očitki s strani bralcev bili precej pogosti. Konec septembra je izšel vsebinsko in oblikovno podoben članek z naslo- vom Die Bierkneipe. 340 Naslov bi sicer lahko nakazoval prijetno kramljanje ob kozarčku piva. Pivo se je sicer res pilo, za kramljanje kar tako pa le ni šlo. Gre za pogovor treh mož, ki ob kozarčku razpravljajo o aktualnih razme- rah v državi. Pogovor se začne s kritiko časopisov, ki po večini vsebujejo novice o izgredih in nemirih. Ali svoboda torej pomeni neprespane noči? Draginjo in visoko število brezposelnih? Negativnim stališčem se je v bran postavil mož z imenom Hiebel, ki bi zaradi svojih stališč lahko bil Galba. Kljub slabemu tre- nutnemu položaju države Hiebel v njej vendarle vidi priložnost za inteligenco. Poziva sogovornika, naj ohranita zaupanje v izobražence. Njegov poziv na zdra- vico v čast univerzi pa povzroči hud odpor pri obeh sogovornikih: »Eher trinke ich mit dem Teufel Bruderschaft.« 341 Hiebel (Galba) zavrne vse očitke glede štu- dentov, ki naj bi maja povzročili nemire. 342 Sogovornikoma očita črnogledost. V poslancih vidi možnost izražanja ljudske volje, pričakuje ustanavljanje boljših šol in sodišč ter pravičnejšo obdavčitev. Dialog treh mož se konča z razpravo o poslancih, ki so po večini hohle Schwätzer, 343 z izjemo dr. Löhnerja, ki je bil posebej imenovan. Prav njegov program pa je bil program demokratov, ki sta 339 Prav tam. 340 Dr. J. Galba, Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177–178 in CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181–182. 341 Dr. J. Galba, Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177. 342 Prav tam, str. 178. 343 Dr. J. Galba Die Bierkneipe, CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181. 3 jim pripadala dr. Galba in dr. Füster: »Vse življenjske funkcije državnega zbora naj imajo v sebi in na sebi znamenje demokratskega principa!« 344 V članku je zanimiv odnos do ruske vlade, ki se v časopisu nasploh pojavi prvič. Gre za negativno stališče, saj avtorju tamkajšnja vlada pač ne predstavlja napredka in svobode: »Mich fröstelt es, wenn ich an diese gute Regierung nur denke. Ich glaube, sie taugt eher für Eisbären als Menschen.« 345 Če se je celjski nemški časopis v začetku izrazito nagibal na Zahod, se je kasneje, zlasti pa po oktobrskih dogodkih, usmeril na Vzhod. To dokazujejo ne le pogostejši časopisni viri iz vzhodnega dela monarhije, ampak tudi članek iz začetka decembra Gleichberechtigung, 346 povzet po Allgemeine Zeitungu. Bistvo članka je v trditvi, da ima avtoriteta ljudstev velik pomen za obstoj države in da je bil razlog za padec absolutizma prav v nacionalnem pritisku posameznih naro- dov. Kritika je namenjena avstrijski politiki, ki se kljub zgodovinskim izkušnjam ne poda na novo pot. Članek poziva k obratu na Vzhod, zato tudi kritizira pre- teklo politiko do Slovanov: »Wäre Oesterreich den Slaven gegenüber gerechter gewesen, stände es jetzt auf einem festern Boden.« 347 Razprave o prihodnji ureditvi države so bile temelj parlamentarnih raz- prav v Křomerižu, ki so se začele 22. novembra 1848. Skupno stališče večine novoustanovljenih parlamentarnih klubov je bila Avstrija brez povezave z Nem- čijo. Sprejetje 2. in 3. člena nemške ustave je spremenilo koncept dunajskega parlamenta. V Křomerižu se je desnica, Slovanski klub, postavila na federalno stališče, ki je bilo močno podobno mnenju levice, ki jo je zastopal Löhner. Ta je za razliko od desnice razdelil Čehe in Slovence. Center se je prav tako zavze- mal za močno, enotno Avstrijo, njene temelje pa naj bi predstavljali okraji in okrožni zbori, katerih meje naj bodo meje narodov (za Štajersko naj bi bila dva, za Koroško, Kranjsko in Primorje pa eden). Predvidevali so ustavno monarhijo z dvema zbornicama, ko bi se razmere v Nemčiji umirile, pa tudi trdna zveza z njo. 348 Kot smo videli, je Galba zastopal Löhnerjevo stališče, torej nacionalno zaokrožene enote, ki bi s svojim upravnim jezikom v okviru nacionalnih parla- mentov uresničevale svoje potrebe. Federalistični koncept zato predvideva de- ljivost Štajerske, kar je bilo v nasprotju s politiko časopisa in urednika celjskega nemškega časopisa. Slednji je zastopal politiko centra, kar dokazuje objava celo- tnega programa parlamentarnega centra v začetku decembra 1848. 349 344 Anton Fister, Izbrani spisi, prva in druga knjiga, Ljubljana 1987, str. 155; glej tudi Marjan Britovšek, Anton Füster in revolucije v Avstriji, Maribor 1970. 345 Dr. J. Galba Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177. 346 Gleichberechtigung, CZ, 1. 12. 1848, št. 58, str. 253–254. 347 Prav tam, str. 254. 348 Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 235–241. 349 Programm des Centrums, CZ, 5. 12. 1848, št. 59, nepaginirano. 4 Tako Prasch kot Galba pa sta odkrito sledila politiki dvora in cesarja in bila privrženca revolucije in njenih posledic. Urednik je z objavo Galbovih člankov in v skladu z novim, modernim časom bralce želel naučiti političnega dialoga. Dialoga torej, pri katerem je potrebna velika mera strpnosti in širine za ideje drugače mislečih. Morda tistega, kar manjka tudi sodobnemu (politične- mu) dialogu. Odnos do Frankfurta V okviru razprav o prihodnji ureditvi si posebno pozornost zaslužijo stali- šča do volitev v frankfurtski parlament in nemškega združevanja. Štajerska je imela poslanske volitve za Frankfurt v sredo, 3. maja. 350 V Celju sta razpis volitev v Frankfurt in na moč previdna agitacija za Zedi- njeno Slovenijo razburkala duhove. Večina celjskih meščanov se je nedvomno opredelila za Frankfurt. Redki posamezniki, kot na primer celjski opat Matija Vodušek, ki so opozarjali na nevarnost razpada Avstrije in se celo zavzemali za program Zedinjene Slovenije, so bili razglašeni za prenapeteže. 351 Škof Slomšek je celjskega opata svaril pred vpletanjem v politične zadeve: »So viel ich aus dem Ganzen entnehme, bist Du ein Gegner der ganzen Fran- kfurter Verhandlung. Es ist weder zeit(!) noch Ort mein pol. Glaubensbeken- ntniß hier nieder zu legen; meinen Wunsch darf ich aber nicht unterdrücken, daß meine Seelsorger keine pol. Agitatoren machen – wünsche ich; - keine Inconsequenzen begehen.« 352 V državni zbor so lahko volili vsi avstrijski državljani, stari 24 let, ki so svobodno izvrševali svoje državljanske pravice in ki so imeli vsaj šest mesecev svoje redno bivališče v volilnem okraju. Pravico do volilnega moža je imelo vsa- kih 500 prebivalcev, ostanek nad 250 so prav tako upoštevali. 353 Celjski nemški časopis se je v volilno kampanjo vključil že v prvih številkah. Bralci so lahko vse o volitvah prebrali v četrti številki Cillier Wochenblatta, kjer je bilo ob cesarjevem dekretu 354 objavljeno kratko obvestilo o ministrskem razglasu v zvezi z volilnimi okraji Celje, Sevnica in Konjice. 355 V zaključku članka Wahlversammlung zum deutschen Parlament 356 je bil, poleg že omenjenih podatkov v zvezi s številom volilnih mož na prebivalca in njihovih namestnikih, opisan tudi volilni posto- pek, sestava volilnih komisij ter navodila za ravnanje z dobljenimi rezultati. Vo- 350 Vasilij Melik, Volitve 1848 in slovenski poslanci v državnem zboru, v: Andreas Moritsch, Pomlad naro- dov, Unbegrenzte Geschichte, 6. zvezek, Klagenfurt/Celovec–Ljubljana–Wien 1999, str. 233. 351 Cvirn, Celje in leto 1848, str. 63. 352 Slomškovo pismo Matiji Vodušku, 2. 5. 1848, v: Kovačič, Slomškova pisma Vodušku, str. 102. 353 Melik, Frankfurtske volitve, str. 69–120; Melik, Volitve 1848 in slovenski poslanci v državnem zboru, str. 233–234. 354 Wahlversammlung zum deutschen Parlament, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 17. 355 Nachricht, CW, 22. 4. 1848, št. 4, nepaginirano. 356 Wahlversammlung zum deutschen Parlament, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 26.  litve niso bile direktne, ampak je šlo v prvem krogu za volitve volilnih mož, tako imenovane pravolitve, 357 po katerih so kasneje volili poslance. V časopisu sta bili objavljeni kandidaturi dr. Pongratza 358 iz Slovenske Bistrice 359 in Titusa Mareka, 360 ki ga je pospremilo pisanje nekega P. P. Kandidat se zdi primeren za zastopstvo v Frankfurtu, saj je poleg bratstva zagovarjal vse nacionalne interese, Slovencev pa ne imenuje. Uredništvu je bil njegov program blizu, saj je v njem videlo posredovalca med obema narodoma, 361 kar je bil tudi poznejši moto Društva za posredovanje med slovensko in nemško narodno- stjo. Marek pri kmečkih volivcih, kot izvemo iz Orožnovega pisma Muršču, ni bil prav posebno priljubljen. 362 Njegov predlog o prihodnji ureditvi države je časopis predstavil v začetku junija. 363 Nasprotoval je vsakršnemu zatiranju narodov, zavzemal se je za enakopravnost v nemško zvezo vključenih nenemških narodov. V tretji, zadnji točki je zagovarjal nemški jezik kot uradni jezik, na ob- močjih z večinskim nenemškim prebivalstvom pa naj se deželni jezik uporablja za komunalne zadeve, v šolah in na sodiščih. Marek je bil kot frankfurtski poslanec žrtev julijskega ironičnega dopisa, ki ga je v celjski nemški časopis poslal neznani avtor: »Ich sende eine naive Rarität den Vorschlag eines steiermarkischen Abgeordneten, dr. Marek, auf Entsagung der einzelnen Dynastien auf ihre Kronen.« 364 Celjski nemški časopis je po že izvedenih in razveljavljenih 365 volitvah v celoti objavil izrazito pronemški dopis dr. Pongratza, Warum schicken wir Deputirte nach Frankfurt? 366 Dopis je preveden tudi v slovenski jezik. 367 Povod za nastanek so bili protinemški in protifrankfurtski izgredi v različnih krajih. Avtor je v uvodu pojasnil sestavo države, 368 nato pa razlike med starim in no- vim sistemom, 369 ki temelji na ustavi. Pisal je o odpravi kmečkih obveznosti in 357 Melik, Frankfurtske volitve, str. 71. 358 Dr. Friedrich Pongratz – »Dr. der Rechte, Mitglied der juridischen Facultät und des juridisch-politi- schen Leservereins in Wien, 29 Jahre alt, aus Plankenstein im Cillie Kreise gebürtig«. Einladung, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 17. 359 Prav tam. 360 Meine Herren! CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 18. Titus Marek – solicitator iz Gradca, izvoljen v Sevnici. Melik, Frankfurtske volitve, str. 108. 361 Granda, Slovenci in propaganda, str. 494. 362 Orožnovo pismo Muršcu, 24. 5. 1848, v: Ilešič, Korespondenca J. Muršca, 1905, str. 68. 363 Frankfurt, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 62. 364 Frankfurt, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 83–84. 365 Melik, Frankfurtske volitve, str. 102. 366 Warum schicken wir Deputirte nach Frankfurt?, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 32–33. 367 Granda, Slovenci in propaganda, str. 493. 368 »Unser Kaiserthum schließt solche Provinzen ein, welche zum deutschen Verbande gehören, diese sind: Böhmen, Mähren und Schlesien, Oesterreich, Tirol, Steiermark und Illirien oder Krain, Kärnten, Istrien mit dem Gebiete von Triest und Görz.« Warum schicken wir Deputirte nach Frankfurt? CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 32. 369 Prav tam.  o smislu ter nalogah prihodnjega parlamenta v Frankfurtu, katerega osnovni namen je obramba dežele: »In Frankfurt wird es sich einzig darum handeln, wie wir uns mit den andern deutschen Ländern, die nicht zu unserem Kaiserthume gehören, enger verbinden mögen, um dadurch den auswärtigen Feinden wirksa- mer und kräftiger begegnen zu können. Niemand soll dieser Mißion entgegen treten, noch weniger aber fürchten, daß man uns zu Frankfurt unseren vielge- liebten Kaiser oder unsere neu errungenen Rechte rauben werde, sondern viel- mehr mit Gut und Blut Demselben treu verbleiben. Wer anders spricht – hat die Sache entweder nicht verstanden, oder er will irre führen.« 370 S tem potrjuje slovenska opozorila, da je obrambna zveza dežele bistvo nove države. 371 Če se je celjski nemški časopis v svojih začetkih še ogibal izrazov Slovenec in slovenski, se temu niso mogle izogniti zadnje številke Cillier Wochenblatta. Časopis ni mogel zanikati Slovencev, zlasti pa ne njihovih političnih načrtov. Trditev dokazujejo dopisi v zvezi s frankfurtskimi volitvami, v katerih je časopis zagovarjal prihodnost v skupni nemški državi. 372 Dokaz za to je nenazadnje tudi zgoraj omenjeni Pongratzov dopis. Uredništvo se od njegove vsebino ni ogradilo tako kot pri številnih drugih člankih, ki so izražali drugačne politične poglede. Prasch je z opombami opremil uvodnike v primerih, če so bila besedila politične narave in prežeta z nacionalnimi čustvi. Poglejmo na primer opombo ob objavi prispevkov, ki sta se vsebinsko navezovala na prihodnjo ureditev drža- ve: »Folgende zwei Aussätze, von ganz entgegengesetztener Tendenz mögen den Beweis liefern, daß die Redaction weder für die eine, noch für die andere Na- tionalität einseitig Parthei ergreife. Ist es von der Zeit gebothen, dann werden auch wir ein Wort, aber nicht des blinden Hasses, sondern der Versöhnung mitsprechen.« 373 Šlo je za različna koncepta ureditve prihodnje države, nekega Vs….K in dr. Forreggerja. Prispevek avtorja Vs…k je bil napisan na Dunaju, 17. aprila, podpis pa je zajemal tam živeče Slovence. Avtor je pozival k samostojni Sloveniji in narodu, ki se ne sme utopiti v nemškem, poudaril je samostojnost in ohranitev nacional- nih značilnosti. 374 Torej v smislu apela: »Keine Einverleibung in den deutschen Bund!« 375 Prispevek zagovarja samostojno, na nacionalni podlagi temelječo Slo- venijo, idejo programa Zedinjene Slovenije in je v nasprotju z urednikovim de- želnim konceptom. 370 Dr. Pongratz, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 32–33. 371 Granda, Slovenci in propaganda, str. 496. 372 Prav tam. 373 Zeitfragen, CZ, 22. 4. 1848, št. 4. str. 19–20. 374 Einige Worte an unsere slovenischen Brüder, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20, in Cvirn, Celje in leto 1848, str. 63. 375 Zeitfragen, CZ, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20.  Cillier Wochenblatt je natančno spremljal volitve v frankfurtski parlament  Avtor drugega dopisa je bil dejaven član takratnega političnega življenja dr. Forregger. Izvoljen je bil na pravolitvah za frankfurtski deželni zbor, bil po- slanec v deželnem zboru ter predsednik društva, ki naj bi oba naroda pomirjalo. Forreggerjeva vizija prihodnje države je bila v prvih številkah celjskega nemškega časopisa v veliki Nemčiji. V odgovoru na dunajski dopis z naslovom Sollen die Slovenen Abgeordnete zum deutschen Parlament schicken? 376 se je namreč zavzemal za vključitev v Nemčijo. Ne le zato, ker bodo le v mogočni in demo- kratični Nemčiji uresničljivi slovenski nacionalni interesi, ampak ker je to že zgodovinska nuja. 377 Možnost priključitve k Hrvaški sicer obstaja, za Slovence pa bi to pomenilo kulturno nazadovanje in tudi neodgovornost, ker so prihodnji odnosi med Ogrsko in Hrvaško nejasni. 378 Tekst se zaključi s pozivom k složnosti: »Lassen wir daher allen Zank bei Seite, reichen wir uns brüderlich die Hand, und arbeiten wir mit vereinten Kräften an dem großen Aufbaue, unter dessen schirmenden Dache Deutsch- land und Oesterreich, Germanien und Slaven einer schönen Zukunft entgegen sehen, wo der Unterschied der Nationalität nicht das Gefühl des Hasses und der Friedschaft sondern die Brüderlichkeit in die Herzen unserer Nachkom- men werden wird.« 379 Glede na vse zapisano lahko Forreggerjeve ideje enačimo z idejami ure- dnika celjskega nemškega časopisa, saj zagovarja deželno nedeljivost in sožitje obeh narodov, v prihodnosti pa je tudi videl povezavo Avstrije z Nemčijo. Njegov odnos do frankfurtskega parlamenta sovpada z idejami avstrijske- ga konservativnega meščanstva ali avstrijske vlade, zato je jasno, da se orientira tako kot avstrijska vlada. 380 Forregerjev zagovor volitev v Frankfurt je politična mojstrovina, saj so izpuščene vse slovenske zahteve po lastni deželi in parlamen- tu. Med drugim ne omenja koroških, goriških in tržaških Slovencev; volitve v Pavlovo cerkev so zanj potreba časa. 376 Sollen die Slovenen Abgeordnete zum deutschen Parlament schicken?, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20. 377 Prav tam, in Cvirn, Celje in leto 1848, str. 63. 378 Granda, Slovenci in propaganda, str. 495. 379 Sollen die Slovenen Abgeordnete zum deutschen Parlament schicken?, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20, in Cvirn, Celje in leto 1848, str. 63. 380 Avstrijski konzervativci so skupaj z desnimi liberalci nastopali za šibko centralno oblast, za ohranitev avstrijske samostojnosti, za Avstrijo pred Nemčijo, za zvezo držav proti državni zvezi, oklepali so se cesarja in monarhije. V tem krogu so se pojavili pozivi k bratstvu Slovanov in Nemcev, pozivi naj bodo Slovani zmerni v svojih zahtevah. V tem duhu je razumljivo, da se avstrijski cesar ni hotel podrediti frankfurtskemu parlamentu. V borbi za preprečitev ustanovitve nemškega parlamenta in za svoj obstoj sta obstajali dve poti. Na eni strani bi cesar lahko z direktno prepovedjo prepovedal volitve v Frankfurt, kar je bilo zaradi že tako močnega revolucionarnega duha, nesprejemljivo. Druga pot pa je bila razpisati volitve, ob volilni agitaciji pa se upreti na ves konzervativni krog, ki bi v resnici agitiral v avstrijskem duhu. Melik, Frankfurtske volitve, str. 114–117.  Cillier Wochenblatt je najprej objavil imena 11 kandidatov v celjskem vo- lilnem okrožju, 381 pozneje pa je imenik dopolnil še s petimi kandidati. 382 O končnem rezultatu volitev za Frankfurt je poročala šesta številka Cillier Wochen- blatta. 383 »Die Wahl des Abgeordneten zur deutschen Nationalversammlung in Frankfurt fiel für den Wahldistrict Cilli auf prof. dr. Schreiner in Gratz, dessen gediegenes Wissen und umfassende Gelehrsamkeit uns mit voller Sicherheit hoffen lassen, er werde im Kreise deutscher Volksvertreter eine ehrenvolle Stel- le einnehmen.« 384 Zadnjo novico v zvezi s frankfurtskimi volitvami lahko prebe- remo v sedmi številki Cillier Wochenblatta. 385 Pravolitve so v Celju potekale dokaj mirno, kar je logično, saj za buržo- azno družbo niso bile pomembne; zanjo so se volitve začenjale šele na drugi stopnji. 386 O velikih izgredih celjski nemški časopis ni poročal, čeprav vemo, da so bile pravolitve večinoma, zlasti pa na podeželju, zelo burne. Pogosto so se namreč spremenile v volilne shode ali v zborovanja, na katerih so kmetje posta- vljali svoje zahteve po zemljiški odvezi, napadali volilne komisarje, zakaj še ni patenta o odpravi dajatev itd. 387 O vzdušju morda samo novica o volitvah v Jurkloštru, kjer se je močno čutila protinemška propaganda. 388 Pregled poročil in novic v zvezi s frankfurtskimi volitvami kaže odnos celjskega nemškega časopisa do tega vprašanja. Dokaz, da je uredniška politika ostala zunaj programa Zedinjene Slovenije, je tudi dejstvo, da časopis ni ob- javil prihoda slovenskega odbora pod vodstvom Frana Miklošiča v Celje 10. maja. Objavil pa je novico nekega N. E. o delegaciji dunajskih poslancev pod vodstvom dr. Schoenerja, 389 za katero sta v mestu poskrbeli narodna garda in magistrat. 390 Pozdravu je sledila zabava v tamkajšnji gostilni. Kljub majhnemu obisku prebivalstva (vzrok za to je bila pozna ura prihoda) je dogodek odmeval še naslednjega dne, zlasti govor dr. Schoenerja. Poročilo celjskega nemškega časopisa je izzvenelo v drugačnem razpolože- nju, kot je te dogodke videl Ignacij Orožen, ki je goste imenoval »velke derhali 381 Schmelzer, E. Zima, meščan, Gurnigg, poštar, dr. Schöner, dvokat, dr. Foregger, advokat, Maurer, obr- tnik, Endres, meščan, F. Ostroschnik, posestnik, Tappeiner, meščan, Fr. Herzmann, meščan, Castelliz, župan. Cilli, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 26. 382 Marek, Pongratz, Martius Freih, dr. Josef Knes, Ignaz Oblak, Eduard Kautschitz. Prav tam. 383 Neuste Nachricht, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 33. 384 Prav tam. 385 Neuste Nachricht, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 40. 386 Melik, Frankfurtske volitve, str. 71. 387 Prav tam, str. 86. 388 Wochenschau, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 35. 389 Schoener – kasneje izvoljeni poslanec dunajskega parlamenta. 390 Cilli, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 66. 0 Vest o ustanovitvi Društva za posredovanje med slovansko in nemško narodnostjo 1 Dunajčanov«, ki so za seboj pustili »dolgov više od 100 gold. srebra, koje so morali Celani za njim plačevati«. 391 Cillier Zeitung je v skladu s svojo politiko o nastalem nerazpoloženju med obema narodoma le skromno pripisal: »[…] daß sich seit der Abreise der Wie- ner Gäste eine entgegengesetzte, mißstimmige Meinung auszusprechen begin- nt.« 392 Morda pa za majhno zanimanje ob obisku dunajskega poslanca vseeno ni bila kriva le pozna ura prihoda. Morda je slab odziv znamenje drugačnega mišljenja slovenskega dela celjskega meščanstva, s katerim je nemško prihajalo v vedno večji konflikt. V zvezi z volitvami v Frankfurt je potrebno omeniti dva lokalna dogodka, ki sta zelo odmevala v celjskem nemškem časopisu. Gre za dogodke v Sevnici (Jurkloštru) in v Laškem. Prva majska številka je v rubriki Wochenschau poročala o dogodkih, ki so spremljali frankfurtske volitve v kraju, ki je bil vedno imenovan le z začetnico L--. Iz nadaljnje vsebine in akterjev pa vidimo, da se za začetnico skriva Lichten- wald – Sevnica. 393 Opis sevniških dogodkov razkriva, da je poleg volitev šlo tudi za širjenje idej programa Zedinjene Slovenije: »Was soll sich der Bauer denken, wenn man ihm, wie es in L-- geschah, die Frage vorlegt, ob er einen windischen Kaiser wolle, oder einen deutschen? […]. Darauf stellte sich der Herr – unter die Ba- uern, sprach von seinem Zehent, dann von dem Wünsche der Slovenen, ihre Nationalität dadurch zu retten, daß man sich vom Kaiserhause lossage, dem deutschen Bunde nicht beitrete und für sich eine eigene Regierung ernenne. Endlich fragte er sie, wie sie es halten wollen, ob sie unter dem jetzigen Mo- narchen bleiben oder sich zu dem Slovenenbunde schlagen wollten? und die ehrlichen Bauern antworteten einstimmig:Wir waren gut kaiserlich und wollen gut kaiserlich bleiben!« 394 Ob poročilu je bilo objavljeno tudi urednikovo razmišljanje, kar bi lahko sklepali iz vsebine. V njem namreč zasledimo ideje urednika časopisa, in sicer deželno enotnost in mirno sožitje obeh narodov ter ostro kritiko separatističnih idej: »Wir ehren jede Nationalität und sehen eben in der Gleichberechtigung von Slovenen und Deutschen die sicherste Bürgschaft einer innigen Verbrüde- rung.« 395 Dogodek je izzval ostre polemike, saj je po poročanju časopisa na uredni- štvo v zvezi s tem prispelo precej pošte. 396 Urednik se je javno branil očitkov ne- 391 Orožen, Celska kronika, str. 208. 392 Cilli, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 66. 393 Cilli, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 29. 394 Wochenschau, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 29. 395 Prav tam. 396 Prav tam. 2 znanega avtorja, katerega dopisa zaradi preobsežnosti ni mogel v celoti objaviti. Praschu se očita pristranskost in uporaba samo neuradnih virov ter izrazito za- postavljanje kmetov. Urednik je v svojo obrambo navajal pomanjkanje uradnih virov, 397 v zvezi s kmeti pa je zapisal: »Man legt uns ferner zur Last, daß wir ge- gen einen gewissen Stand feindselig gesinnt seien.[…]. Reformen werden auch diesen Stand so wie alle treffen müssen und der guten Sache ist besser gedient, wenn die einzuleitenden Veränderungen im Voraus bekannt sind, somit nicht urplötzlich hereinbrechen. Anderseits vergesse man nicht, daß die Presse die Aufgabe habe ihre Zeit getreu abzuspielen. Endlich dürfen wir auch die zahlrei- chen Stimmen dieses Standes nicht überhören, welche mündlich und schrift- lich uns auffordert, vor dem Lichte der Oeffenlichkeit ihre Zustände, die sie selbst als verworren und unhaltbar bezeichnen, mehrseitig zu besprechen.« 398 S tem je bilo polemičnega pisanja o dogodkih v kraju L -- konec. Avtorstvo člankov, ki so poročali o dogodkih, ni znano. Opombe uredništva pa potrjujejo dejstva, ki smo jih že navedli. Pri tem mislimo na distanciranje od idej, ki niso bile v skladu z njegovo usmeritvijo. Na drugi strani pa objava drugačnih stališč in nazorov pravzaprav kaže že na neko obliko političnega dialoga, v katerem gre za demokratično prepletanje različnih stališč. Objava dogodka iz Sevnice je končno pomembna tudi zato, ker so se bral- ci ob branju seznanjali tudi z idejami Zedinjene Slovenije. Zato lahko pišemo o posrednem širjenju programa Zedinjene Slovenije ne le v štajerska mesta, am- pak povsod tja, kjer so celjski nemški časopis brali. Razlog za veliko odmevnost frankfurtskih volitev je tudi v dejstvu, da je šlo za prve tovrstne volitve pri nas. Dogodki v Laškem Konec aprila in v začetku maja je ob frankfurtskih volitvah prišlo do šte- vilnih konfliktov med predstavniki oblasti in pravolivci, ki so volili volilne može za poslanske volitve, kot tudi z duhovniki, ki so morali biti navzoči po uradni dolžnosti. 399 O dogodkih, ki so bili povezani z volitvami v Laškem, je poročala osma številka Cillier Wochenblatta. 400 Njeno pomembnost izpričuje objava na naslovni strani časopisa. 10. maja je neki K. kar podrobno opisal tamkajšnje dogodke. Ker gre za edino poročilo o tem, se zdi prav, da ga navedemo v celoti: »Am 26.v. M. hat ein Pfarrer als Mitglied eines Wahl-Comite eine 22 Jahre alten Bauernburschen, welcher lesens- und schreibens kündig ist, und deshalb von den Bauern ersucht wurde, das Eintragen in das Wahlprotokol zu beobachten, 397 Wochenschau, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 47. 398 Prav tam. 399 Granda, Prva odločitev Slovencev, str. 95. 400 Wochenschau, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 41. 3 mit einem dicken Stocke grausam auf die Art geprügelt, daß er den Stock mit beiden Händen ergriff, und mit aller Anstrengung auf den Burschen hieb. Die Heftigkeit des Schlages beweise die beigebrachte Contusion, die mit ausgedehn- ter Blutunterlaufung entstand, und von Zeugen gesehen wurde. Ueber diese barbarische Handlung hat das Volk seinen gerechten Unwillen laut ausgespro- chen, dabei jedoch keine Excesen begangen.« 401 Urednik je že nasploh ostro kritiziral nasilno vedenje, še toliko bolj pa, če je bil vanj vpleten duhovni pastir, ki bi moral biti zgled vzornega vedenja: »Für einen Priester, der in seinem Stande berufen ist, nur mit Sanfmuth dort einzuwirken, wo es erforderlich ist geziemt es sich durchaus nicht, den auch schon beim Militär abgeschafften und hinweggeworfenen Stock aufzuheben, und damit seine Schafe zu züchtigen. Ein solches inhumanes Benehmen muß in dieser Zeitperiode überall Mark und Bein erschüttern.« 402 V besedilu je dogodek precej enostransko obarvan, saj ne navaja vzro- kov za duhovnikovo reakcijo. Prav zaradi tega je neimenovani Laščan uredniku celjskega nemškega časopisa napisal pismo, v katerem je pojasnil še drugo plat zgodbe. Urednik je v 10. številki zaradi dolžine dopisa objavil le skrajšano verzi- jo dopisa: »Der erwähnte Bauernbursche sei mit dem Hüte auf dem Kopfe und mit brennender Cigarre vor das Comitè getreten und habe auf eine sehr rohe Weise die Einsicht in das Wahlprotocoll gefordert, welche ihm auch alsogleich gestattet wurde. Der ehrenwerthe, bei dem Volke sehr beliebte und ruhelieben- de Pfarrer forderte ihn auf, ein Anständiges Benehmen an den Tag zu legen; da dieser aber seine ungeziemende Stellung behielt, und das Rauchen fortsetzt, so that der auf solche Weise Gereizte nichts weiter, als daß er dem Anmaßenden den Hut vom Kopfe stieß und das Rauchen in Mitte des Comitès untersagte. Von einer Constitution konnte unter derlei Umständen keine Rede sein.« 403 Dopis ni bil opremljen z opombami in komentarji. Presoja o dogodku je bila prepuščena osebnim kritikam takratnih in sodobnih bralcev. Dogodka v Laškem in Sevnici odražata vzdušje in razpoloženje v času pomladanskih volitev na štajerskem podeželju. Nekateri duhovniki so volitve doživljali kot svečan trenutek. Na drugi strani pa je opaziti naraslo samozavest kmetov, ki jih je v tem času zanimala samo rešitev njihovega položaja. 404 401 Prav tam. 402 Prav tam. 403 Wochenschau, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 53–54. 404 Granda, Prva odločitev Slovencev, str. 55. 4 Odmevi volitev v državni zbor 405 Ustava, ki je bila sprejeta 25. aprila in ki jo po notranjem ministru ne- kateri imenujejo kar Pillersdorfova, 406 je v 34. členu predvidevala dvodomni parlament s senatom in zbornico poslancev. V senatu naj bi bili člani cesarjeve hiše, poslanci, 150 po številu, pa naj bi izhajali iz najbogatejših družin. 9. maja je bil sprejet volilni red, ki je bil podoben tistemu, ki je veljal ob frankfurtskih volitvah. Volilne može so lahko volili moški, ki so dopolnili 24 let in imeli drža- vljanske pravice, niso pa imeli volilne pravice v senat, in ki so vsaj šest mesecev stalno živeli v istem volilnem okraju. Volilne pravice niso imeli delavci, služin- čad in osebe, ki so dobivale javno podporo. Volilni možje so lahko volili avstrijskega državljana, ki je dopolnil trideset let in je imel volilno pravico v tistem delu države, ki je veljala od sprejetja ustave 25. aprila. Volitve so predvsem v mestih vzbudile veliko nejevolje. Meščane sta zlasti motila senat in omejevanje volilne pravice delavcem, ki so jo dunajski demokrati dosegli 10. junija. 407 Cillier Wochenblatt je pisal o volitvah za dunajski parlament in o števi- lu kandidatov po posameznih okrožjih v začetku junija, 408 o rezultatih volitev pa konec junija. 409 Pri tem gre bolj za obvestilo, v katerem so našteti izvoljeni poslanci: Fr. Suppanz, posestnik, dr. Alois Smreker ter celjski poštar Gurnik. Podobno je bilo tudi pri objavi imen namestnikov. 410 O spremljajočih dogodkih časopis ni pisal. Izjemo predstavlja Nigrisovo poročilo, ki pravi, da je bil sevniški kandidat Smrekar suspendiran, saj da so bile volitve v Sevnici podkupljene. 411 Čeprav celjski nemški časopis ne poroča o izgredih pri volitvah za dunaj- ski parlament, te očitno le niso potekale povsem mirno. Po Lavričevem poroča- nju so namreč nemiri v številnih krajih odmevali celo v rezidenci. Pozival je k spoštovanju zakonov in k mirnemu poteku volitev ter opozoril volilne komisije na njihove naloge. 412 Pozivom se je z ironičnim pripisom pridružil tudi urednik celjskega nemškega časopisa, ki je želel večje obzirnosti in tolerance. 413 405 O tem glej tudi Ljuba A. Velidova, Volitve v avstrijski državni zbor v slovenskih deželah v letu 1848, v: Zgodovinski časopis, 1980, letnik, 40, št. 4, 431–440. 406 Franz Xaver Freiherr Pillersdorf (1786, Brno – 22. 2. 1862, Dunaj). Wurzbach, Biographisches Lexi- kon, Wien 1870, zvezek 22, str. 294–303. 407 Granda, Dolenjska v revolucionarnem letu, str. 334–341. 408 Wochenschau, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 59. 409 Wochenschau, CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 76. 410 Cilli, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 88. 411 Wien, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 106. 412 Wien, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 83. 413 Prav tam.  V primerjavi z volitvami za Frankfurt volitve v dunajski parlament v celj- skem nemškem časopisu niso bile odmevne, saj so se omejile na suhoparno naštevanje imen poslancev in njihovih namestnikov. Odnos do ustave Celjski nemški časopis je konec aprila z navdušenjem objavil Verfassun- gs-Urkunde des österreichischen Kaiserstaates 414 z 59 členi, ki so poleg splošnih določil, to je nalog cesarja in ministrov ter parlamenta, opredeljevali še politične in državljanske pravice prebivalcev in provincialnih stanov. Odnos časopisa do ustave najbolje odražajo uvodniki Juliusa Galbe, ki jih urednik ni opremil z opombami, kar kaže na njegovo strinjanje. Julija je v časopisu izšel članek z naslovom Metternich und das alte Sistem. 415 Galba je Avstrijo pred revolucijo sicer primerjal z vzhodnimi absolutističnimi deželami, čeprav se mu je položaj vendarle zdel nekoliko boljši. Bil je izrazit nasprotnik ab- solutističnih režimov, zato je obdobje pred revolucijo, še zlasti pa Metternicha, ki je na žalost imel številne privržence, ostro kritiziral. Kanclerju je očital pod- piranje reakcije ter nasploh mačehovsko skrb za celoten ustroj države. Kritika je zajela skoraj vse oblastne strukture, nanašala pa se je tudi na neekonomično gospodarjenje, trošenje denarja ter togost sistema, ki je oporo našel v aristokrat- ski in cerkveni hierarhiji. Ustava je Galbi pomenila temelj in luč na poti nove ureditve. Ustava bo po njegovem mnenju prinesla svobodo in vzpostavila nad- zor nad državno upravo. V njenih okvirih bo prišlo do nastanka večnacionalne države, ki različnim narodom omogoča zadovoljevanje lastnih potreb. Zavzema se za pravičnega vladarja in stranke, v katerih se bo izrazila volja ljudstva. Praktično enake ideje se ponovijo v članku Oesterreich und seine Verfas- sung. 416 Ureditev prihodnje države mora temeljiti na ustavi, znotraj katere bo mogoče uresničiti nacionalne interese. Ustava bo narodom omogočala njihov narodni razcvet, hkrati pa skupno bivanje in trdnost bodoče države. Še večje navdušenje nad ustavo kažejo uvodne besede v članku nekdanje- ga visokega uradnika Leidenfrosta, o katerem bomo še pisali: »Constitution ist das Erwachen des Bewußtseins eigener würde im Herzen der Völker, hervorge- rufen im Fortschritte der Zeit, durch Aufklärung, und das Beispiel der Vor- und Mitwelt, sie ist der Triumph den der erwachte Geist freisinniger Völker auf den Trümern morscher Institutionen feiert. Constitutionen verletzen nicht die Rechte der Regenten, aber sie sind der Schutz gegen despotische Übergriffe, sie stellen die naturgemäße Gleichheit und die Freiheit unter den Staatsbürgern 414 Verfassungs-Urkunde des österreichischen Kaiserstaates, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 23–25. 415 Dr. J. Galba, Metternich und das alte Sistem, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 105–106. 416 Dr. J. Galba, Oesterreich und seine Verfassung, CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 109–110.  Dunajčani so 14. marca 1848 navdušeno pozdravili cesarjevo obljubo o ukinitvi cenzure  fest; Gleichheit durch Stellung unter ein Gesetz, Freiheit durch Abstreiffung widerrechtlichen Kasten-Zwanges.« 417 Obsojal je nepotizem, togost starega sistema, vnaprejšnjo determiniranost posameznikov, ki je v nasprotju z naravnimi zakoni. Mnogim je očital nepripra- vljenost na spremembe, ki jih je prinesel napredek. Edino ustava zagotavlja pri- hodnost in blaginjo naroda, hkrati pa tudi varnost prestolu. Nasprotuje vsem nasilnim dejanjem in krvavemu obračunavanju ter izraža simpatije s poštenimi in »pametnimi« ljudmi. 418 Leidenfrost je bil tako kot Galba navdušen nad revolucionarnimi spre- membami, zlasti nad ustavo. Kritiziral je pretekli, zastareli sistem. Po njegovem mnenju pomeni ustava pomoč cesarju, ščiti in zagotavlja enakost vsem, ne glede na družbeni položaj. Leidenfrostovo liberalno stališče verjetno izhaja iz osebnih izkušenj uradnika. Tako moramo tudi razumeti njegovo nezanimanje za cerkve- na in nacionalna vprašanja in celo vprašanje jezika. Prav to je bilo zanj očitno samo po sebi razumljivo in ni zaslužilo obravnave, pa čeprav so številni nemiri nastali prav zaradi nerabe slovenskega jezika v uradih. Celjski nemški časopis je torej ustavi zelo naklonjen in ker se urednik ob uvodnikih ni distanciral, lahko rečemo, da je bilo to tudi njegovo stališče. Ustava mu pomeni temelj prihodnje državne ureditve, v prvi vrsti pa sredstvo za mirno reševanje sporov. Vprašanje samostojnosti Italije O tem je Galba pisal konec avgusta 1848 v članku Constituirung Itali- ens. 419 Povod za pisanje je človek, ki je šele z revolucijo stopil iz ozadja, knez Jablonowski, oziroma njegov članek, objavljen na prvi strani 150. številke Gra- tzer Zeitunga. 420 Gre za članek o pacifikaciji Italije, ki ga je redakcija graškega časopisa opisala kot soliden in ga v branje priporočila dunajskemu parlamentu. Galba se ne strinja s predlogom, po katerem bi Avstrija morala pristati na stanje pred revolucijo in zagotoviti samostojnost lombardsko–beneškemu kraljestvu, prav tako je nasprotnik skupne carinske zveze. Po njegovem mnenju naj bi vsi trgovinski posli potekali v okviru mednarodnih pogodb. Opirajoč se na zgodo- vinska dejstva, zanj potencialno nevarnost za državo predstavlja že najmanjša odvisnost italijanskega parlamenta od dunajskega. Italija je v preteklosti, kljub boljšemu položaju, v primerjavi z drugimi deželami vedno kazala nasprotovanje vladi in bila prizorišče bojev. 417 Rückblicke, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 173. 418 Prav tam. 419 J. Galba, Constituirung Italiens, v CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 141–142. 420 L. J. Jablanowski, Über Italiens Pacification? GZ, 16. 8. 1848, št. 150, nepaginirano.  Avtor nasprotuje predlogu, po katerem bi mesti Parma in Verona prevze- li avstrijsko politiko. Galba se ob tem ironično sprašuje, ali je bil Jablonowski Metternichov dijak? »Jeder hat ferner das Recht, sich nach eigenem Gefallen einzurichten, wenn er nur seinen Nachbarstaat nicht angreift.« 421 Tudi sicer je imel Galba slabo mnenje o preteklem sistemu, ki ga je imenoval preživet, šibek, nedomiseln itd. 422 Galba nasprotuje frankfurtskim argumentom, da bi bilo treba ohraniti avstrijsko oblast v Lombardiji ali vsaj Benečiji zaradi nekakšnih interesov Nem- čije na tem področju. Njegove ideje so ideje liberalcev, ki vidijo Lombardijo in Benečijo kot deželi, izgubljeni za monarhijo ter kot začasno in v bistvu neupra- vičeno posest. 423 Tako kot graški časopis je bil tudi celjski nemški časopis, ki se je morda po graškem celo zgledoval, provladen, torej proti samostojnosti Italije. Ni čudno torej, da se je urednik v opombi ob koncu članka Galbi ostro zoperstavil. Prasch je samostojnosti Italije nasprotoval in prihodnost Lombardije videl le znotraj Avstrije. Obregnil se je ob Galbove besede »deutsche Waffe«, češ da ne gre za nemško, ampak za avstrijsko orožje oziroma za vojake, ki so se tam borili. Vidimo, da je Galba sicer sledil politiki dvora, kljub temu pa se je ob nekaterih vprašanjih postavil na drugo stran. Na podlagi nacionalnega principa kritizira italijansko priključitev, ki za obstoj države pomeni potencialno nevar- nost. Galba je trdno zastopal svoja demokratska načela, po katerih se namreč le Poljaki, Madžari in Italijani smejo imenovati »echte Nationen«. 424 V že ome- njenem članku Das nationale Princip 425 je svoja stališča le še poglobil. Mir in blagostanje države sta možna le ob upoštevanju in uresničevanju nacionalnega principa. Do njegove uresničitve lahko pride postopoma, kar konkretizira ob italijanski samostojnosti. Galba dvomi v mirno prihodnost Avstrije, če bi Italija ostala v njenih okvirih. Zgodovinska dejstva namreč kažejo, da bi italijanska vključitev morda zagotavljala nekajletni mir, dolgoročno pa bi to gotovo pome- nilo potencialno nevarnost. Urednik se je po pričakovanjih odzval v obširni opombi ob koncu članka. Izrazil je strah pred morebitnimi učinki avtorjevih ultraliberalnih idej na bralce. »Pravi kozmopolitski poklic cesarstva lahko tiči samo v enakopravnosti provinc, v načelu bratstva; v katere tendence pa bomo sledili pod hinavsko krinko na- rodnosti, ki bo po tej cesti vodila domovino proti prepadu, dokazujejo s krvjo 421 J. Galba, Constituirung Italiens, CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 142. 422 J. Galba, Beleuchtung der österreichischen Verfassungsfrage vom Standpunkte einer gewissenhaft an- gestrebten Unbefangenheit, str. 5. 423 Zwitter, Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji, str. 88–89. 424 Andreas Gottsmann, Der Reichstag von Kremsier und die Regierung Schwarzenberg, München-Wien 1995, str. 16. 425 Dr. J. Galba, Das nationale Princip, v CZ, 1. 9. 1848, št. 32, str. 149–151.  prepojena polja Srema in žal še mnoga druga.« 426 Urednik zagovarja stališče, da priključitev Lombardije k Italiji ne bo povod za italijansko enotnost, kajti na celotnem območju tega polotoka ni skupne točke, ki bi lahko imela združevalno vlogo. Izrazi željo po drugačni (nekrvavi) poti reševanja tega vprašanja. Naspro- tovanje federativnim idejam odraža tudi sklep opombe, v katerem pravi, da se mu zdi lahkomiselna zahteva po ustanavljanju posebnih ministrstev in sprejetje ustav za posamezne dele dežele. 427 Vprašanje italijanske samostojnosti se pojavi tudi v že omenjenem članku Das alte und das neue Sistem. 428 Med argumenti, ki govorijo v prid samostojno- sti, srečamo že omenjena Galbova načela: »Paul: Nationalität ist ein Modefieber und wir sehen, welche Verheerungen es auf den blutigen Feldern angerichtet hat, wie es Croatien und Ungarn, Italien und Deutschland zur blutigen Tränke führte. Richard: Eben, weil man die Nationalität nicht achtete, so brach der Bürgerkrieg aus.« 429 Galba je samostojnost Italije utemeljeval z njenim nezanimanjem za sku- pno bivanje v Avstriji, ki naj pod skupnim žezlom ne bi združevala dežel, ki si tega ne želijo. Sila se mu ne zdi primerno sredstvo za združevanje. Njegov sogovornik se s tem ni strinjal: »Jeder gute Österreicher muß vor allen die Ein- heit wünschen und den ganzen Nationalitätsschwindel von Herzen verachten. Darum muß auch Italien bei Österreich bleiben.« 430 Galbovo mnenje v zvezi s samostojnostjo Italije je enako prepričanju dr. Füstra. Slednji je v uporu italijanskega ljudstva videl le osveščenost, gonilna sila gibanja pa je bil demokratski princip. 431 Velikonemška ideja pride pri našem uvodničarju prav tako do izraza v članku Die deutsche Kriegsmarine. 432 Galbovo prepričanje je, da Trst pripada Avstriji. Članek je zanimiv zaradi številnih podatkov o ameriškem in angleškem ladjevju. Galbi služi predstavitev tuje mornarice kot razlog, da bi se okrepila tudi nemška. Tokratni pripis urednika po pričakovanju ni bil negativen. Z njim je ure- dnik želel povabiti bralce celjskega nemškega časopisa k zbiranju prostovoljnih prispevkov za mornarico. Pri tem se je Prasch navezal na Gratzer Zeitung, kjer je izšel oglas, s katerim je Ignaz Georg Steinhauser pozival k prostovoljnim pri- 426 Dr. J. Galba, Das nationale Princip, CZ, 1. 9. 1848, št. 32, str. 151, in J. Cvirn, Celje in leto 1848, str. 69. 427 Dr. J. Galba, Das nationale Princip, CZ, 1. 9. 1848, št. 32, str. 150. 428 Dr. J. Galba, Das alte und das neue Sistem, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 161–162. 429 Prav tam, str. 161. 430 Prav tam. 431 Fister, Izbrani spisi, str. 155. 432 Dr. J. Galba, Die deutsche Kriegsmarine, CZ, 15. 9. 1848, št. 36, str. 165–166. 0 spevkom. 433 Bralci bi v ta namen denar nakazovali preko celjskega nemškega časopisa. Uredništvo je poudarilo, da bodo na oba načina pridobljeni prispevki poslani v odbor, ki je v nemškem parlamentu pristojen za mornarico. 434 Vabilo je hkrati odraz urednikovega pozitivnega odnosa do velikonemškega koncepta. Galbova pronemška usmeritev se odraža tudi v že omenjenem članku Die Bierkneipe, 435 v katerem se dialog zaključi v velikonemškem duhu: »Wir haben weder in Frankfurt noch in Wien einen Herrn, der uns mir nichts, dir nichts das Geld aus den Beutel nehmen kann. Jetzt ist die Zeit gekommen, wo sich die Völker durch ihre Vertretung selbst regieren, und so gut wir in Wien unsere Vertreter haben, sitzen sie in Frankfurt. In Ihrem Hause sind Sie zwar Herr, aber doch an den Gemeindebeschluß gebunden. So haben wir Österreicher unser Haus zu Wien, allein Deutschland ist die Gemeinde, zu der dasselbe gehört.« 436 Galba tako kot levica 437 zagovarja tesno povezavo z Nemčijo, strah ga je Rusije ter simpatizira z ogrsko samostojnostjo. Velikonemški koncept pride do izraza v njegovem pozitivnem odnosu do izgradnje nemške mornarice. V zvezi z Italijo se zavzema za njeno samostojnost, saj naj bi bili Italijani eden izmed treh narodov (poleg Poljakov in Madžarov), ki so edini pravi narodi. Treba je pove- dati, da so se po sklicu parlamenta v Křomerižu Löhnerjeva stališča oddaljevala od prvotnega načrta, saj ne predvideva več zbližanja z Nemčijo. 438 Za razliko od parlamentarnega centra, katerega stališče je bilo bolj ali manj ves čas enako in je zahteval nacionalno enakopravnost in zbližanje z Nemčijo. Stališče torej, ki ga je zagovarjal Prasch. Ekonomska vprašanja Glede na to, da je bilo leta 1848 povsod po Evropi v ospredju predvsem politično dogajanje, so gospodarski članki v vseh takratnih časopisih bili prava redkost. V celjskem nemškem časopisu je v tem okviru izšel članek Ueber Be- steuerung. 439 Glavni uvodničar pa se je z vprašanjem davkov ukvarjal v članku Die Einkommenssteuer. 440 Bralcem je poskušal pojasniti kriterije za davčno od- 433 Bekanntmachung in Betreff der Beiträge für die deutsche Flotte, Anhang, v GZ, 18. 7. 1848, št. 121, nepaginirano. 434 Dr. J. Galba, Die deutsche Kriegsmarine, CZ, 15. 9. 1848, št. 36, str. 166. 435 Dr. J. Galba, Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177–178 in CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181–182. 436 Prav tam. 437 Gottsman, Der Reichstag von Kremsier, str. 15–17. 438 V začetku je zagovarjal frankfurtski parlament, pozneje pa je spremenil stališče. Avstrija se ne more sporazumeti z Nemčijo, zato je treba nadaljevati svojo pot. Kann, Das Nationalitätenproblem, str. 21. 439 Ueber Besteuerung, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20–21, Besteuerungsgedanken, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 38–39 in CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 44–45. 440 Dr. J. Galba, Die Einkommenssteuer, CZ, 1. 8. 1848, št. 23, str. 113–114 in CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 117. 1 mero in se pri razlagi posluževal konkretnih primerov. Zavedal se je nepravič- nosti preteklega sistema in menil, da bo za uveljavitev novega potrebno veliko volje. Pri tem je zelo pomembna javna napoved dohodnine, saj bi javnost po- datkov lahko preprečila goljufanje in sprenevedanje. Članek se konča s konkre- tnim primerom obdavčitve glede na vsoto dohodkov. V zvezi z boljšim finančnim nadzorom je celjski nemški časopis po Öster- reichische Zeitung ponatisnil članek Vorschläge zu einem constitutionellen Orga- nismus der Finanzwache. 441 Najbolj učinkovit nadzor nad finančnimi zadevami je neznani avtor videl v javnosti podatkov, ki je sicer preprosto, a precej pravič- no in učinkovito sredstvo. Pri tem je poudaril veliko vlogo tiska. Avtor zagovarja finančno nadzorstvo v spremenjeni obliki. Delo starih respicientov (nadzorni- kov notranje kontrole) naj bi v bodoče opravljali višji nadzorniki. Njim nad- rejeni naj bi bili dve skupini finančnih komisarjev. Prvo skupino bi sestavljali absolventi prava in bi bili po statusu enaki kameralnim koncipistom. V drugi skupini pa naj bi bili komisarji brez pravne izobrazbe, po položaju sicer enaki pisarniškim uradnikom, ki bi opravljali notranjo kontrolo. Sistem naj bi vklju- čeval še finančne inšpektorje, vse pa bi bilo podrejeno finančnemu ministrstvu. Okrožni inšpektorati naj bi letna poročila oddajali na deželne izpostave, te pa neposredno pristojnemu ministrstvu. 442 V ta sklop člankov bi uvrstili tudi pisanje dr. Lavriča z naslovom Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden. 443 Ob branju članka smo si zasta- vili dve vprašanji. Prvo je vsebinsko. Zdi se namreč, da je ob njegovem izidu že čutiti nastop reakcije, saj so bili oktobrski dogodki že mimo. Številni časopisi so zatonili, pri Cillier Zeitungu pa se to odraža v notranji spremembi, morda prav z objavo Lavričevega članka, kajti tovrstni vodniki so bili značilnost predrevolu- cionarnega obdobja, ne pa časopisov v letu 1848. Poleg vsebine bode v oči tudi oblika članka, ki je razdeljen kar na pet delov. Sprašujemo se po razlogih za tako delitev, saj je bila dolžina posameznega dela precej skromna. Ker je bil članek objavljen že v zatonu celjskega nemškega časopisa, gre pri tem morda vendarle že za mašilo, za to, da se zapolni prostor glavnega dela časopisa. Lavrič je v članku pojasnil razloge za pojav državnega dolga in njegove posledice. Staremu in srednjemu veku skoraj neznan pojav je v novem času zatresel marsikateri prestol in potisnil na rob preživetja že marsikateri narod, zato je bilo potrebno osvetliti razloge za to. Avtor je pojasnil različne oblike, s katerimi država plačuje svoje uslužbence. Med drugim gre lahko preprosto za 441 Vorschlag zu einem constitutionellen Organismus der Finanzwache, CZ, 18. 8. 1848, št. 28, str. 133– 134. 442 Prav tam, str. 134. 443 Dr. Lavritsch, Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden, CZ, 7. 11. 1848, št. 51, str. 225–226, CZ, 10. 11. 1848, št. 52, str. 229, CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 237–238, CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 241, in CZ, 24. 11. 1848, št. 56, str. 245. 2 odlog plačila oziroma za plačilo v bonih ali vrednostnih papirjih. 444 Po njego- vem mnenju noben od naštetih načinov plačevanja ne ustreza, saj se v njih že skriva brezizhodni položaj države. Finančnih težav naj država ne bi reševala s poviševanjem davkov, ampak s sklenitvijo javnega posojila. Z njim bi bile obremenitve enakomerno razporejene na vse državljane. Avtor je pri tem izpostavil pomen prisilnih in prostovoljnih prispevkov lastnikov tovarn, trgovcev in bogatejših kmetov. Ob koncu pa je še posebno poudaril odnos države do svojih upnikov, ki ne bi smel biti nasilen. 445 Finančna politika naj bi temeljila na enakomerni obdavčitvi vseh, ne le preprostega ljudstva. Zagovarjal je uvedbo davka na premoženje in s tem obdav- čitev najbogatejših. Izrazil je prepričanje, da preprosti ljudje najbolj občutijo povečanje posrednih davkov, kot je na primer zvišanje carin. Višino javnega posojila po njegovem mnenju določajo naravna bogastva dežele in zaslužek pre- bivalstva. 446 Zelo pomembne se avtorju zdijo informacije o porabi tako pridobljenega denarja. Smiselno se mu zdi vlagati v ukrepe za preprečevanje lakote. Pri investi- ranju v gospodarstvo ali trgovino je po njegovem mnenju treba precej modrosti. V preteklosti je bil ta denar zaradi zapravljive politike posameznih ministrov ali regentov pogosto izgubljen. Ob tem je kritiziral dvor sončnega kralja in potra- tno dvorsko življenje v rezidenci. Svaril je pred brezglavim povečevanjem zahtev in dajatev, katerih posledice so zagotovo usodne. Politično leto je v ospredje potisnilo družbeno-politične vsebine, tako da so gospodarski članki resnično redkost. Skupni imenovalec vseh objavljenih gospodarskih člankov je predvsem nov način obdavčenja in prihodnji finančni nadzor. Odnos do sodstva Kar nekaj člankov Cillier Zeitunga se je navezovalo na področje sodstva. Tako Galbov članek Gefängnis Sisteme, 447 ki v dveh nadaljevanjih poskuša predstaviti prednosti in pomanjkljivosti posameznih oblik. Najmanj učinkovit in primeren se mu zdi tako imenovani sistem skupnosti, ki omogoča neovira- no druženje zapornikov. Po njegovem mnenju sistem ne omogoča nikakršnega pozitivnega in zdravega vzdušja, ki bi moralo biti temelj preobrazbe zapornikov. Še več! Neovirano druženje omogoča izmenjavo izkušenj ali pa celo skupno načrtovanje novih prestopkov. Družba v zaporu posamezniku ne omogoča miru 444 Dr. Lavritsch, Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden, CZ, 10. 11. 1848, št. 52, str. 229. 445 Dr. Lavritsch, Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden, CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 237– 238. 446 Dr. Lavritsch, Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden, CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 241. 447 Dr. J. Galba, Gefängnis Sisteme, CZ, 22. 8. 1848, št. 29, str. 137–139 in CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 145–147. 3 in samote, v kateri naj bi vsak prestopnik razmislil o svoji preteklosti. Ob vsem tem se avtorju zdi, da tudi vzgojno delovanje duhovnikov ali uradnikov v tem zapornem sistemu ne more biti učinkovito. Galba prav tako dvomi v sistem »Stillschweigen«, ki zapornike ponoči ločuje, podnevi pa od njih zahteva izpolnjevanje delovnih obveznosti. Medse- bojna komunikacija zapornikov je bila pri tem prepovedana, s čimer so one- mogočili pretok informacij. Hkrati pa ni šlo za popolno osamitev, ker je bila za zapornike to vendarle oblika druženja. Galbi se tak sistem ne zdi naraven, kazni pa prehude. 448 Pomanjkljivosti vidi predvsem v dragi izvedbi, saj je za dosego po- polnega molka potrebno precejšnje število paznikov. Poleg tega pa bi zaporniki lahko komunicirali tudi s kretnjami in pisnimi sporočili. 449 Oba omenjena sistema sta za avtorja neprimerna, saj prestopnikom omo- gočata medsebojne stike, ki so že sami po sebi škodljivi. Zato Galba v drugem delu predstavi sistem celic. 450 Pozitivno se mu zdi predvsem zapornikova osami- tev, tudi na sprehodih. Le tako se posameznik namreč lahko v miru poglobi v svojo notranjost, posledica te notranje refleksije pa je sprememba na bolje. K temu nenazadnje prispevata tudi fizično delo in branje krepostnih knjig. Av- torju se omenjeni sistem, ki ga imenuje tudi »das Philadelphische Sistem«, zdi najcenejši in najučinkovitejši, saj so povratniki redki. »Das Klassifikationssistem«, ki je bil uveden leta 1825 v Ženevi, temelji na razporeditvi prestopnikov v razrede, in sicer glede na težo kaznivega dejanja. Avtor sistemu ni naklonjen, saj je klasifikacija lahko zelo subjektivna in pogosto napačna. Vloga sodišč in sodnikov se močno zmanjša, saj so upravniki zaporov tisti, ki v primeru prestopnikovega napredka odločajo o zmanjšanju kazni. Avtor članek zaključi z ugotovitvijo, da je edino sistem celic primeren in to ne glede na spol, starost in ne glede na vrsto prestopka. Avtor poziva k čimprejšnji gradnji zapornih celic, kar bi ponovno imelo dvojni učinek. Na eni strani bi to pomenilo konec starih, neuporabnih sistemov, na drugi pa bi števil- ni brezposelni delavci dobili delo. Galbov uvodnik sicer govori o različnih zapornih sistemih, njihovih pred- nostih in pomanjkljivostih, med vrsticami pa lahko zasledimo tudi prizadevanje po notranji spremembi človeka, po višji kulturni ravni, na kateri naj bi temeljil bodoči svet. Galba je med oktobrskimi boji kot Suplent der politischen Lehrkanzel napisal članek Die strafbare Ehrenverletzungen. 451 Svoboda tiska je omogočala sodne postopke zaradi razlogov, ki v preteklosti niso bili povod za pravdo. Gre za žaljenje časti. Avtor je bralcem pojasnil tovrstne postopke, pri čemer se ne 448 Prav tam, str. 138. 449 Prav tam. 450 Dr. J. Galba, Gefängnis Sisteme, CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 145–147. 451 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 189–190 in CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 201–202. 4 strinja z definicijo pojma Ehre. Pri mnogih gre namreč zgolj za zunanje prepo- znavanje človekovih lastnosti. Zanj pa so pomembnejše notranje vrednote, brez katerih bi bil človek brezoblično bitje oziroma telo brez duše. 452 Zato je žaljenje časti opredelil zelo natančno: »Die strafbare Ehrenverletzung ist ein böswilliger, durch Wort oder Zeichen, Schrift oder Druck gemachter Angriff auf die Ehre eines bestimmten Rechtssubjektes durch Andichtung grober Gebrechen, unsit- tlicher Fehler oder bürgerlich strafbarer Handlungen.« 453 Potrebno se mu zdi razlikovati žalitve in osebna mnenja, ki ne sodijo h kr- šitvam, saj niso pravno dokazljiva dejstva in jih ne moremo enačiti s sodbami. V drugem, krajšem nadaljevanju članka 454 je opisal razliko med obreko- vanjem in psovkami, pri čemer je izpostavil velik pomen dejstev. Za nazoren prikaz za marsikoga zapletene vsebine je uporabil kar lasten primer: »Wer die von mir entwickelten Gründe für die Aufhebung des Cölibates einem Anderen erzählt und daraus die Folgerung zieht, ich sey ein Dummkopf, ein ruchloser Religionsverächter, ein gottloses Scheusal, den werde ich in meinem Innern für einen Tropf oder bösartigen Schreier halten, allein ich werde gegen ihn keine Injurienklage erheben.« 455 Zanimiva se zdi vsebina očitka. Kot bomo videli, se je Galba izrazito za- vzemal za odpravo celibata, kar pa je bil – glede na to, da je šlo za pisanje – za nekatere že razlog za sodni postopek. Zadnje številke celjskega časopisa so bralcem prinesle še eno daljše razpra- vljanje s tega področja, in sicer Lavričev članek Die Öffentlichkeit und Mündli- chkeit des gerichtlichen Verfahrens. 456 Članek je Cillier Zeitung objavil oktobra, z opombo, da gre za »eine Rede gehalten in einer Privatgesellschaft«. Po avtor- jevem mnenju je najpomembnejše pravno sredstvo javnost pravnega postopka, ki ga je prinesla revolucija. Kakovosten pravni sistem temelji na politični nev- tralnosti, natančnosti in sprotnem reševanju sporov. Samo javnost pravnega postopka omogoča uresničitev naštetih meril. Avtor je izpostavil naloge sodni- ka, porote in preiskovalcev. Ti morajo med drugim dobesedno zapisati besede zaslišanega. Za primer je ironično navedel »blühende italienische Sprache«, ki jo je moč prebrati v vseh protokolih, je pa praktično nihče od obdolženih ne ra- zume. Ob tem se je zavedal težav pisanja protokolov v slovanskih deželah. Avtor je natančno opisal stopnje postopka, ki med drugim zajema natančno zaslišanje vseh vpletenih prič in možnosti podaljšanja preiskovalnega zapora, če na primer obdolženi trmoglavo laže. Ob tem je zanimivo avtorjevo razmišljanje o razlogih 452 Prav tam. 453 Prav tam. 454 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 201. 455 Prav tam. 456 Dr. Lavritsch, Die Öffentlichkeit und Mündlichkeit des gerichtlichen Verfahrens, CZ, 27. 10. 1848, št. 48, str. 213–214, CZ, 31. 10. 1848, št. 49, str. 217–218 in CZ, 3. 11. 1848, št. 50, str. 221–222.  za podaljšanje zaporne kazni. Večkrat namreč grešnika kljub pomanjkanju do- kazov niso izpustili, ker so se bali njegovih eventualnih kaznivih dejanj. Avtorju se javni ustni proces zdi precej bolj praktičen in življenjski. Pisni postopki trajajo neskončno dolgo, pri čemer dejanska slika dejanja zbledi, če že ne izgine. Pisne pritožbe omogočajo podaljšanja postopka na drugo- in tretje- stopenjsko sodišče. Avtor tovrstno zavlačevanje postopka imenuje »Schnecken- gang«. Javni pravni postopek je hitrejši in učinkovitejši in kmalu privede do sodbe. Avtorju je pri vsem tem pomemben tudi finančni vidik. Ustni postopek je cenejši, finančni stroški nizki, saj ne zahteva številnih uradnikov, papirja in žigov. Nenazadnje sem sodi tudi honorar advokatom, ki bogatijo na račun dol- gotrajnosti postopka. Lavrič je na sodišču zagovarjal novo orožje, to je besedo. Javnost pravnega postopka bo z večjo učinkovitostjo prinesla tudi večje zaupanje. Javne obravna- ve bodo lahko nadzorovane, prav tako delo advokatov in sodnikov. Ti tako ne bodo več mogli zavlačevati postopkov ali delati v svojo korist. Politična neodvi- snost, temeljitost in pravičnost so pogoji, ki bodo privedli do zaupanja vrednega sodnega sistema. Z javnim, ustnim postopkom bo v prihodnje javno oprana po- doba nedolžnih, kar je v preteklosti pogosto ostalo skrito na papirju. Ob vsem tem pa ne gre zanemariti izobraževalnega vidika. Obiskovalci procesov se bodo na ta način seznanili z zakoni. Cillier Zeitung z objavo člankov z različnimi temami ni želel svojih bralcev le obveščati, ampak jih tudi poučiti, kar se najbolje odrazi pri člankih s pravno vsebino. Njihovi skupni značilnosti sta kritika starega, okorelega sistema in želja po novih oblikah sodnega postopka, ki naj bi bil krajši, cenejši in bolj učinko- vit. Odnos do nadvojvode Janeza »Die Ereignisse des Jahres 1848 entrissen den Erzherzog endlich seinem steiermärkischen Stillleben. Kaum war die Bewegung in den kaiserlichen Staa- ten ausgebrochen, als sich die Blicke Aller nach diesem populärsten der Herzo- ge richteten. Schon nach den Vorgängen am 15. Mai, als der Kaiser Ferdinand Wien verließ und nach Innsbruck sich begab, ernannte der Kaiser den an sei- nen Hof berufenen Herzog zu seinem Stellvertreter in Wien, als welcher er den constituierenden Reichstag eröffnete.« 457 Čeprav je to pravzaprav kratka zgodba nadvojvode Janeza v letu 1848, pa gre pri tem še za dosti več. Na Štajerskem, ki je še najbolj občutila njegovo delovanje, 458 so sledi njegove priljubljenosti še danes žive. Njegovo s kmečkim okoljem zaznamovano bivanje je vtisnilo močan pečat na življenje v tedanji monarhiji. Iz obdobja okoli leta 1800, ko je nad- 457 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien1860, zvezek 6, str. 282. 458 Dr. F. X. Hlubek, Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark, Gratz 1860, str. 23.  vojvoda živel podobno kot takratni kmet, izvira črn pastirski klobuk s štirimi trakovi, ki je postal moda oziroma simbol novih političnih struktur, temelječ na podpori širokih ljudskih množic. 459 Tako je o njegovem junijskem prihodu na Dunaj poročal kar v dveh novicah. 460 Nasploh je bila podoba nadvojvode, ki je bil najbolj priljubljen med knezi, 461 vedno zelo pozitivna. Povsod po monarhiji so ga ob različnih priložno- stih veselo pozdravljali in slavili. 462 Zato je bila tudi njegova izvolitev za »držav- nega upravitelja« Nemčije 463 precej odmevna in sprejeta z velikim navdušenjem. Celjski nemški časopis je bralce o tem obvestil v obliki telegrafske novice na zadnji strani 15. številke, 464 nasploh pa je dogodku namenil precej prostora tudi v naslednji številki. 465 Ni čudno, da so zaradi njegove priljubljenosti o tem dogodku poročali številni takratni časopisi. Kolikšno je bilo v monarhiji navdušenje nad njim, lahko beremo v slovenskem celjskem časopisu, 466 Gratzer Zeitungu 467 in v Journa- lu des oesterreichischen Lloyd, kjer je bil objavljen članek Johann von Oesterreich, Reichsverweser von Deutschland, 468 ki se je začel celo s pesmijo: »Vollendet ist der lange Streit. Der kaiserlosen schrecklichen Zeit, Und ein Herrscher ist wieder auf Erden!« 469 Celjski nemški časopis je o veselju nad izvolitvijo nadvojvode poročal iz številnih krajev monarhije, na primer iz deželnega središča Gradca. 470 Slavje ob izvolitvi nadvojvode so po poročanju časopisa organizirali 2. avgusta v Vorder- nbergu, v kraju, kamor je nadvojvoda v preteklosti zelo rad zahajal. Slavnostni govorec na tej prireditvi je bil Julius Galba. Morda je to tudi razlog, da je celjski nemški časopis o tem dogodku obširno pisal. Na slavnostni dan, ki so ga že večer pred tem naznanile salve, je bila v kraju parada narodne garde, sledila je slavno- stna maša, pred hišo priljubljenega nadvojvode pa koncert domoljubnih pesmi. 459 Philipp Wambolt, Erzherzog Johanns Hut–Deutsche in Slowenien, v: Kulturelle Wechselseitigkeit in Mitteleuropa. Deutsche und slowenische Kultur in slowenischen Raum vom Anfang des 19. Jahrhun- derts bis zum Zweiten Weltkrieg, ur. Feliks Bister in Peter Vodopivec, Ljubljana 1995, str. 45. 460 Wien, CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 78. 461 Frankfurt, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 84. 462 Wien, CW, 4. 7. 1848, št. 15, str. 82. 463 Za »državnga upravitelja« so ga izvolili dne 29. 6. 1848. Dne 12. 7. 1848 je nastopil službo, ki jo je opustil 30. 9. 1849. Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1860, zvezek 6, str. 283. 464 Telegraphische Depesche, CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 84. 465 CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 88. 466 Dunaj, CSN, 8. 7. 1848, št. 2, str. 7. Wien, CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 91. 467 Politische Nachrichten, GZ, 11. 7. 1848, št. 114, nepaginirano. 468 Johann von Oesterreich, Reichsverweser von Deutschland, JL, 6. 7. 1848, št. 153, str. 484. 469 Prav tam. 470 K., Gratz, CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 100.  Slavnostni govor je Cillier Zeitung v celoti objavil. 471 Galba je v uvodu predstavil dogodke v začetku leta 1848, pri tem izpostavil dogajanja v Franciji, na Dunaju ter gibanja za skupno prihodnost. Slavnostni govorec je bil ponosen na nadvoj- vodo Janeza ter mu ob izvolitvi zaželel veliko uspeha: »Möge es Ihm gelingen das größte Werk, das je vom Genius der Geschichte einen Prinzen Österreichs angewiesen ward; möge Er ganz abbrechen mit den absolutistischen Tradition des Hauses Habsburg, möge Er sie erfassen die neue Zeit in ihrem innersten Kerne, möge Er in Wahrheit der Vollstrecker des deutschen Volkswillens wer- den, denn dies ist Seine einzige Aufgabe. […] Heil und Glück! Deutschlands erstem Sohne. Möge die Freiheit seine Schritte lenken und das Vaterland ihm einst den verdienten Bürgerkranz um die greise Schläfe winden.« 472 Oba celjska časopisa, nemški in slovenski, sta objavila nadvojvodov govor in slavje ob odhodu z Dunaja 473 ter govor ob odprtju dunajskega parlamen- ta konec julija. 474 V poročilu o prvem dogodku je Cillier Zeitung med drugim omenil tudi govor profesorja Füstra. Njegov izrazito pronemški govor je povzel z naslednjimi besedami: »Prof. Füster ergreift das Wort, und drückt aus, wie die deutsche Gesinnung im Herzen der Jugend fortbrennte, wie Wien deutsch sei, wie keine Stadt, die Einigkeit Deutschlands sei leicht, wenn die moralische Einigkeit hergestellt wird, alles Uebrige müsse von selbst folgen. Deutschland liege in den Geburtswehen, aber sobald es das Kind seiner Liebe sehen wer- de, werde es alle Schmerzen vergessen haben. Er selbst sei Slave von Geburt, aber seine Sprache, seine Bildung, seine Gesinnung sei Deutsch! Er habe unter Slaven und Italienern gelebt. Aber ein deutsches Herz habe er nie gefunden; da sei Alles, Geist, Gemüth und Verstand! Glücklich wer sich ein Deutscher nennen kann! Die andern lieben Deutschland wie eine Mutter, er liebe es wie eine Braut! Deutschland über Alles! Glücklich sei Ősterreich, daß ein Mann seines Volkes zum Oberhaupt Deutschlands gewählt worden! Gott segne sein Oberhaupt.« 475 Füstrov govor se navezuje na prihodnjo ureditev države. Prihodnost drža- ve je videl v povezavi z Nemčijo, ker je bil po duši pač Nemec, in to kljub temu, da se je zavedal svojega kranjskega porekla. Ob tem je poudaril, da bi izvolitev nadvojvode Janeza za vodjo nemškega parlamenta morala biti vsem v ponos. Cillier Zeitung je bil torej nadvojvodi zelo naklonjen, saj ga je spremljal na vsakem koraku. Tako je s tem v zvezi poročal tudi o odhodu poslancev v Fran- 471 Festfeier in Vordernberg, CZ, 11. 8. 1848, št. 26, str. 126–127. 472 Prav tam, str. 126–127. 473 Dunaj, CSN, 15. 7. 1848, št. 3, str. 12, Wien, CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 92. 474 Dunaj, CSN, 26. 7. 1848, št. 5, str. 18. Wien, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 107. 475 Wien, CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 92.  kfurt, 476 nadvojvodovem nagovoru vojakom z naslovom Soldaten!, 477 omenjen pa je bil tudi osebni praznik nadvojvodove soproge. 478 Odnos do socialnih vprašanj Odnos do kmeta Kot smo že zapisali, je celjski nemški časopis kmeta obravnaval predvsem v prvih številkah, in to v glavnem v zvezi z njihovimi napadi na osovraženo gosposko. Tako lahko beremo o ropanju Auerspergovega gradu na Igu 479 ter o izgredih na Kranjskem, 480 kjer gre verjetno za odmeve na napad na ižanski grad. Časopis poziva k zaščiti miroljubnih podložnikov, k spoštovanju cesarske posta- ve in zakonov ter se zavzema za kaznovanje izgrednikov. Z ogorčenostjo je celjski nemški časopis poročal o barbarskih izgredih v mariborskem okrožju, kjer so se kmetje prav grdo znesli nad upraviteljem gospostva Branek. 481 Poroča tudi o kmečkih izgredih konec maja, kjer je šlo za nasilje v Dobovi, in sicer v povezavi z dogodki ob hrvaško-slovenski meji. 482 Za kmete je Cillier Wochenblatt predvidel celo posebno rubriko Landwirt- schaftliche Nachrichten, ki pa se je pojavila samo enkrat. 483 Poročala je o seji poljedeljskega društva, na kateri so kritizirali slabo sadjarstvo, preveliko porabo lesa in neustrezne vsebine poljedeljskega pouka v ljudskih šolah. Morda v razmislek ali pa za primerjavo je časopis pod naslovom Lan- dwirtschaftliches objavil podatke o galicijskem poljedelstvu. 484 V poduk je Cillier Wochenblatt v peti številki v rubriki Lostage und Bauer- nregeln natisnil kratke pregovore: 485 »Nasser April verspricht der Früchte viel Donnert's im April, so hat der Reif sein Ziel. Ist der April schön und rein, wird der Mai dann milder sein. Sind die Raben um Georgi noch blind, so freut sich Mann und Kind. Ist zu Georgi das Korn so hoch, daß sich ein Rabe darin verstecken kann, so gibt es ein gutes Getreidejahr.« 486 476 CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 91. 477 CZ, 24. 11. 1848, št. 56, str. 246. 478 CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 112. 479 CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 5. 480 CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 9. 481 Wochenschau, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 13. 482 Cilli, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 53. 483 Landwirtschaftliche Nachrichten, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 12. 484 Landwirtschaftliches, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 39. 485 Lostage und Bauerregeln, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 28 in CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 39. 486 Lostage und Bauerregeln, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 28.  »Am 1. Mai Regen, am Philippi und Jacobitag, deutet auf ein fruchtbares Jahr. – Der Mai soll kühl, aber nicht kalt sein.« 487 V prvem obdobju izhajanja celjskega nemškega časopisa je bilo to tudi vse, kar je bilo povezano s kmeti in kmečkim vprašanjem. Zaradi nasilnih dejanj so bili izpostavljeni ostri kritiki, ob tem pa vendarle lahko zapišemo, da se je ča- sopis zavedal nujnosti reševanja kmečkega vprašanja, vendar po legitimni poti. Podobno je bilo tudi s slovenskim celjskim časopisom, ki je prav tako ob- sojal nasilno reševanje sporov, vendar je o izgredih poročal iz širše okolice. Tako je pisal o velikem nezadovoljstvu med kmeti v Laškem, 488 Konjicah, 489 objavil pa je tudi zahvalo kmetom za prostovoljno desetino v Braslovčah, Mozirju in na Vranskem. 490 Prvi teden avgusta je kritiziral ravnanje kmetov na Bizeljskem, ki so svojemu poslancu branili vrnitev v Gradec. Prav tako kot v Mariboru, kjer so se meščani znesli nad deželnim poslancem. 491 Kmetje so za celjski nemški časopis postali ponovno aktualni šele v po- vezavi s septembrskim dekretom o odpravi tlake, o čemer beremo v novicah iz deželnega zbora. 492 Vest o odpravi starega fevdalnega sistema z odškodnino je bila zelo skopa in natisnjena na zadnji strani, 493 kar kaže na njeno nepomemb- nost. Gre za pravo nasprotje slovenskim Novicam, ki so temu dogodku posvetile celotno naslovno stran 36. številke. 494 Odnos do uradništva Kakšna bo prihodnja vloga uradništva je bilo leta 1848 kar pereče vpraša- nje, saj je bil ta družbeni sloj zaradi svoje vloge v obdobju pred revolucijo mar- sikje nepriljubljen ali celo osovražen. Da je to res, kažejo tudi Galbove besede, ki jih v svoji prvi knjigi imenuje »Drahtpuppen«. 495 Galba na eni strani kaže na nesamostojnost in odvisnost uradništva, na drugi pa opozarja na njegovo nepri- lagodljivost, saj da se žica ne ukrivi tako zlahka. Dejstvo je, da se novim razme- ram številni uradniki zares niso hoteli prilagoditi. Pa ne pri tem ni šlo samo za provincialne uradnike. O samovoljnosti dunajskih, ki glede na odmeve niso bili tako nezanemarljivi, lahko beremo v Nigrisovih poročilih. 496 487 Lostage und Bauerregeln, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 39. 488 Celjski krog, CSN, 1. 7. 1848, št. 1, str. 3. 489 Konjice, CSN, 15. 7. 1848, št. 3, str. 11. 490 CSN, 23. 8. 1848, št. 9, str. 36. 491 Štajerska dežela, CSN, 2. 8. 1848, št. 6, str. 21–22. 492 Gratz, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 108. 493 Wien, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 163. 494 Sklep deržavnega zbora na Dunaji v kmetijskih rečeh, Novice, 9. 9. 1848, str. 151. 495 Galba, Allgemeine Lebensphilosophie, str. 47. 496 Nigris, Wien, CZ, 1. 8. 1848, št. 23, str. 116. 0 Celjski nemški časopis je o tem vprašanju objavil le en članek v šestih na- daljevanjih, nosi pa naslov Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande. 497 Avtor članka je bil, če uporabimo njegove besede, »quiszierender 498 Oberbeam- ter Johan Leidenfrost«, torej bivši višji uradnik. Preden si podrobno pogledamo članek, poglejmo pomen besede »Privatbeamte«, značilne zlasti na Štajerskem. Tam so namreč imele namesto okrajnih uradov pomembno vlogo delegirane gosposke, na katerih so bili zaposleni od države plačani uradniki. Slednje je nastavil zemljiški gospod, ne pa država. Ti uradniki so plačilo sicer dobivali iz državne blagajne, vendar je denar najprej šel skozi roke zemljiškega gospoda. Denar je torej do uradnika imel dolgo pot, včasih predolgo in denarja sploh ni dobil. Leidenfrostov članek je izhajal od maja do junija, torej v času, ki za ura- dnike ni bil preveč rožnat. Pri razlagi njihovega trenutnega položaja si je avtor pomagal z zgodovinskimi dejstvi. Opisal je razvoj kmečkih obveznosti, ki so pri- vedle do njihovega nastanka. Kritiziral je pojave oderuštva, špekulantov in lov- cev na denar, ki so kmetov položaj poslabšali, uradniki pa so si s tem zagotovili boljši status. Po mnenju pisca je bilo vse to nepotrebno, saj je bilo za starost uradnikov dobro poskrbljeno, spomin na te pojave pa je bil v ljudeh še vedno živ. Po njegovem mnenju se je z revolucijo položaj uradnikov močno poslabšal, predvsem kar zadeva materialno preskrbljenost v starosti. 499 Razloge za sovražno razpoloženje dela družbe do uradnikov je avtor iskal v preteklosti precej razširjenem pojavu nepotizma. Pri tem je kritiziral državo, ki tega ni preprečevala. Avtor zaupa v ustavo, ki bo zagotovila red na tem področju, ob tem pa izraža upanje v nov čas, v katerem bodo poštenost, plemenitost in srčnost ponovno postale vrednota. 500 Navdušenje nad ustavnostjo, na katero ljudje niso bili pripravljeni, je avtor izrazil tudi v drugih člankih. 501 Temelj svobodnega življenja so zakoni in ustava, temelj ustave pa nauki Cerkve. Zagovarjal je enake pravice za vse ljudi, enakost pred Bogom in zakonom, ne glede na družbeni položaj. Kritiziral je številne uradnike, ki so na svoj (kmečki) izvor pozabili. Prav tako se ne strinja s politiko nameščanja uradnikov po deželi. 497 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 21–22, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 28, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 33–34, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 45, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 69–70, CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 70. Paginacija strani je pri zadnjem nadaljevanju zagotovo napačna. Pravilna številka strani je 80. Stran 70 je namreč zadnja stran 12. številke časopisa. 498 Wahrigov moderni nemško-nemški slovar te besede ne vsebuje. Wolfov slovensko-nemški slovar iz leta 1860 razlaga glagol quiescieren kot počivati, samostalnik Quiescenc pa Ruhestand. Anton Alois Wolf, Deutsch-slovenisches Wörterbuch, Laibach 1860, zvezek 2, str. 1218. 499 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 28. 500 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 33. 501 Leidenfrost je o ustavnosti razmišljal tudi v daljšem uvodniku 38. številke. Rückblicke, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 175. Glej tudi poglavje Odnos do državne ureditve. 1 Socialno enakost pred zakonom je obljubljala tudi marčna ustava, po ka- teri so morali uradniki tudi kmete, doslej podložni stan, nazivati gospod. To je bilo mnogim predstavnikom starega sistema zelo težko, če ne nemogoče. Avtor obsežnega članka izhaja iz vrst uradnikov, kar je opaziti zlasti pri kritiki nasil- nih kmečkih dejanj, usmerjenih na simbole fevdalne ureditve, na ropanje in sežiganje zemljiških knjig. Po njegovem mnenju so kmetje škodovali predvsem sebi. 502 Rešitev nastalih razmer ponuja Leidenfrost v zadnjem nadaljevanju, ki ga je objavila 14., zadnja številka Cillier Wochenblatta. 503 Na podlagi svojih dolgo- letnih izkušenj se je zavzemal za reforme v prid kmetom. Verjame v novo zako- nodajo, ki bo upoštevala kmečke interese, saj ne bo nastala mimo njih. Meni, da bodo prihodnji odnosi med kmeti in uradniki temeljili na zakonih, zato jih kmet mora spoznati, ob tem pa se mora zavedati tudi svoje odgovornosti. 504 Objava članka je sovpadala s spomladanskimi frankfurtskimi volitvami, ki so se dotaknile tudi avtorja. Kmete je pozival, naj volitev ne bojkotirajo, volijo pa naj kandidate, ki njihov položaj in razmere dobro poznajo. 505 Razmerja med posameznimi družbenimi stanovi v času objave Leidenfro- stovega članka niso bila urejena, kmečka odveza še ni bila izvedena, monarhijo so pretresali volilni boji za Frankfurt in proti njemu. Čeprav leta 1848 ni bil več uradnik, je bil pisec tipični predstavnik takratnega uradniškega sloja. Vloga ura- dnikov v prihodnosti je bila po njegovem mnenju še vedno precej velika. Bili so namreč ključni element pri izvajanju zakonskih določil, ki so temelj svobodne ureditve. Vzroke za trenutno osovražen položaj uradnikov ter za njihov strah pred prihodnostjo je iskal v preteklem nepotizmu in nepoštenem bogatenju na račun kmetov. Pisec je kot nekdanji predstavnik uradniškega stanu pri pisanju ohranil kritičnost in zgodovinskih nepravilnosti ni poskušal olepšati ali celo zamolčati. Pozdravil je ustavo in pridobljeno svobodo, hkrati pa opozoril na spoštovanje zakonov in svaril pred nasiljem. Ob tem je poudaril nepripravljenost celotne družbe na spremembe, na ustavo in svobodo, ki si jo je vsak razlagal po svoje. Zlasti upoštevanje zakonov je bilo za mnoge uradnike, ki so se kar naenkrat znašli na isti družbeni lestvici s kmeti, zelo težko. Bil je zagovornik mirnega reševanja sporov in nasprotnik nasilnih dejanj kmetov. Rešitev sporov je videl v reformah v prid kmetom, ki bi jih dosegli po mirni poti. Leidenfrostov članek je edini vir, ki izraža odnos celjskega nemškega ča- sopisa do tega vprašanja. Ker ob članku ni nobene opombe urednika, domne- 502 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 69–70. 503 Prav tam. 504 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande, CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 70. 505 Prav tam. 2 vamo, da se je strinjal z vsebino. Analizirani članek je edini članek, ki se vsaj deloma navezuje tudi na kmete. V primerjavi s celjskim slovenskim časopisom nemški časopis vprašanja uradništva ni povezoval z (ne)rabo slovenskega jezika. Tudi sicer se celjski nem- ški časopis z javno rabo slovenskega jezika ni ukvarjal, čeprav je bil urednik Pra- sch profesor slovenskega jezika, ki ga je imenoval »vindisch« ali »slovenisch«. Celjski slovenski časopis pa je prav vprašanje uradništva pogosto pove- zoval z (ne)rabo slovenskega jezika. Tako se neznani avtor v članku Roglate in okrogle 506 prav pri vprašanju glede jezika uradnikov retorično sprašuje: »Kdaj se bode vradniki našega jezika naučili?« V enakem duhu je bil napisan članek Kaj dela nemški jezik v slovenskih kanclijah? 507 Raba nemškega jezika v nemških uradih in v nemškem prostoru se mu zdi smiselna in jo tudi zagovarja. Za slo- venske dežele pa se mu nemški jezik zdi neprimeren, saj izpodkopava zaupanje v uradnike, »jim verovanje mami in lubezin zatira, - prepir nevolnost, jezo, kletov- co, zaničevanje uradnikov ino jih spiskov, ino več enakiga zločinstva rodi nem- ščina v slovenskih kanclijah«. 508 Za zgled daje Jurklošter, kjer se za vse odloke in druge listine že uporablja slovenski jezik. Nasploh se je odnos do uradništva pogosto povezoval z rabo slovenskega jezika, kar smo ugotovili tudi pri branju Politisches Blatt als Extra–Beilage zur Laibacher Zeitung. Problem (ne)rabe slovenskega jezika v uradih je bil, kljub razgibanemu političnemu dogajanju, še posebej aktualen od konca novembra. Neki K. je s člankom Uradniki! učite se slovenski 509 izražal veselje in vero v nov čas, v kate- rem se bo vse slovensko pisalo. Kajti: »Pravica je začela premagati. Dugo je bila zaterta in pokopana, no zdaj je samo moči vstala.« Ob tem izraža začudenje, da se med Slovenci, tudi med izobraženimi, še vedno najdejo posamezniki, ki temu nasprotujejo. 506 Roglate in okrogle, CN, 3. 10. 1848, št. 15, str. 60. 507 Bratomir Istinski, Kaj dela nemški jezik v slovenskih kanclijah, CN, 11. 10. 1848, št. 16, str. 63–64. 508 Prav tam, str. 63. 509 K., Uradniki! učite se slovenski, CN, 29. 11. 1848, št. 23, str. 91. 3 NACIONALNO VPRAŠANJE Odnos celjskega nemškega časopisa do bana Jelačića Znano je, kakšen odnos so imeli Slovenci do Hrvatov, 510 kako pa se je to odražalo v celjskem nemškem časopisu, pa najbolje odraža njegov odnos do bana Jelačića. Temu lahko sledimo šele od poletja dalje, dokončno pa se izobli- kuje v odmevih na dunajske oktobrske dogodke. Kot že zapisano, je bil interes celjskega nemškega časopisa v času (ne)besednih bojev za ali proti Frankfurtu skoncentriran na zahodni del monar- hije. Iz vzhodnega dela monarhije lahko preberemo le redke novice, na primer v zvezi z madžarsko odklonitvijo hrvaških zahtev 511 in pa o že omenjenem spreje- mu hrvaške delegacije pri Društvu za pomirjanje obeh narodnosti. 512 Konec maja so se na uvodnih straneh časopisa pojavljale novice o izgre- dih na Spodnjem Štajerskem v zvezi z odpravo fevdalnega reda. Na Hrvaškem je bil fevdalni red odpravljen brez odškodnine, na Štajerskem pa do tega še ni prišlo. »Stuhlrichter« Bonamissa je na spodnještajerskem zborovanju namreč obljubil ureditev obmejnega območja, ki bo vključevalo dele slovenskega in hr- vaškega ozemlja in kjer ne bo direktnih in indirektnih davkov. 513 V obmejnih slovenskih predelih je prišlo do hrvaških agitacij. Tako je časopis o tovrstnem zborovanju tik ob hrvaški meji poročal 22. aprila. Dobronamerni so še pravo- časno spregledali načrte nasprotne strani in so na to področje poslali okrepitve. 120 financarjev in 60 vojakov je branilo območje okoli Dobove, saj so načrti izgrednikov predvidevali vdor v medcarinski prostor, uničenje obmejnih stavb, pregon carinikov in proslavitev blagoslova zastave, »Fahnenweihe«. Po poroča- nju celjskega nemškega časopisa je poskus izgrednikov spodletel. 514 Novice o Gurnikovem srečanju z banom Jelačićem v Gradcu so polnile avgustovske številke. 515 Da je bilo vse precej odmevno, priča tudi slovenski ča- sopis v Celju. 516 V obeh so bralci lahko prebrali Gurnikovo osebno poročilo, vzneseno, polno naklonjenosti in simpatij do Hrvatov nasploh, še prav posebej pa do bana: »Meine Brust war so voll der Begeisterung als ich dem ritterlichen, und doch so herzlichen gemüthreichen Banus gegenüber stand, daß ich für meine Worte kein Gedächtniß behielt. Daß er mich aber verstand, bewies mir sein so herzliches, liebevolles Begegnen.« 517 510 Granda, Die slowenisch-kroatischen Beziehungen, str. 137–182. 511 CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 50. 512 Wochenschau, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 42. 513 Cilli, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 53. 514 Prav tam. 515 Gratz, CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 119–120. 516 Štajerska dežela, SCN, 9. 8. 1848, št. 7, str. 28. 517 CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 120. 4 Gurnik je banu Jelačiću zagotovil podporo in priznal njegov boj za cesarja in dunajski dvor, Avstrijo. Gurnikovo navdušenje in hvalo je ban sprejel in pri tem pokazal simpatije do Slovanov: »'Ich verdiene so viel Auszeichnung nicht, ich bin kein außergewöhnlicher Mensch, ich bin ein schlichter aber ehrlicher Mann, glühe für die Freiheit, meinen Kaiser und mein Volk. Dank Ihnen und Ihren slovenischen Brüdern, die mir als stammverwandte Brüder so theuer sind.'« 518 Še prav posebej se je stališče celjskega nemškega časopisa do hrvaškega bana odražalo ob dunajskih oktobrskih dogodkih. 519 Ker so ti dogodki za nadalj- nji obstoj našega časopisa še kako pomembni, je prav, da si jih pobliže ogledamo in tudi po tej plati celjski nemški časopis primerjamo s slovenskim časopisom. Slednji je o nemirih v rezidenci poročal na zadnji strani 16. številke, 520 nemški jim je uvodno stran namenil že slab teden prej. 521 Poročila nemškega časopisa, izpod peresa neznanega dunajskega dopisnika, so bila natančnejša in daljša. Iz- hajajoč iz dejstva, da naslovnice časopisov navadno prinašajo najpomembnejše novice, lahko trdimo, da je Cillier Zeitung tem dogodkom posvečal več pozorno- sti kot slovenski. Ob poročilih o oktobrskih dogodkih se zdi nujno še posebej izpostaviti reakcijo mesta Celje ob pozivu dunajskih revolucionarjev na pomoč oblegani prestolnici. Kot piše Apih, slovenski narod ni pomagal Dunaju in je štel vse oblasti – razen vlade in cesarja – za nezakonite. Še posebno lepo se je ta razlika videla na Štajerskem, kajti tu nista bila Slovenec in Nemec istih misli. 522 Poročila obeh celjskih časopisov niso izšla hkrati, celjska zavrnitev pomo- či dunajskim revolucionarjem je bila v slovenskem časopisu odmevnejša kot v nemškem. 518 Prav tam. 519 Avstrijska vlada se je v začetku septembra čutila dovolj močna za obračun z ogrsko revolucijo. 11. 9. je ban Jelačić začel vojno proti Ogrski, podprla ga je vojska, ki se je prej bojevala na italijanskem bojišču. Vlada je razpustila ogrski državni zbor, proglasila obsedno stanje za celotno Ogrsko in Jelačića imenova- la za kraljevega namestnika in poveljnika vseh čet na Ogrskem. 6. 10. so delavci, študenti in del drobne buržoazije preprečili odhod čet z Dunaja na Ogrsko. Dvor je zbežal v Olomouc, dunajska buržoazija se je postavila na stran reakcije, prav tako tudi del drobne buržoazije. Erich Zöllner, Geschichte Österre- ichs, Wien- München 1990, str. 359–360. 520 Dunaj, CN, 11. 10. 1848, št. 16, str. 64. 521 Wien, CZ, 10. 10. 1848, št. 43, str 193–194. 522 Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 204.  Prva številka Celjskih slovenskih novin  Poglejmo, kako sta o enakem dogodku poročala celjska časopisa: »Cilli. Das Aufgeboth nah Wien, dessen Garde, wie des Finanzministers Depesche lautete, erschöpft, weßhalb dei Hilfe der steiermarkischen wünschenwerth sei, hat hier aus Gründen, die wir näch- stens besprechen werden, keinen Anklang gefunden.« 522 V naslednji številki je nemški časo- pis med drugimi novicami iz Celja, sploh pa ne na prvem mestu poročal: »In unse- rer Kreisstadt fand die Sache keinen An- klang, und wir gestehen selbst, daß weder die Worte der Depesche welche nur von einem dringenden Wunsche der Bevölke- rung von Gratz sprach, noch das Auftreten es Abgeordneten Vertrauen oder Begeiste- rung erwecken konnten.« 523 Časopis nada- lje poroča o nastopu nekega, pravkar z Du- naja prispelega gospoda Schickha, katerega govor je poudarjal premajhno število po- slancev na Dunaju, kjer vlada anarhija; pri prebivalcih je govor požel aplavz. Na njego- vo mesto je stopil komandant narodne gar- de, ki ga nemški časnik ne imenuje: »Hier- auf erklärte der Hr. N.G.Commandant, es möge sich keiner abhalten lassen, dem Rufe zu folgen, er selbst sehe in der Sache nicht klar genug.« 524 Nemški časopis je novico zaklju- čil z osebnim razmišljanjem: »Wie wir vernehmen, ist demselben von Seite des N.G.Oberkommandanten General Pür- ker, der Dank für dieses taktvolle Verhal- ten ausgesprochen worden. Und doch hat sich General Pürker an die Spitze des Auf- gebothes gestellt! Wir leben in einer Zeit trauriger Räthsel. Die Lösung dürfte man- chen überraschen.« 525 »Iz Cela. V Sredo 9. vinotoka ob 11.ponoči je po Celi boben pel. Priletela je narodna straža na zaznamvane stražne pro- store in z njoj veliko ludstva. Prišel je bil iz Gradca poslanc, ki je imel opravično pismo od našega Guvernerja, in terjal je, da bi Ce- lejani se vzdignili in se proti Dunaju podali Dunajčanom na pomač; ker Hervaški ban Jelačič pred Dunajam z svojoj armadoj sto- ji. Hotel je ta poslanec, da bi se plat svona bilo, in skuz to ludstvo na deželi v kup po- klicalo; pa tega mu niso dovolili.« 526 Po nastopu treh govorcev, ki so navajali argumente za in proti, je nastopil Gurnik: »Na to je naš Kommandant naro- dne straže, kteremu vsa narodna straža po- polnoma zavupa, besedo vzel, in je rekel, da vsakemu prosto stoji se na Dunaj poda- ti; da bi se pa on s celoj narodno stražoj na Dunaj podati moral, za to ni v Guvernerjo- vim pismu poroštva; v kteremu se le reče, da je Guverner na željo Graških prebivav- cov tega poslanca na deželo poslal; kakor hitro pa od vikšega kommandanta Štajer- ske narodne straže vkaz dobi, ne bo tud on enga trenutka odnašal se na Dunaj podati. Predložil se je list v katermu bi se tisti pod- pisali, kteri mislijo se na Dunaj podati, tud se je za te precej 28 gold. denarja nabralo. – Podpisala sta se samo dva.« 527 523 524 525 526 527 528 523 Cilli, CZ, 13. 10. 1848, št. 45, str. 200. 524 Cilli, CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 203. 525 Prav tam. 526 Prav tam. 527 Cele, CN, 18. 10. 1848, št. 17, str. 66. 528 Prav tam.  Izrazita naklonjenost slovenskega časopisa zavrnitvi pomoči Dunaju je vidna že v poročilih o začetkih te akcije. Medtem ko je slovenski časopis podrob- no opisal dogodke v noči odločitve, je nemški temu posvetil le površen opis. Nemško poročilo vključuje urednikovo osebno videnje celotne zadeve, katere glavne akterje je Prasch iskal v ozadju dogodkov in so – na žalost – izhajali iz vrst narodne garde. Iz vrst tistih torej, ki so izšli iz revolucije in so jo v težkih trenut- kih pozabili. Razloge za to je videl predvsem v neustreznem ukazu, ki pri prebi- valcih ni mogel izzvati navdušenja. Kritično je pisal tudi o poslancih, njihove nastope pa imenoval mlačne, brezizrazne, take, ki ne morejo navdušiti ljudstva. Izjave odražajo urednikovo razočaranje nad potekom revolucije in strah pred nastopom reakcije in vrnitve v star sistem, ki se s časom ni zmanjšal. Urednik je bil nad oktobrskimi dogodki v rezidenci pretresen in je v skladu s politiko lojalnosti do cesarja pozival: »Aber ein Wort müssen wir mit gewaltiger Stimme allein zurufen: Treue Ergebenheit für den Monarchen und Achtung vor den Beschlüssen des Reichstags, solange derselbe nicht durch die Gewalt der Bajonette eingeschüchtert ist.« 529 Celjski slovenski časopis je ob teh dogajanjih objavil številne članke. Tako je članek Zakaj Celani niso na Dunaj šli? 530 izšel kmalu po dogodkih, neznani avtor pa v njem podpira cesarja in ne dvomi v politiko dvora. Prav zaradi tega se mu tudi Jelačićeva vojska na Dunaju zdi povsem legitimna, saj jo je poklical cesar. Članek tudi sicer odraža naklonjenost do Hrvatov, ki si zaslužijo popolno zaupanje in spoštovanje. Ob članku je bila objavljena novica iz Maribora, češ da se je pomoč, ki je bila poslana iz Maribora in Bistrice, morala pri Wiener Neustadtu obrniti, ker je bila železnica že v rokah bana Jelačića. 531 Naklonjenost do Jelačića in upravičenost njegovega posredovanja odraža tudi dopis neznanega avtorja Iz celskega kroga. 532 Pravi namreč, da je ban srčen človek, ki ve, kaj hoče. Njegova cilj je močna Avstrija, za katero bi naredil prav vse, tudi prelival kri. Razlike obeh celjskih časopisov v odnosu do bana Jelačića pridejo do izraza ravno pri njegovem oktobrskem posredovanju na Dunaju. Cillier Zeitung je bil banu naklonjen, kar končno odraža novica o banovem imenovanju za guvernerja Dalmacije 533 in o dodelitvi visokega vojaškega priznanja, 534 česar v slovenskem časopisu nismo našli. Kar pa zadeva banove dejavnosti ob oktobrskih dogodkih, pa se Cillier Zeitung ni navduševal, prav tako pa tudi ni kritiziral Celjanov, ki niso poma- 529 Wien, CZ, 10. 10. 1848, št. 43, 193. 530 Zakaj Celani niso na Dunaj šli?, CN, 18. 10. 1848, št. 17, str. 67. 531 Iz Marburga, CN, 18. 10. 1848, št. 17, str. 67. 532 Iz celskega kroga, CN, 25. 10. 1848, št. 18, str. 69. 533 Wien, CZ, 7. 12. 1848, št. 60, str. 262. 534 Wien, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 250.  gali Dunaju: »Das steiermärkische Aufgeboth ist bei dem Umstande, daß das Vordringen nach Wien durch die Vorposten des Feindes gehindert war, bere- its zurückgekehrt. Obschon auf solche Weise der Zweck nicht erreicht wurde, so haben doch diese Männer, worunter sehr zahlreiche Garden von Marburg, Windisch Feistritz, Pettau bewiesen, daß sie mit selbstständigen Urteheile die Gefahr der jungen Freiheit erkannt haben und ihr muthig entgegen treten wer- den, gleichviel von welcher Seite sie drohen mag. Sie haben es erkannt, daß der Ban unberechtigt sich in unsere Angelegenheiten mit bewaffneten Hand mischte, daß es sich hier nicht um die Nationalität, sondern um Aufrechterhal- tung der kaum errungenen Freiheit handle, daß es keinem gleichgiltig sein kön- ne, ob es die Verfassung durch Militärgewalt nach eigenem Gutdünken diktirt wird, oder durch die Berathung unserer Vertreter am Reichstage.« 535 Ob branju poročil o oktobrskih dogodkih dobimo namreč vtis, da se je celjski nemški časopis z oktobrsko revolucijo na tiho strinjal in ni kazal na- klonjenosti banovemu posredovanju. Morda gre celo za Praschevo slutnjo o pojemanju revolucionarnega duha in o preobratu revolucije, ki je napovedovala pohod reakcije. Oktobrski dogodki, zlasti odklonitev pomoči Dunaju, so v slovenskem celjskem časopisu odmevali še novembra. Hrvatom naklonjen Škrebe je o tem pisal že oktobra, 536 v začetku novembra je svoja razmišljanja v prid hrvaški vojski, ki želi braniti cesarja in Avstrijo, samo nadaljeval. 537 Bil je odločen nasprotnik dunajske oktobrske revolucije. Zaveda se odmevnosti in nevarnosti dogodkov, nenazadnje tudi za Štajersko. Deželo so dogodki precej razmajali, predvsem za- radi tega, ker mnogi niso vedeli, kaj naj storijo. Vesel je bil poraza dunajskih izgrednikov in je zmago pripisoval zdravi pamet. 538 V drugem članku je želel osvetliti nemški parlament, ki po njegovem mnenju stoji na trhlih nogah. Ob vsem tem pa odločno zagovarja slovenski jezik, saj: »Narod se samo v svojemu jeziku omika.« 539 Ob tem ne pozabi pokri- tizirati poslancev, ki sicer zagovarjajo pravice drugih narodov, slovenskega pa ne omenjajo. Oktobrski dogodki so odmevali tudi v dopisu zasoteljskih Slovencev Slo- venci pozor!, 540 ki ga je urednik dobil šele v začetku novembra. Avtor Jakob Obhodnik, »stergar«, kot se je sam imenoval, je v imenu zasoteljskih Slovencev naprej izrazil ogorčenje nad Madžari, ki da želijo cesarstvo raztrgati na dvoje, v nadaljevanju pa se je zgražal nad razmerami v rezidenci: »Dunaj glavno mesto našiga cesarstva, je ravno zdaj gnjezdo naj strupnejših gadov, ki se med sabo do 535 Cilli, CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 203. 536 Škrebe, Iz Marburga, CN, 25. 10. 1848, št. 18, str. 70–71. 537 Štajerska dežela, CN, 8. 11. 1848, št. 20, str. 77–78. 538 Prav tam, str. 77. 539 Prav tam. 540 Jakob Obhodnik, Slovenci pozor!, CN, 8. 11. 1848, št. 20, str. 78–79.  smerti pikajo, in s Madžari združeni Slavjanom smert in pokončanje žugajo.« 541 Naklonjen je banu Jelačiću in poziva Slovence, naj ga podprejo. Razžaljeno piše o prostovoljcih v Mariboru in Bistrici, ki so se odzvali pozivom, naj pomagajo malopridnim Dunajčanom. V zvezi z oktobrsko pokončno držo celjskih gardistov je samo slovenski časopis objavil vest, da je ban Jelačić generalu Weldnu poslal zahvalno pismo. Slednji je prav tako ob tej priliki celjski narodni gardi poslal zahvalno pismo in 240 pušk. 542 S tem v zvezi je bilo v naslednji številki 543 na naslovni strani objavljeno pismo generala Nugenta. 544 Avstrijski general je bil na štajersko-ogr- ski meji zadolžen za organizacijo t. i. Reservecorps, s katerim se je na Ogrskem uspešno bojeval konec leta 1848 in v začetku leta 1849. General Nugent se je zahvalil za častno držo mesta Celja v težkih dneh: »[…]- v temu času se je mesto Cele z celim krogam vred tako častitlivo zaderžalo in je na znanje dalo zbudlivo razumnost za pravico lepi red, Cesarja in vstavo, tako da se je skazala njegovi narodni straži in vsim prebivavcam vesolna hvala od vsih dobromisljočih ino vsih prijatlov domovine ino prave vstavne svobodno- sti.« 545 V zahvalo je celjski gardi poslal 214 pušk. V primerjavi s slovenskim celjskim časopisom je nemški imel takih pri- spevkov malo. Nemški časopis so zanimala dogajanja v rezidenci, smrtne kazni in dogodki širom po monarhiji. Na drugi strani pa je vidno tudi tiho nestri- njanje urednika z očitnim nastopom reakcije. Vsebinska sprememba nemškega časopisa, ki je poslej objavljal zgolj povzetke drugih časopisov, brez avtorskih člankov, je pravzaprav odraz tihega nestrinjanja urednika Prascha z reakcijo glavnih mestnih protagonistov na dunajsko oktobrsko revolucijo. To tiho na- sprotovanje in hkrati osebna samocenzura urednika nemškega časopisa se kaže v vseh novembrskih in decembrskih številkah, kjer bralci dobesedno izgubijo stik z urednikom. Časopis je objavljal po večini povzetke drugih časopisov, zlasti Journal des oesterreichischen Lloyd, 546 ki so služili bolj kot mašila. S temi dogodki je povezano tudi zaprtje dr. Füstra, česar nemški časopis sicer ne omenja. Slovenski, že tako negativno nastrojen proti Radovljičanu, pa ob tem piše: »Od meseca Sušca je siromak čisto ob pamet prišel, pozabil je bil na svoj stan; povsod se je vmes vtikal in nar rajši se je z delavcam pečal. Tud je bil od Dunajčanov za poslanca k deržavnemu zboru zvolen, tam je na levi strani sedel, in se posebno Slovenskim kmečkim poslancam prilizoval, ker je tud rojen 541 Prav tam, str. 78. 542 Iz Cela, CN, 8. 11. 1848, št. 20, str. 79–80. 543 Štajerska, Iz Cela, CN, 15. 11. 1848, št. 21, str. 81. 544 Nugent–Westmeath Laval (3. 11. 1777, Ballynacar/Irska – 21. 8. 1862, Bšiljevo/Karlstadt). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1869, zvezek 20, str. 430–434. 545 Štajerska, Iz Cela, CN, 15. 11. 1848, št. 21, str. 81. 546 Wien, CZ, 10. 11. 1848, št. 52, str. 230–231 in Wien, CZ, 14. 11. 1848, št. 53, str. 233–235. 0 Slovenc. Pa svoj rod je bil že poprej zatajil; - zbrisali smo ga že zdavnaj iz verste domoljubnjih rojakov; zato nam tudi nič mar ni.« 547 Slovenski celjski časopis se je za razliko od nemškega torej tudi konec leta 1848 navduševal nad Hrvati. Tako je še v zadnji številki tega leta pel hval- nico Hrvatom neki K. 548 Vračanje 25 serežanov 549 z Dunaja, kjer so se udeležili oktobrskih bojev, skozi Podčetrtek je bilo zelo odmevno. Ne le njihove postave in rdeče uniforme, avtor je hvalil predvsem njihov dober značaj in srce zaradi njihove pripravljenosti pomagati banu in cesarju. Menil je, da se imajo ljudstva monarhije za obstoj države zahvaliti prav Hrvatom. V svoji predanosti cesarju so pripravljeni zapustiti družine in se odpraviti v boj. Avtor se retorično sprašuje, kateri narod bi imel toliko poguma kot Hrvati. Celjski nemški časopis je po odkritem simpatiziranju s Hrvati po okto- brskih dogodkih ostal stvaren. Kljub prizadevanjem, da bi presegli subjektivne okvire, novice izražajo nevtralen odnos do bana. Prav tako so brez komentarja objavljene lokalne novice in drugi članki ter dopisi s tem v zvezi. Tako na primer tudi odprto pismo dr. Smrekarja, v katerem med drugim izraža naklonjenost in zvestobo cesarju in ustavi, v banu Jelačiću pa vidi zanesljivega branitelja vsega omenjenega. Zanimivo je, da omenjenega Smrekarjevega pisma zaradi nemške- ga jezika celjski slovenski časopis ni hotel objaviti. 550 Slovanski kongres v Pragi in Cillier Wochenblatt K vprašanju odnosa celjskega nemškega časopisa do nacionalnega vpra- šanja gotovo sodijo tudi odzivi časopisa na praški Slovanski kongres. Z njim so se namreč tudi v Celju začela vse bolj odkrito kazati nasprotja med nemško in slovensko narodnostjo. Slovanskemu kongresu v Pragi, 551 čigar argumenti za in proti skupnemu življenju različnih narodov bi lahko bili koristni pri današnjem integracijskem procesu evropske širitve na vzhod, 552 celjski nemški časopis ni bil naklonjen. To pravzaprav ne preseneča, če vemo, da je tudi drugo tedanje časopisje na račun dogajanja v Pragi objavljalo množično protipropagando. 553 547 Iz Dunaja, CN, 8. 11. 1848, št. 20, str. 80. 548 Od hrvaških meja, CN, 27. 12. 1848, št. 27, str. 107. 549 Serežani – iz franc. sergent, podčastnik; tudi elitna enota v pehoti Vojne krajine v 18. in 19. stoletja. Prim.: Sergej Vrišer, Uniforme v zgodovini. Vojaške uniforme, Ljubljana 1987, str. 56. 550 Pripomba uredništva, CN, 27. 12. 1848, št. 27, str. 107. 551 V prostorih Narodnega muzeja v Pragi je od 31. 5. do 12. 6. 1848 zasedal Slovanski kongres. Pobuda za sklic je naletela na velik odmev v Pragi, kjer ji je češko politično vodstvo s Palackým na čelu takoj dalo avstroslavistični značaj. Knez Windisch-Graetz je krvavo zadušil binkoštni upor 12. 6. v Pragi, Slovanski kongres se je moral raziti. Janez Cvirn, Slovanski kongres v Pragi, v: Slovenska kronika, str. 322–333. 552 Andreas Moritsch, Revolution 1848 – Österreichs Slaven wohin? v: Andreas Moritsch, Der Prager Slavenkongres 1848, Wien–Köln–Weimar 2000, str. 6. 553 Prav tam, str. 10–14. 1 Cillier Wochenblatt je bil pri poročanju iz Prage že od vsega začetka precej stvaren. To kaže že novica o začetku kongresa, ki je bila suhoparna in objavlje- na šele na tretji strani. 554 Pri naštevanju udeleženih narodov zasledimo (morda urednikov) vprašaj, ki je bil postavljen za slovenskimi člani delegacije: »Am 31. Mai ist der Slavencongres eröffnet worden. Es befinden sich, […], bereits hier Abgeordnete der Czechen, Galizier, Mährer, Slovaken, Serben, Croaten, Slavo- nier, Slovenen (?). Auch Slaven aus den nicht österreichischen Staaten haben sich eingefunden.« 555 Vprašaj morda kaže na urednikovo nevednost, kdo od Slovencev je bil poslan v Prago. Simpatij celjski nemški časopis tudi ni kazal do glavnih čeških akterjev, grofa Lea Thuna 556 in Palackega: 557 »[…] mögen sie ewig gebrandmarkt da stehen mit dem Kainszeichen, als Denkmal der Schmach, die über Oesterreich here- ingebrochen.« 558 Opis krvavih bojev na binkoštni ponedeljek je časopis povzel po Allgemei- ne österreichische Zeitung, čigar pisanje je štel za zanesljivo. 559 Članek je bil precej podroben in slikovit, obsegal pa je skoraj dve strani glavnega lista. 560 V poročilu je bilo posebej poudarjeno, da v bojih ni šlo samo za »[…] ein Conflict zwischen dem Militär und den Swornost, 561 sondern auch zwischen den Czechen und den Deutschen. […] Andere Nachrichten behaupten, daß Anfangs der Kampf nicht gegen die Deutschen, sondern nur gegen den von Wien bekannten Fürst Windischgrätz 562 und gegen ein befürchtetes Reaktions- system gerichtet gewesen sei«. 563 Olajšanje v poročilu je nastopilo šele potem, ko je knezu Windisch-Graetzu le uspelo zavzeti Hradčane. Poročila o dogajanju v Pragi, ki jih je objavil nemški celjski časopis, kljub želji po objektivnem gledanju na stvari vendarle odražajo nestrinjanje in veselje ob njegovem koncu. Stališče torej, ki je v pravem nasprotju s celjskim opatom. Za Voduška je namreč obstoj monarhije pomenil tudi obstoj slovenstva. 564 554 Wochenschau, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 62. 555 Prav tam. 556 Leopold Leo Thun (7. 4. 1811, Tetschen – 17. 12. 1888, Dunaj). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1882, zvezek 45, str. 54–62. 557 František Palacký (14. 6. 1789, Hotzendorf/ Moravska – 26. 5. 1876, Praga). Brockhaus, Wiesbaden 1972, zvezek 14, str. 132. Glej tudi Jiři Štaif, Palacký, der Slavenkongres und die Zeitung Die Grenz- boten. Bilder des »Anderen« in der Revolutionären Gesellschaft, v: Der Prager Slavenkongres 1848, Wien–Köln–Weimar 2000, str. 47–62. 558 Wochenschau, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 62. 559 Wochenschau, Prag, CW, 21. 6. 1848, št. 13, str. 71–73. 560 Prav tam, str. 71–72. 561 Swornost – to organizacijo mladine prof. Füster imenuje Sloga, glede na vedenje posameznikov, ki so ga pokazali oktobra na Dunaju, pa tudi »mladeniči Zverinosti.« Fister, Izbrani spisi, str. 83. 562 Alfred Candid Ferdinand Windisch-Graetz (11. 5. 1787, Brüssel – 21. 3. 1862, Dunaj). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1889, zvezek 57, str. 1–55. 563 Wochenschau, Prag, CW, 21. 6. 1848, št. 13, str. 72. 564 Prim. Janez Cvirn, Die Slovenen und der Prager Slavenkongres. v: Andreas Moritsch, Der Prager Sla- venkongres 1848, Wien–Köln–Weimar 2000, str. 127–135. 2 Praške dogodke je stvarno prikazal tudi slovenski celjski časopis v svoji prvi številki, 565 kaj več pa zaradi njegovega poznejšega začetka izhajanja ne mo- remo zapisati. V zvezi s temi dogodki je celjski nemški časopis objavil še celotni govor kneza Windisch-Graetza. 566 Sicer pa so bile novice iz Prage po tem redke. Konec junija je neznani avtor še vedno pisal o temačnem nebu nad praškim vsakdanji- kom. Sprašuje se po resničnih namenih kongresa, z naklonjenostjo pa omenja pametne Čehe, pri katerih revolucija ni našla opore. 567 V juliju iz pisanja nekega P. A. izvemo, da barometer svobode v Pragi pada. 568 Zadnja novica iz Prage pa je bilo telegrafsko sporočilo o odpravi izrednega stanja. 569 Pregled poročil o Slovanskem kongresu potrjuje, da je bil interes časopisa v veliki meri usmerjen v politične dogodke in v oddaljene kraje v monarhiji. Stvarna poročila o začetku in koncu kongresa v Pragi so pomembna predvsem zaradi natančnega opisa dogodkov. Stališče uredniške politike celjskega nemškega časopisa pride še posebno do izraza ob dogodkih, ki bi lahko pomenili potencialno nevarnost za kontinu- iteto dvora. Nasprotovanje separatističnim idejam in s tem tudi avstroslavistič- nim idejam praškega kongresa je razlog za odklonilen odnos Cillier Wochenblatta. Za urednika (tu mislimo na Prascha, kajti Ganser je bil kot podpisnik Zedinjene Slovenije na drugi strani) so bile slovenske politične zahteve, za katere so se zavzemali slovenski poslanci v Pragi, preveč radikalne. Praški dogodki, ki jih revolucionarni Dunaj ni podprl in ki predstavljajo prvo zmago avstrijske reakcije nad revolucijo, so za celjski nemški časopis bili preveč demokratični. Prav ob tem pa se na strani uredniške politike že pojavijo tudi prvi znaki strahu pred morebitno izgubo revolucionarnih svoboščin. Odnos do slovenstva Kakšen je bil odnos celjskega nemškega časopisa do slovenstva lahko ugo- tavljamo šele od četrte številke dalje, saj se je časopis nacionalnemu vprašanju v začetku izogibal in ga ni omenjal. Tako se je tudi izogibal uporabi besed, ki bi označevale nemški ali slovenski narod. Ni čudno torej, da se je ob objavi dveh dopisov, ki sta poleg programa ureditve prihodnje države vsebovala tudi nacio- nalne občutke, distanciral: »Folgende zwei Aufsätze, von ganz entgegengesetzter Tendenz mögen den Beweis liefern, daß die Redaction weder für die eine, noch für die andere Nationalität einseitig Parthei angreife.« 570 Prvi dopis z naslovom 565 Praga, CSN, 1. 7. 1848, št. 1, str. 3. 566 Wochenschau, Prag, CW, 21.6.1848, št. 13, str. 72. 567 CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 78. 568 Wochenschau, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 87. 569 Wien, CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 107. 570 Zeitfragen, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 19–20. 3 Einige Wörter an unsere slovenische Brüder 571 je napisal neki V.S….k, poslan pa je bil z Dunaja, kar verjetno kaže, da gre za člana Dunajske Slovenije. Avtor se zavzema za samostojnost slovenskega naroda in ves čas uporablja besede Slo- venen, slovenisch in Slovenismus. 572 Avtor drugega dopisa je bil dr. Forregger, ki jasno izrazi velikonemško usmeritev, in sicer z naslovom Sollen die Slovenen Abgeordnete zum deutschen Parlament schicken? 573 Avtor ne loči pomena besed Slovenen in Slaven. Če je v naslovu še uporabil besedo Slovenen, se ta v nadaljnjem besedilu ne pojavi niti enkrat. V dopisu uporablja vedno besedo Slaven in slavisch 574 ter poziva k spravi obojih, Slovanov in Nemcev: »Lassen wir daher allen Zank bei Seite, reichen wir uns brüderlich die Hand, und arbeiten wir mit vereinten Kräften an dem großen Aufbaue, unter dessen schirmenden Dache Deutschland und Oesterreich, Germanen und Slaven einer schönen Zukunft entgegen sehen, wo der Unterschied der Nationalität nicht das Gefühl des Hasses und der Fried- schaft sondern die Brüderlichkeit in die Herzen unserer Nachkommen werden wird.« 575 Sicer se je v člankih, povezanih z volitvami v frankfurtski parlament, po pravilu uporabljala beseda Slovenen. Tako je urednik v uvodu članka v zvezi z že omenjenimi dogodki v Laškem zapisal: »Wir ehren jede Nationalität und se- hen eben in der Gleichberechtigung von Slovenen und Deutschen die sicherste Bürgschaft einer inniger Verbrüderung.« 576 Končno pa je odraz vedno hujših nacionalnih bojev v Celju tudi ustanovitev društva Verein zur Vermittlung der slavischen und deutschen Nationalität. Predsednik provizoričnega odbora je postal dr. Forregger, celjski nemški časopis pa njegovo glasilo. Že ime kaže, da društvo besede Slovenen ni uporabljalo. To dokazuje tako njegov program kot tudi poročila, kjer najdemo besede Slaven, slavisch in slavische Steiermark. 577 Ni čudno torej, da časopis niti z besedo ni poročal o postanku Dunajske Slovenije na poti v Ljubljano, je pa zato toliko bolj poudaril prihod dunajske delegacije z dr. Schoenerjem na čelu. 578 Po poročanju časopisa je narodna gar- da želela sprejeti goste, ki so prišli ob pol enajstih zvečer in so že na postaji doživeli prisrčen sprejem. Delegacija se je odpravila v gostišče Pri kroni, kjer je vladalo prav praznično vzdušje. Poudarjali so bratstvo med obema narodoma in osvetljevali pretekle dunajske dogodke. Naslednjega dne so bili ob glasnih Lebehoch pospremljeni na postajo, pred odhodom pa so v znak pobratenja 571 Einige Wörter an unsere slovenische Brüder. CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20. 572 Prav tam. 573 Sollen die Slovenen Abgeordnete zum deutschen Parlament schicken?, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20. 574 Prav tam. 575 Prav tam. 576 Wochenschau, Cilli, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 29. 577 Wochenschau, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 59. 578 Wochenschau, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 66. 4 prekrižali sablje. Kljub navdušenju, ki veje iz objavljene novice, je v opazki, da je zaradi pozne ure bilo navzočega le malo prebivalstva, moč zaznati dvom, če je to res pravi razlog. Urednik je namreč pripisal, da je po odhodu delegacije v mestu čutiti prav nasprotno vzdušje. Če primerjamo oba celjska časopisa, vidimo, da so bila njuna stališča v odnosu do slovenstva ravno nasprotna. Slovenski časopis je nacionalno usmeri- tev izkazoval že z imenom, pa tudi vsebinsko so bili članki izrazito proslovenski. Tako nemški časopis ni objavil izrazito slovensko usmerjenega Kočevarjevega 579 prispevka o skupščini v Poljčanah. 580 Govoril je o zgodovini Slovencev in o po- trebi po ohranitvi slovenskega jezika. Zavzemal se je za šole v slovenskem jeziku. Kmetom je pojasnil, da odlok, ki ga je sprejel deželni zbor v Gradcu v zvezi s plačevanjem odškodnine, ni veljaven in da mora potrditev doživeti na Dunaju. Nasploh je skupščina v Poljčanah odmevala tudi še novembra. Jožef Krajnc 581 je namreč v prvi novembrski številki slovenskega časopisa v članku Na znanje 582 odločno zanikal vsa podtikanja in očitke. Kmete naj bi z govorom hujskal proti Cerkvi in duhovnikom, ki naj bi jim ne zaupali več ter jih svaril pred njihovim sleparjenjem. Konec avgusta je časopis objavil članek nekega J. J. U. z naslovom 'Kar kralj Matjaž spi, na sveti več pravice ni', 583 v katerem se avtor močno zavzema za uveljavitev slovenskega jezika na vseh področjih, a pri tem ne nasprotuje nem- škemu narodu. Zaradi politike mirnega sožitja obeh narodov je celjski nemški časopis zelo burno reagiral na razglas Slovenskega društva iz Ljubljane. Njegov razglas je v celoti objavil tudi Journal des oesterreichischen Lloyd z naslovom Krainer und ihr Slovenen insgesamt. 584 Prasch se je še posebej ostro odzval na tretjo točko raz- glasa, ki jo povzemamo po tržaškem časopisu: »Alles für unsern Kaiser und die gesetzliche Freiheit! ist der Ruf der Slovenen, die wir von jeher zu den teuersten Völkern Oesterreichs gehören. Dies werden wir, wie auch die andern Slaven unseres Kaiserthums neuerdings beweisen, die durchaus nichts gemein haben wollen mit den deutschen, ungarischen und italienischen Republikanern.« 585 Prasch je očitno moral razglas prebrati v nekem drugem časopisu, saj je bila reakcija v celjskem časopisu pred objavo v tržaškem. Urednik se je strinjal s spoštovanjem cesarjevih odredb, 586 ostro pa je kritiziral madžarsko in italijan- sko samostojnost ter nepripravljenost na povezovanje z Nemci. Po njegovem 579 Štefan Kočevar (14. 8. 1808, Središče – 22. 2. 1883, Celje). SBL 1, str. 486–487. 580 Slovenska skupščina v Poljčanah, CSN, 23. 8. 1848, št. 9, str. 35–36. 581 Jožef Krajnc (17. 2. 1821, Škale pri Velenju – 22. 2. 1875, Praga). SBL 1, str. 547–550. 582 Jožef Krajnc, Na znanje, CN, 2. 11. 1848, št. 19, str. 73. 583 J. J. U., 'Kar kralj Matjaž spi, na sveti več pravice ni,' CSN, 30. 8. 1848, št. 10, str. 37–40. 584 Krainer und ihr Slovenen insgesamt, JL, 19. 10. 1848, št. 242, nepaginirano. 585 Prav tam. 586 Cilli, CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 203.  mnenju bi tovrstne separatistične pobude v Celju zlahka razplamtele že tako občutljive nacionalne ideje. Ker opomba izraža Praschev odnos do te proble- matike, je prav, da jo citiramo v celoti: »Eine so freche Verhöhnungen dreier Nationen verdient die ernste Rüge, und wir fordern die Slovenia zum Beweise auf, wo und auf welchem Wege die deutschen Oesterreicher, deren treue An- hänglichkeit an den geliebten Monarchen mindestens eben so felsenfest ist, als die anderen Völker, republikanische Absichten zur Schau getragen haben? […] So sehr man in jüngster Zeit sich in unserer nächsten Nähe Mühe gibt, den Nationalitätshaß aufzuregen und sich mit heißblütigem Ehrgeize zum Führer einer Partei aufwirft, wahrscheinlich um dem 'großen Ban' bei seiner Flucht aus Ungarn vergessenen Marschallsstab aufzusuchen: so wird doch der verständige Slovene sich erinnern, wer ihm die Freiheit errungen; er wird dem Deutschen auch fortan die Bruderhand reichen, wird sich nicht zum Sklaven des blinden Ehrgeizes machen, fortan mit vollsten Vertrauen die Maßregeln des Reichstages achten, welcher eben so die Rechte des Monarchen als die des Volkes mit uner- schütterlichem Muthe zu wahren trachtet.« 587 Zlom oktobrske revolucije je spremenil zunanjo in notranjo podobo ča- sopisa. Po jesenskih dogodkih so se v časopisu začeli pojavljati članki, povzeti po časopisih iz vzhodnih delov monarhije, iz katerih vejejo ideje avstroslavizma. Zavzemajo se za Avstrijo, ki bi bila zgrajena na federalnih osnovah in bi bila hkrati nujen življenjski prostor za preživetje Slovanov. Taka sta na primer čla- nek, povzet po časopisu Der Serbe, 588 ali pismo, povzeto po Agramer Zeitungu, z naslovom Von der Leitha in s podnaslovom Eine Stimme aus dem kroatischen Lager. 589 Urednik se je sicer z opombo v naslovu ogradil od teme, objava dopisa pa kaže, da njegovo stališče vendarle ni bilo tako odklonilno. Članek med drugim opeva Avstrijo zunaj nemških meja. Slovani so po mnenju neznanega pisca oporni kamen dunajski vladi. S tem v zvezi se zavzema za priznanje Vojvodine, vključitev Slovenije v mejah, do koder seže slovanski jezik (ne slovenski), ter priključitev Dalmacije. Ideje avstroslavizma torej, ki jih je tri številke pred koncem izhajanja celjskega nemškega časopisa upal objaviti urednik. V odnosu do Slovencev je celjski nemški časopis v prvi vrsti pozival k mir- nemu reševanju nacionalnih razprtij, poudarjal složnost in skupno pot narodov v novi državi. Do slovenskega jezika se je opredelil v zadnjih številkah, predvsem v smislu njegove uporabe v elementarnih šolah. Ugotavljal je naraščanje zani- manja za gledališke predstave v slovenskem jeziku. To je bila tudi vsebina Pra- schevega dopisa v Journalu des oesterreichischen Lloyd konec leta 1848, v katerem 587 Prav tam. 588 CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 243. 589 Von der Leitha, CZ, 12.12. 1848, št. 61, str. 265–266.  je še posebej izpostavil povezanost med nacionalnimi konflikti in jezikovnimi zahtevami. 590 V slovenskem celjskem časopisu je po oktobrskih dogodkih proslovenska usmeritev postala še bolj očitna. V Celi karti rijejo 591 je članek, ki ogorčeno piše o krtu, ki ves čas rije po mestu z obtožbami, da se Slovenci hočejo odcepiti. Gle- de na to, da je slabe tri tedne kasneje izšel članek Kerti tudi zunaj Cela rijejo 592 avtorja Valentina Konška, je očitno, da so očitki leteli na urednika Celjskih Slo- venskih novin. Urednik se tem obtožbam odločno upre, hkrati pa tudi obtožbam o spodkopavanju vpliva Cerkvenega časopisa pri kmetih, češ da so prispevki pre- več posvetni. Avtor je očitke zavrnil z utemeljitvijo, da je tudi on kmečki otrok in da je med kmeti preživel velik del svojega življenja. Prav zaradi tega pa pozna kmetove želje in potrebe. V duhu svobode tiska vabi vse, ki mislijo, da s svojim časopisom kvari kmeta, naj sodelujejo s prispevki. Izrazito proslovenski je tudi članek z naslovom Svojim bratam šolskim učenikam, 593 ki ga bomo bolj podrobno analizirali v poglavju o šolski problema- tiki. Avtor članka, neki F. K., poziva kolege v šolah, naj pri poučevanju vendarle nehajo uporabljati nemški jezik, naj uporabljajo slovenskega. Slovenski celjski časopis je za razliko od nemškega objavil zanimiv članek Kako se Slovencam godi? nekega Č, v katerem piše o slabem ravnanju nemšku- tarjev s Slovenci v Ljutomeru. 594 O nemškutarskem hudobnem duhu na Koro- škem je poročal slovenski časopis tudi konec oktobra. V novici lahko prebere- mo, da je na Slovenskem razlog majhnega zanimanja za slovenski jezik, ki se mu želi izogniti večina ljudi, predvsem pomanjkanje tradicije. 595 Nenazadnje naklonjenost in zavzemanje za slovenski jezik odraža tudi novica o kulturni predstavi 12. novembra. 596 Nemški časopis je v programu za- pisal le predstavo Ein Schüsserl voll Allerlei, 597 v slovenskem pa beremo, da sta bili na sporedu tudi dve slovenski pesmi Zakonski prepir in Moje želje, ki sta izzvali veliko navdušenje med občinstvom, 598 o čemer bomo podrobneje pisali v poglavju o gledaliških igrah. Izrazito slovensko usmerjenost slovenskega časopisa kaže opomba uredni- ka z naslovom Odperto pismice gosp Smrekaru poslancu. 599 Urednik je bralcem sporočil, da pisma omenjenega poslanca ne bo objavil, ker je napisano v nem- 590 Cilli, Abendblatt, JL, 27. 12. 1848, št. 294, nepaginirano. 591 Škrebe, V Celi kerti rijejo, CN, 18. 10. 1848, št. 17, str. 67. 592 Valentin Konšek, Kerti tud zunaj Cela rijejo, CN, 8. 11. 1848, št. 20, str. 79. 593 F. K., Svojim bratam šolskim učenikam, CN, 6. 12. 1848, št. 24, str. 93–95 in CN, 13. 12. 1848, št. 25, str. 99. 594 Č., Kako se Slovencam godi?, CSN, 27. 9. 1848, 14, str. 54–55. 595 Iz Koroškiga, CN, 25. 10. 1848, št. 18, str. 71–72. 596 CN, 15. 11. 1848, št. 21, str. 83. 597 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 10. 11. 1848, št. 38, CZ, 10. 11. 1848, št. 52, nepaginirano. 598 CN, 15. 11. 1848, št. 21, str. 83. 599 Odperto pismice gosp. Smrekaru poslancu, CN, 27. 12. 1848, št. 27, str. 107.  škem jeziku. Ker je pismo tudi vsebinsko precej zahtevno, si ga ne upa prevesti. Poslanca poziva, naj za pisanje uporablja slovenski jezik, saj so na voljo številni slovenski časopisi, sicer da vse skupaj nima nobenega učinka. Da so se časi za rabo slovenskega jezika v Celju resnično spremenili, priča Jeklenovo poročilo v začetku decembra. 600 Čeprav so tudi v preteklosti v razre- dih sedeli po večini sami Slovenci, se je v šolah uporabljal izključno nemški jezik. Materinega jezika ni bilo niti v šoli niti v cerkvi. Prvo decembrsko nedeljo pa se je v cerkvi zaslišala slovenska beseda, kar je med prisotnimi povzročilo veliko veselje. Delovanje Vincenca Gurnika v letu 1848 V okviru poročil z zasedanj deželnega zbora v Gradcu si poglejmo podo- bo celjskega poštnega mojstra Vincenca Gurnika, ki je bil leta 1848 tamkajšnja osrednja politična osebnost. Ob funkciji poveljnika celjske narodne straže je bil pri vseh drugih izvoljen za volilnega moža. Izvoljen je bil tudi za poslanca manj- ših mest in trgov celjskega okrožja v deželnem zboru. 601 Po mnenju mnogih je bil tudi precej kontroverzna oseba. Ignacij Orožen meni, da je v političnem prepričanju, »kakor ga veter žene«. 602 Po besedah dr. Grande je bil povezan tudi z notranjim ministrstvom. Njegova nenačelnost je omenjena v Cafovem 603 pismu Muršcu poleti 604 in pozimi leta 1848: »Toliko precenjeni G. Gurnik se mi vidi, da se obrača ka- kor železni kokot na stropu.« 605 Cafova ocena se gotovo nanaša na Gurnikovo stališče v zvezi z zasedanjem gornjeavstrijskih stanov, ki naj bi bilo v Celovcu. Gurnik se zasedanja kot poslanec ni želel udeležiti, nato pa je funkcijo vendarle sprejel. Vendar do zasedanja ni nikoli prišlo. 606 Svoje politično prepričanje je Gurnik objavil sredi julija v članku Izpove- danje štajarskih Slovanov, 607 v katerem kara tako slovanske kot germanske eks- tremiste. Nemški stranki očita razdruževalno vlogo pri avstrijskih državljanih ter zagovarja pripadnost avstrijskemu cesarstvu. V tem kontekstu kritizira poslanca dr. Smrekarja, ki na Dunaju naj ne bi zastopal slovenskih občutij. Po njegovem bi se moral zavzemati najprej za ustavno Avstrijo in šele nato za tesno zvezo z Nemčijo. 608 600 Jeklen, Iz Cela – Od Savine, CN, 13. 12. 1848, št. 25, str. 97–98. 601 Vasilij Melik, Celje in leto 1848, str. 216. 602 Orožen Muršcu, 7. 6. 1848, v: Ilešič, Korespondenca Jos. Muršca, 1905, str. 69. 603 Oroslav Caf (13. 4. 1814, Rečica v Slovenskih goricah – 3. 7. 1874, Ptuj). SBL 1, str. 66–67. 604 Caf Muršcu, 17. 8. 1848, v: Ilešič, Korespondenca Jos. Muršca, 1905, str. 30. 605 Caf Muršcu, 25. 12. 1848. Prav tam. 606 Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 175. 607 Prav tam, str. 97–98. 608 Prav tam.  Gurnik je bil slovenski Štajerec, ki se je ravnal tako, kot je hotela uradna politika. To še posebno izraža njegova reakcija ob oktobrskih dogodkih. Gurnik namreč ni želel izdati povelja za odhod prostovoljcev na oblegani Dunaj, 609 o čemer je Cillier Zeitung stvarno, brez očitanja poročal v 45. številki. 610 Ob vsem tem pa vendarle ne gre prezreti Gurnikovih prizadevanj za jav- no rabo slovenskega jezika. Kot poveljnik narodne straže v Celju je organiziral prireditve v obeh jezikih, konec avgusta je tudi glasoval za rabo slovenskega je- zika pri pisanju uradnih občinskih zadev. Hvalo njegovemu prizadevanju za slo- venski jezik in Slovence, s čimer se sicer ne bi mogli strinjati, odraža tudi Krajn- čevo javno pismo Gurniku v Celjske Slovenske novine sredi avgusta 1848. 611 Jožef Krajnc je pismo naslovil z »Visokospoštovanimu gospodu Vincencu Gurniku«, v nadaljevanju pa ga imenuje vrli domorodec. Poleg veselja in čestitk ob sreča- nju z banom se ves čas odraža velika naklonjenost njegovemu delovanju. 612 Podobno naklonjenost čuti tudi neki F. K, ki v članku z naslovom Štajer- ski Slovenci 613 celjske poslance nagovarja in hvali, še posebno Gurnika, zaradi katerega da se lahko doma slovensko bere. 614 Gurnik je torej kot vodja narodne garde v Celju in kot poslanec v dežel- nem zboru imel leta 1848 pomembno vlogo v mestu ob Savinji. V svojem de- lovanju si je prizadeval za uveljavitev slovenskega jezika, kar dokazujejo tudi vse glavne prireditve v Celju, ki so bile v obeh jezikih. Njegova politična usmeritev pa je bila skladna z uradno politiko države. 609 Prav tam, str. 205. 610 Wien, CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 203. 611 J. Kranjec, Visokospoštovanimu gospodu Vincencu Gurniku, CSN, 16. 8. 1848, št. 8, str. 32. 612 Prav tam. 613 F. K., Štajerski Slovenci, CSN, 23. 8. 1848, št. 9, str. 33–34 in CSN, 30. 8. 1848, št. 10, str. 38. 614 F. K., Štajerski Slovenci, CSN, 23. 8. 1848, št. 9, str. 34.  CERKVENO IN VERSKO VPRAŠANJE Odnos do cerkvenega vprašanja Pred letom 1848 je bila Cerkev verska in tudi fevdalna ustanova. V marsi- kateri fari je bil cerkveni predstojnik tudi najvišji socialni organ, številni župniki in zlasti dekani so bili hkrati tudi šolski nadzorniki. Nič čudno torej, da je bil v številnih primerih duhovnik tisti, ki je v razmeroma utečeno in enolično ži- vljenje dejansko vnašal nemir. 615 Revolucija leta 1848 je pretresla vse družbene sloje, tudi Cerkev. Številni duhovniki so fevdalizem sicer zavračali, so pa kot pristaši legitimizma zavzeli stališče, da mora vse potekati po legalni poti in ne z revolucijo. 616 Težav, ki jih je Cerkev v revolucionarnem letu reševala, ni bilo malo. Skrbeli so jo kmečki nemiri in napadi na nekaterih posestvih, preganjanje duhovnikov, politično angažiranje na strani revolucije in izbruh novega verske- ga gibanja – pojav Nemške svobodne katoliške cerkve. 617 Do vseh omenjenih vprašanj se je opredelil tudi celjski nemški časopis. Cerkev je leta 1848 doživljala napade zlasti v mestih, osovražena pa je bila tudi na podeželju. Po poročanju prvih številk celjskega nemškega časopisa so bili na udaru zlasti redovi jezuitov, karmeličanov in ligurijancev. V začetku aprila je Cillier Wochenblatt objavil vest o napadu na jezuitski samostan v Gradcu, 618 maja pa je po Wiener Zeitung povzel novico o Aufhebung der Congregation der Redemptoristen 619 und Redemptoristinen und des Ordens der Jesuiten. 620 Ča- sopis je v dveh delih objavil Petition um Aufhebung der Klöster und Bruder- schaften. 621 Avtorji peticije, po večini študentje, so od deželnega zbora zahtevali odpravo nekaterih cerkvenih redov 622 ter ustanovitev komisije, ki bi razdelila njihovo premoženje. Podpisniki peticije so med drugim zahtevali spremenjeno izobraževanje duhovnikov, saj naj bi bilo vsebinsko neaktualno, ker teologi, zaprti med stene svojih institucij, niso imeli vpogleda v realno življenje. Poleg tega so se zavzemali za spremembo nekaterih zastarelih, a še vedno veljavnih cerkvenih odredb in odlokov. Premoženje ukinjenih ustanov naj bi država na- 615 Stane Granda, Cerkev na Slovenskem v letu 1848, v: Tretji dan – krščanska revija za duhovnost in kulturo, XXX, 6/7, Ljubljana, 2001, str. 61. 616 Prav tam, str. 63. 617 Prav tam, str. 67. 618 Wochenschau, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 9. 619 Redemptorist – pripadnik Odrešenikovega reda, ki se ukvarja z misijonstvom. Bunc, Slovar tujk, str. 366. 620 Wochenschau, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 36. 621 Wochenschau, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 42 in Wochenschau, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 49. 622 Po poročanju celjskega lista gre za naslednje institucije: Dritte Ordner, Knabenseminar, geistliche Pro- vinzial-Strafhaus, Ligurianer (in Mautern, Frohnleiten,Leoben, Marburg), Carmeliter und Carmelite- rin in ženske vzgojne ustanove (Herz-Jesu-Schwestern, Schulschwestern). Wochenschau, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 42. 100 menila njihovi obnovi, ki bi lahko služile delavcem, preostala sredstva pa naj bi dodelili lačnim. 623 Med redovi, ki naj bi jih odpravili, so bili omenjeni ligurijanci, ki jim tudi profesor bogoslovja dr. Füster ni bil naklonjen: »Te največje podleže vseh farizejev, te brezbožne hinavce so neštetokrat svarili in jih opozarjali, naj zaveže- jo punklje in odidejo z Dunaja.« 624 Sodobni čas po mnenju urednika celjskega nemškega časopisa zahteva reforme na vseh področjih, torej tudi na cerkvenem. V duhu svobodnega tiska in tolerantnosti naproša in poziva vse, naj v pisni obliki izrazijo svoje mnenje. Cerkvi nenaklonjeni del celjskega meščanstva se izkaže ob prihodu pape- škega nuncija Morichinija v začetku julija; meščani so ga izžvižgali. 625 O podobni nenaklonjenosti beremo tudi v Slomškovem pismu Vodušku, datiranem z 2. junijem 1848: »Ne bi bil mislil, da me Celani tudi črtijo, ino dolžijo v novicah Dunajskih, kakor bi bil jaz vojvoda Slovanov, Vodušek ino Žuža pa moja poma- gavca. Tako se ne da višej v miru živeti; svete vojske prijeti se mormo.[…] Kaj Gračani počenjajo je groza; ino manjši mestlani v Celi kakor Marburzi, nar huj pa na Ptujim, jih lepoželjnosti posnemajo. Pokaj pa vse abotne hotila omotenih Gračanov Celski tednik po našim krogi raznaša, mi ne gre v glavo! Kapucinarjev nam saj ne bojo pregnali?« 626 So pa bile pri škofu dobro zapisane tamkajšnje žene: »Heil der Stadt, die brave Hausfrauen und gute christliche Mütter hat; dort geht die Religion nicht zu Grunde.« 627 Kakšno je bilo stališče celjskega vikarja Orožna do časopisa, kaže dejstvo, da v njem ni objavljal prispevkov niti o odnosu časopisa do uradne Cerkve. Celjski nemški časopis je objavil samo Orožnovo pojasnilo, ki je nastalo kot reakcija na pogreb protestantskega duhovnika. 628 V njem so bili zapisani razlogi za odstopanja od običajnega pogrebnega obreda. Cerkveno problematiko v celjskem nemškem časopisu bi lahko razdelili v tri sklope. V prvega bi sodile že omenjene novice o napadih na Cerkev in tudi Slomškovo velikonočno pismo. Posebno poglavje so uvodniki celjskega nemškega časopisa, ki so obravnavali aktualna vprašanja notranjega ustroja Cerkve. Tretji del pa se nanaša na poročila v zvezi z Nemško svobodno katoli- ško cerkvijo. Najprej si poglejmo škofovo velikonočno pismo, ki ga je celjski nemški časopis objavil s precejšnjim navdušenjem. Škof Slomšek se sicer političnim spremembam ni zoperstavljal, bil pa je izrazit nasprotnik vsakega nasilja; napadi na redovnike in Cerkev so ga sil- 623 Wochenschau, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 49. 624 Fister, Izbrani spisi, str. 44. 625 Triest, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 88. 626 Slomškovo pismo Matiji Vodušku, 2. 6. 1848. Kovačič, Slomškova pisma Vodušku, str. 108. 627 Slomškovo pismo Matiji Vodušku, 27. 3. 1848. Prav tam, str. 103. 628 Cilli, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 88. 101 no prizadeli. 629 V tem duhu je nastalo tudi velikonočno pismo v začetku maja 1848. 630 Celjski nemški časopis ga je v treh delih z navdušenjem objavil v rubriki Zeitfragen. 631 Duhovnike je škof simbolično imenoval »Schiefer«, z željo, da bi v tistih viharnih dneh trdno držali krmilo v svojih rokah. Pozival je k naklonjenemu odnosu do reform. Zavzemal se je za ugled Cerkve in pozival k distanciranju do vseh nasilnih dejanj in politike nasploh. 632 Od duhovnikov je želel, da ohranijo vero, zaupanje ter zvestobo Cerkvi. V boju za lastne pravice naj pripadniki Cerkve ostanejo zmerni. 633 Duhovniki naj kljub temni prihodnosti ne podležejo tostranskim pregreham, ampak naj pri delu ohranijo vero in načelnost. Pri tem je pozival še, naj prispevajo k ugledu Cerkve. 634 K spremembam na cerkvenem področju pozivajo tudi uvodniki celjskega nemškega časopisa. Neznani avtor se je v članku z zgovornim naslovom Reform- vorschläge eines katholischen Priesters 635 zavedal odvisnosti cerkvenih reform od sklepov dunajskega parlamenta, kljub temu pa si želi sprememb pri duhov- niškem delu že pred sprejetjem dokončnih sklepov. Konkretne predloge je imel v zvezi s cerkvenimi obredi. Tako je pri maši videl smisel v molitvi enega in ne petih očenašev, duhovniki pa naj priporočajo v branje dobre molitvenike. Nasploh je želel večjo dejavnost duhovnikov posameznih dekanij. Zavzemal se je za globalne spremembe in preoblikovanje celotnega cerkvenega sistema, a je bil proti sodelovanju v politiki. Prav tako se mu zdijo pomembne reforme na področju izobraževanja duhovnikov. Izpostavi graški hišni red, v katerem se izobražujejo prihodnji učitelji ljudstva. Na članek je že naslednjega dne v Celjskih Slovenskih Novinah 636 v odpr- tem pismu odgovoril neki M. Glede na vsebino bi sklepali, da gre morda za Voduška. Avtor slovenskega besedila ni mogel verjeti, da bi bil avtor v celjskem nemškem časopisu objavljenega članka lahko duhovnik. Sicer ne more razume- ti, kako je mašniku, ki je vendarle vajen moliti, pet očenašev breme. Zavrnil je tudi trditev, da duhovniki v branje ne priporočajo kvalitetnih molitvenikov. Poudaril je aktivno udeležbo duhovnikov na posvetovanju posamezne dekanije. 629 »Pekel ima svoj divji lov. Za njim bojo na nas segli, ino poprej ljudstvo ob sveto vero djati poskusili.« Citirano po Stane Granda, Duhovniki – glavna opora graški Sloveniji, v: Slovenska kronika 19. stoletja, str. 333. 630 Gre za velikonočno Slomškovo pismo, ki je nastalo 1. 5. 1848 in je bilo priloženo pismu Deželnega predsedstva v Gradcu kresijskemu glavarju v Mariboru ob volitvah v nemški državni zbor. Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji leta 1848, Ljubljana 1987, str. 27. 631 Zeitfragen, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 50–51, Zeitfragen, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 58 in Zeitfragen, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 69. 632 Zeitfragen, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 51. 633 Zeitfragen, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 58. 634 Zeitfragen,CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 69. 635 Reformvorschläge eines katholischen Priesters, CZ, 21. 7. 1848, št. 20, str. 102. 636 M., Odperto pismo, CSN, 22. 7. 1848, št. 4, str. 15. 102 Zavračal je vse očitke o izobraževalnem sistemu duhovščine. Še prav posebej pa nasprotuje zahtevam, da naj se duhovniki ne mešajo v politiko. »Vi preporoču- jete nam politiko? – Z glavo v steno menda nobeden mašnikov tak neumno ne buta, kakor Vi neznani gospod pisatel.« 637 Ob teh polemikah tudi urednik celjskega nemškega časopisa ni mogel ostati ravnodušen. Časopis je 28. julija objavil urednikovo mnenje, ki je bilo podobno tistemu v celjskem slovenskem časopisu. Zavzemal se je za svobodno število moljenih očenašev. Kritiziral je zastarelost študija graškega seminarja in menil, da krivdo za to nosi tudi država, saj je v celoti pristojna za izobraževalne ustanove. 638 Kljub nestrinjanju z uradno politiko Cerkve je celjski nemški časopis spremljal njeno pot ves čas svojega izhajanja, na kar kaže tudi sicer kratka novica o velikem škofijskem shodu v Würzburgu konec leta 1848. 639 Čeprav se je Prasch zavedal nujnosti sprememb, pa je vendarle treba povedati, da – razen z zahtevo po uvedbi revolucionarnih pridobitev na vseh področjih – ni želel globlje posegati v cerkvene nauke. To končno kažejo tudi njegove opombe ob uvodnikih, ki so se navezovali na bistvena vprašanja cerkve- nega nauka. Tako je že pri vprašanju, ki je bilo hkrati tudi naslov članka Sollen die Priester heiraten? 640 Po pričakovanjih se je urednik že uvodoma distanciral in opozoril na subjektivnost članka, ki da je rezultat osebnega razmišljanja in tako le eno od možnih stališč. Svaril je pred vplivom osebne kritike pisca ter bodril k načelni drži posameznikov. 641 Galbov odgovor na zastavljeno vprašanje je bil odločno pozitiven. Zavze- mal se je za odpravo celibata in poroko duhovnikov. Celibat ima po njegovem mnenju številne negativne posledice in preprečuje pristen odnos duhovnikov do drugih državljanov. Duhovniki nimajo izkušenj, povezanih z odnosi med obema spoloma, s pomočjo katerih bi bilo mogoče reševati človeške probleme. Avtor je ovrgel utemeljitve celibata (strah pred poroko, smrtjo, nespoštovanje spovedne molčečnosti, zapostavljanje službe, finančne težave) s primerjavo dru- gih, v družbi prav tako izpostavljenih poklicev. Galbovo prepričanje o nujnosti odprave celibata srečamo tudi v njegovi knjigi Lebensphilosophie, kjer je družino poveličeval. Družina izpolnjuje smisel človekovega bivanja, uči razdajati in žrtvovati se, osrečevati in ljubiti. Galba je ob koncu članka pozval stanove k javni razpravi in sestavljanju peticij za odpravo celibata. Zavzel se je za vladno zaščito poročenih duhovnikov. Pogajanja z Rimom se mu niso zdela smiselna, ker da je negativno stališče svete- ga sedeža že vnaprej jasno. 637 Prav tam. 638 CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 112. 639 Würzburg, CZ, 12. 12. 1848, št. 61, str. 268. 640 J. Galba, Sollen die Priester heiraten, CZ, 8. 8. 1848, št. 25, str. 121–122. 641 Prav tam, str. 121. 103 Ob tem je zanimivo primerjati Galbov odnos s profesorjem in duhovni- kom Füstrom, ki je tako kot Galba v revolucionarnem letu služboval na Dunaju. Galbe sicer v svojih spominih ne omenja, njun pogled na aktualna vprašanja pa je podoben. Oba se zavedata nujnosti sprememb okostenelega cerkvenega sistema, pri čemer sta tudi precej kritična. Na to kaže že Füstrova binkoštna pridiga o duhovnikih, ki so bili še posebej nevarni revoluciji. 642 Po njegovem naj bo duhovnik človek in meščan. Dokler bo obstajala srednjeveška inštitucija, bo duhovnik izoliran, bo tujec v meščanski družbi. 643 Podobno kot nemški je tudi slovenski časopis iz Celja zagovarjal politiko uradne Cerkve. V njem se dr. Šubic 644 s člankom Brezzakonstvo duhovnikov 645 zavzema za odpravo celibata, češ da so tovrstne omejitve za državo več kot po- gubne. Zavzema se za manjšo vlogo Cerkve v šoli ter odpravo cerkvenega premo- ženja. Nasploh je vloga celjskega zdravnika zelo zanimiva, ne le kot prevajalca in publicista, ampak tudi domnevnega avtorja pesmi, ki se skriva za podpisano Fanny Hausmann. 646 Na članek o odpravi celibata je ostro reagiral Muršec s člankom Kdo ima vuho naj sluša, in pamet naj sudi. 647 Zagovarja politiko uradne cerkve in ob tem sprašuje dr. Šubica, če je morda Rongejev prijatelj. Na Šubičev dopis je reagiral tudi Anton Lipovšek s člankom Kdor sedanje časopise bere, naj prav prevdari, alj je vse prav alj ne, kar bere. 648 Nasprotoval je temu, da bi se Cerkvi odvzela skrb za šolstvo in da bi razpustili samostane. Zagovarjal je ohranitev cerkvenega premoženja, ki naj bi ga še naprej upravljala Cerkev. Svojim faranom je dal v podpis dopis v slovenskem jeziku, ki je vseboval omenjene zahteve, in ga poslal na Dunaj. Vsem zvestim podpisnikom se je konec novembra javno zahvalil s člankom Hvala komur hvala gre. 649 Odnos do Nemške (svobodne) katoliške cerkve V letu 1848 je Cerkev imela številčnejše nasprotnike kot vera. Obstajali so oboji, vendar Cerkev ni bila ogrožena. 650 Večji strah med verniki in neverniki 642 Le nekaj misli: »Duhovniki so najhuši aristokrati, so dvojni aristokrati. Prvič lakomni, pohlepni po denarju, torej denarni aristokrati, drugič mislijo, da so zavoljo duhovniškega maziljenja višja bitja od navadnih zemljanov, kar se tega tiče prekašajo celo marsikaterega visokorojenega. Zaradi nenaravnih inštitucij so odtujeni človeštvu.« Fister, Izbrani spisi, str. 80–81. 643 Fister, Izbrani spisi, str. 100. 644 Dr. Jožef Šubic ( 20. 12. 1802, Mokronog – 21.- 22. 4. 1861, Maribor). SBL 3, str. 710–711. 645 Dr. J. Šubic, Brezzakonstvo duhovnikov, CSN, 27. 9. 1848, 14, str. 53. 646 Igor Grdina, Vladarji, lakaji, bohemi, Ljubljana 2001, str. 139–142, in Igor Grdina, Ipavci, Zgodovina slovenske meščanske dinastije, Ljubljana 2001. str. 141. 647 Muršec, Kdo ima vuho naj sluša, in pamet naj sudi, CN, 3. 10. 1848, št. 15, str. 59–60. 648 Anton Lipovšek, Kdor sedanje časopise bere, naj prav prevdari, alj je vse prav alj ne, kar bere, CN, 11. 10. 1848, št. 16, str. 62–63. 649 Anton Lipovšek, Hvala komur hvala gre, CN, 29. 11. 1848, št. 23, str. 90. 650 Granda, Cerkev na Slovenskem, str. 69. 104 je povzročilo novo versko gibanje, ki ga je Galba podrobno predstavil v uvodni- ku z naslovom Die Deutschkatholiken. 651 Škof Slomšek se je poleg nasilja in odprave celibata prav tako bal širjenja veri in Cerkvi nasprotnih naukov. Pod vplivom liberalnih idej so se namreč vedno pogosteje pojavljale kritike stare cerkvene ureditve, predvsem popolne podrejenosti katoliških duhovnikov Rimu. 652 Nastanek tega novega gibanja naj bi sprožila razstava Kristusovega ogri- njala v Trierju leta 1844. Svoj višek pa je doseglo leto pred revolucijo, ko naj bi imelo 60–80 tisoč pripadnikov. V letu 1848 je gibanje prodrlo v avstrijske nemške dežele, ob njegovem pojavu pa je nastal vtis, da je sestavni del revoluci- je. Navdušenje za revolucijo je bilo veliko, zato je razumljiv tudi Slomškov strah pred novim gibanjem. 653 Pomen Galbovega uvodnika v celjskem nemškem časopisu je predvsem v njegovi poučnosti. Bralci so lahko prebrali marsikatero podrobnost o tem gi- banju. Morda je celo koga navdušil ali mu bil povod za razmišljanje o takratnih razmerah na cerkvenem področju. Članek je bil objavljen šele v začetku septem- bra, celjski nemški časopis pa je tudi že prej poročal o tem gibanju. V novici nekega dr. L (verjetno dr. Lavriča) beremo o avgustovskem zborovanju gibanja na Dunaju, ki je imelo kar 4000 pripadnikov. 654 Galbov članek izstopa že po dolžini, saj je bil za razliko od ostalih nati- snjen kar na treh straneh. Že kratek pogled na besedilo nam pove, da je Prasch ob tem imel številne pomisleke, saj je članek opremljen s številnimi pripomba- mi. To je pravzarav pričakovano, če vemo, da Prasch ni želel biti ekstremen in da je bil v bistvu pristaš legitimizma ter uradne politike. Objava Galbovega član- ka pa potrjuje tudi njegovo odprtost do drugačnih mnenj, ki se jih je potrebno zavedati, ob tem pa vendarle ostati kritičen. Glavni razlog za nastanek tega članka je bila množičnost gibanja. Vzroke za to pa je potrebno iskati v togosti katoliške in protestantske Cerkve. Katoliški Cerkvi očita hladno, rutinsko opravljanje obredov, pri katerih se uporablja lju- dem nerazumljiv jezik. Obredi so bolj sami sebi namenjeni, pridige pa običajno nerazumljive. Vernikom so obredi postali stvar navade ter priložnost za družab- no srečanje. Galba kritizira uporabo neživljenjskega in zastarelega katekizma, kar zasledimo tudi v njegovem članku o šolski problematiki. 651 J. Galba, Die Deutschkatholiken, CZ, 5. 9. 1848, št. 33, str. 153–155. 652 Stane Granda, Svetla resnica v zmešani svet, v: Slovenska kronika, str. 324. 653 Granda, Cerkev na Slovenskem, str. 70. 654 Wien, CZ, 18. 8. 1848, št. 28, str. 135. 10 Galba je začetke gibanja opisal zelo natančno. Gre za znan zaplet 655 med trierskim škofom Arnoldijem 656 in katoliškim duhovnikom Rongejem. 657 Iz spora se je razvilo gibanje, ki ga je vodil prav duhovnik Ronge. Nova cerkev je imela svoj program 658 in specifične obrede, o katerih pa Galba zaradi njihovega nepoznavanja ni želel pisati. 659 Galba poudarja, da sta demokratični in nacionalni duh gibanja glavna razloga za njegovo prihodnost. Pomanjkljivosti vidi v slabih pridigah ter dejstvu, da gibanje nima osrednje osebnosti, ki bi združevala vse svoje pripadnike. Avtor ob koncu svetuje bralcem, naj si o gibanju ustvarijo svoje mnenje, naj v njem poiščejo najboljše ideje in jih prenesejo v svojo cerkev. 660 Galba prav na koncu štajerskim duhovnikom poočita še neaktivnost, saj da se še nihče ni javno zavzel za reforme na tem področju. Po mnenju pisca se mnogi duhovniki sploh ne zavedajo njihove nujnosti in so zadovoljni z obstoje- čim redom. Prav togost pa je razlog za nenaklonjenost ljudstva do duhovnikov, ki veljajo celo za sovražnike svobode in napredka. 661 Urednik se je v opombah distanciral od avtorja članka. V demokratič- nem duhu se je zavzemal za pomiritev strasti ter svobodo in enakost obeh ver, katoliške in protestantske. 662 Za problem slabega izobraževanja duhovščine sta v enaki meri odgovorni tako država kot Cerkev. Prav posebno ostro pa je urednik reagiral pri Galbovem očitku na rovaš nedejavnosti in strahu štajerskih duhovnikov. Avtorja je kate- gorično zavrnil z utemeljitvijo, da ima pri sebi številna, reformam naklonjena pisma duhovnikov tretje dioceze, ki da dokazujejo ravno nasprotno. 663 Članek glavnega uvodničarja celjskega nemškega časopisa o katoliškem gibanju je pomemben v več pogledih. Bralci so z njegovo objavo dobili informa- cije o novem cerkvenem nauku in njegovih idejah. Avtor jim je svetoval, kaj naj z njimi počnejo, pri tem pa gibanja ni nikomur vsiljeval. Iz članka je sicer čutiti naklonjenost gibanju, vendar se zanj javno ni opredelil. Ostati je želel nevtralen in je ljudi pozval k osebni presoji. 655 Prav tam, str. 154. 656 Arnoldi Wilhelm (4. 1. 1798 – 7. 1. 1864). V letih 1842–1864 je služboval kot škof v mestu Trier. All- gemeine Deutsche Biographie (herausgegeben durch die historische Commision bei der königlichen Akademie der Wissenschaft), Leipzig 1875, zvezek 1, str. 593–595. 657 Johannes Ronge (16. 10. 1813, Bischofswald in Schlesien – 20. 10. 1887, Wien). Prav tam, Leipzig 1889, zvezek 29, str. 129–130. 658 Program sestavlja devet točk, v katerih zavračajo papežev primat in funkcijo škofov, celibat, osebno spoved in javno čaščenje relikvij, postenje, uporabo latinskega jezika pri obredih. Priznavajo krst zrelega otroka in obhajilo. Zahtevajo svobodo vesti in svobodno razlago svetih spisov. Izražajo vero v enega boga in živijo v skladu z zakonom neizmerne ljubezni. 659 J. Galba, Die Deutschkatholiken, CZ, 5. 9. 1848, št. 33, str. 154. 660 Prav tam, str. 155. 661 Prav tam. 662 Prav tam. 663 Prav tam. 10 Članek je pomemben ne le zaradi informacije o novem gibanju, ampak tudi zaradi urednikovih opomb. Te jasno kažejo njegov odklonilni odnos do novega gibanja. Z njimi se je želel distancirati, hkrati pa tudi pomiriti morebitne nasilne reakcije, ki bi jih članek lahko izzval. Galbov odnos do novega gibanja je podoben, če že ne enak, Füstrovemu. Ta se je načeloma sicer strinjal z ustanovitvijo nove, pametne verske združbe, vendar pa političnemu gibanju ni želel dodajati še verskega, 664 čeprav je ves čas svojega delovanja na Dunaju kritiziral okostenelost Cerkve in poudarjal nujnost sprememb. Celjski slovenski časopis je novo gibanje spremljal predvsem v času Ron- gejevega obiska v Gradcu. Izrazito negativno stališče do tega gibanja pride do izraza tudi v članku Slovenci molite, ki je bil povzet po Slovenskem cerkvenem časo- pisu. 665 Članek svari pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo krivoverci, in poziva na zavesten boj proti njim: »O uboga Avstria! kam ti greš? Na Laškim mori vojska tvoje otroke, - na Ogerskem davi ošabnost Madžarov svojim kralju in cesarju zveste Hervate in Slovonce, - milijoni in milijoni žrečih kobilic razdevajo tam vse pridelke zemlje; - strašna kolera se iz Galicije in Sedmograškiga sem zmiram bolj po tebi razpenja – in iz Nemškiga so peršli v sedež tvojih poslancov na Dunaj lažni preroki, ki hočejo tvojim otrokam sveto edinozveličavno keršansko vero odvzeti.« 666 664 Fister, Izbrani spisi str. 97. 665 Slovenci molite, CSN, 30. 8. 1848, št. 10, str. 40. 666 Prav tam. 10 ODNOS DO ŠOLSTVA Ena izmed aktualnih družbenopolitičnih tem leta 1848 je bilo tudi šol- stvo, ki je v revolucionarnem letu doživljalo prenovo. Okorel šolski sistem je bil predmet kritike marsikaterega intelektualca tistega časa. Dr. Füstru se je prenova šolskega sistema zdela nujna: »Če so hoteli sistematično doseči, da bi se mlade- mu človeku vera zagabila in bi jo zasovražil, potem niso mogli iznajti ustreznej- šega sistema, kakršen vlada v avstrijskih šolah.« 667 V svoji politični veroizpovedi se je zavzemal za popolno preobrazbo pouka, od univerze do ljudskih šol. Korenite spremembe v šolstvu je konec marca 1848 napovedal prosvetni minister Franz Sommaruga. 668 Koncept preureditve avstrijskega šolstva je pri- pravila posebna komisija pod vodstvom Franza Exnerja, univerzitetnega profe- sorja iz Prage; njen član je bil tudi znani Šafárik. 669 Odraz teh prizadevanj je nastanek Osnutka temeljnih načel javnega po- uka v Avstriji 670 (Entwurf über das öffentliche Unterrichtswesen), v katerem je bila osnovna šola postavljena na prvo mesto. Celjski nemški časopis celotnega Osnutka ni objavil, tako kot je to storil Gratzer Zeitung. Morda tudi zaradi njego- vega obsega, saj ga je graški časopis objavil kar v štirih številkah. 671 Glede na to, da je bil Vincenc Prasch kot profesor slovenskega jezika vključen v šolski sistem, je bilo zanimanje celjskega nemškega časopisa za šolsko problematiko pričakovano. O dogajanjih na tem področju je bilo objavljenih več novic. Tako je Nigris iz rezidence poročal o deputaciji graških študentov na tamkajšnji univerzi, 672 o ukinitvi kirurškega študija je pisal dr. Lavrič. S tega področja naj omenimo še novico o pobudi za ustanovitev slovenske univerze, 673 ki je omenjala tudi uvedbo obveznega predmeta slovenski jezik v gimnazije. Znotraj šolskega vprašanja se je celjski nemški časopis ukvarjal predvsem z osnovnimi šolami. Septembra je v časopisu izšel uvodnik Juliusa Galbe z na- slovom Volksschulen. 674 Avtor članka je kot suplent dunajskega Teresianuma razmere na tem področju gotovo dobro poznal. V članku kritizira posamezne 667 Fister, Izbrani spisi, str. 48. 668 Franz Vincenc Sommaruga (18. 4. 1780, Dunaj – 2. 10. 1860, Heiligenstadt pri Dunaju). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1877, zvezek 35, str. 276–281. 669 Jože Ciperle, Koncept preureditve avstrijskega šolstva, v: Slovenska kronika, str. 351. Paul Joseph Šafárik (13. 5. 1795, Kömerer – 26. 6. 1861, Praga). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1874, zvezek 28, str. 53–65. 670 Več o tem glej Vlado Schmidt, Šolstvo, v: Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, Ljubljana 1978, str. 58–60. 671 Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens in Oesterreich, GZ, 20. 8. 1848, št. 154, nepaginirano, GZ, 21. 8. 1848, št. 155, nepaginirano, GZ, 22. 8. 1848, št. 156, nepaginirano, GZ, 23. 8. 1848, št. 157, nepaginirano, 672 CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 61. 673 Laibach, CZ, 14. 10. 1848, št. 53, str. 236. 674 J. Galba, Volksschulen, CZ, št. 37, 19. 9. 1848, str. 169–171. 10 člene Osnutka. Členov avtor ni citiral, našli smo jih v graškem časopisu in jih bomo za lažje razumevanje Galbove kritike v opombah navedli v celoti. Pri branju se poraja vtis, da gre za subjektivno kritiko izbranih členov, včasih le za posamezne alineje. Domnevamo, da se je avtor z Osnutkom načelo- ma sicer strinjal, izpostavljeni členi pa so se premalo ujemali z osebno podobo osnovnih šol. Galbovi kritiki so bili izpostavljeni le členi iz prvega dela Osnutka, ki se je navezoval na temeljno izobraževanje. Srednje šole, o katerih je govoril drugi del Osnutka, 675 in višje šolstvo v tretjem delu 676 Galbe očitno niso zanima- li. Pomen izobraževanja ljudskih množic je imel za avtorja prednost. Izobraže- vanje je po njegovem sredstvo, ki bi ljudem omogočilo razumevanje ustave, po kateri bi živeli. Posledično bi se to odrazilo v boljšem življenju družbe in njeni višji kulturni zavesti. Galba se je dobro zavedal posledic kakovostnega šolskega sistema za blagor države in naroda. Galba se ni strinjal z 11. členom, 677 ki je določal vire financiranja ljudskih šol. V prihodnje naj bi bile ljudske šole in zaposlitev učiteljev v skrbi občin, kjer pa to ne bi bilo mogoče, pa države. Avtor se s tako veliko pristojnostjo občine ni strinjal, saj bi se občine s tem ukvarjale zgolj iz koristoljubja. Specifični občinski interesi bi povzročili neenotnost izobraževanja, kar tudi za državo ne bi bilo ko- ristno. Njeno trdnost namreč zagotavlja le dobro organiziran šolski sistem. Učitelj ima odgovorno delo in slab položaj, zastopati bi moral interese občin, ob tem pa ne bi smel pozabiti, da je državni uslužbenec. Ostati bi moral načelen in zvest stroki ter se izogniti kritičnim očitkom v smislu: »Du ißt unser Brot, folglich mußt du auch unseren Willen thun.« 678 Če bi v upravljanje šolstva vpletali občino, ne bi bilo nobenih koristi, saj bi po Galbovem mnenju prišlo le do manipulacij in poskusov vplivanja. Galba je bil pri členu 12. 679 manj kritičen. Šolnine naj bi bile oproščene podeželske šole, v mestnih pa naj bi občine odločale, ali jo bodo pobirale od pre- 675 Zweiter Abtheilung: Die Militären Schulen (A Gymnasien, B Bürger und Realschulen, C Andere Mili- täre Schulen) GZ, 22. 8. 1848, št. 156, nepaginirano. 676 Dritter Abtheilung: Die hohen Schulen (A Die Universitäten B Die Technischen Institute) GZ, 23. 8. 1848, št. 157, nepaginirano. 677 »Die Erhaltung der Volksschulen und ihrer Lehrer ist künftig eine Gemeindeangelegenheit. Die Ge- meinden sind berechtigt zu diesem Zwecke eigene Gemeindeumlagen auszuschreiben. Die Personen oder Corporationen, welche bisher zu Beiträgen zur Erhaltung der Schulen und Lehrer verpflichtet wa- ren, bleiben dies auch künftig, in so weit nicht etwa der Grund, woraus diese Verpflichtung erwächst, künftig wegfällt. Sie haben aber diejenigen Beiträge, welche in Geld bestehen, an die Gemeinde Cassen abzuliefern. Wo die Kräfte der Gemeinden nicht ausreichen, treten die Provinzialmittel, und für die Provinzen die Staatsmittel mit ihrer Aushülfe ein, über deren Größe die Provinzialland und Reichstage entscheiden.« Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens in Oesterreich, GZ, 21. 8. 1848, št. 155, nepaginirano. 678 Prav tam. 679 »In den Landschulen wird künftig kein Schulgeld bezahlt, in den Stadtschulen steht die Erhebung des- selben von den Zahlungsfähigen den Gemeinden frei, ist aber nirgends durch die Lehrer, sondern wo sie statt findet, durch die Gemeinden selbst vorzunehmen.« Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens in Oesterreich, GZ, 21. 8. 1848, št. 155, nepaginirano. 10 možnejših družin. Uvedba šolnine se avtorju članka zdi nujna, tako pridobljen denar bi imel dvojno korist. Šole bi z njim pokrile četrtino stroškov, plačevanje šolnine pa bi povečalo skrb staršev za znanje njihovih otrok. To pomeni, da bi bilo vzdušje v domačem okolju bolj naklonjeno šoli. Starši bi skrbeli, da bi otroci redno obiskovali pouk in se doma pridno učili. Plačevanje šolnine bi po njegovem mnenju moralo biti obvezno v mestnih in podeželskih šolah, saj tudi na podeželju živijo bogate družine, ki si plačevanje šolnine lahko privoščijo. Po Galbovem predlogu naj bi šolnina letno znašala 2 gld, 680 torej 240 žemelj. Galba je bil prepričan, da je vrednost stvari odvisna od njihove cene. Dražje so, večja je njihova vrednost. Enako razmerje bi veljalo tudi v šolstvu. Cena, ki bi jo morali starši plačati, bi gotovo spremenila zavest ljudi. Znanje bi postalo vrednota, za katero bi bilo treba poleg truda prispevati tudi denar. Galba je ostro kritiziral tisti del 14. člena, 681 ki govori o vlogi duhovščine v šolstvu. Ta bi smela poleg verouka poučevati tudi druge predmete. Po avtorje- vem mnenju bi bilo to sprejemljivo le v primeru, če bi bil duhovnik strokovno podkovan, human in bi izražal visoko stopnjo moralne odgovornosti. Pogoj za vse to pa Galba vidi v odpravi celibata, 682 kar nam je že znano. Glede na to, da k drugim točkam tega člena ni imel pripomb, lahko skle- pamo, da se je z njimi strinjal. Med drugim se je torej strinjal z ustanavljanjem novih ljudskih šol v občinah, kjer živi najmanj 60 šoloobveznih otrok, ki zaradi oddaljenosti ne morejo obiskovati šole v sosednjem kraju. Zavzemal se je tudi za to, da mora šola izpolniti nekatere materialne pogoje. Zapisali smo že, da je Galba cenil učitelje in se zavzemal za izboljšanje njihovega položaja. Zato je tudi reakcija na 23. člen, 683 ki učitelju določa plačo 680 Prav tam. 681 »Damit die Volksschulen ihren Zweck zu erfüllen vermöge, soll die Schulpflichtigkeit der Kinder, wel- che keine höhere als diese Schule besuchen werden, von beendeten 6. bis 12. Jahre, und für die na- chfolgende Sonntagsschule bis zum beendeten 13. Jahre bestehen, und es soll allmählich und sobald als möglich dafür gesorgt werden, daß 1) in jeder Gemeinde, wo sich wenigstens 60 schulpflichtige Kinder befinden, welche der Entfernung wegen eine andere Schule nicht besuchen können, eine selb- ständige Schule errichtet werde; 2) daß jede Trivialschule eine 3. Classe beigegeben werde; 3) daß an jeder Volksschule die nach Zahl und Art der Classen und Schüler nothwendige Anzahl von Lehrern, Lehrerinnen und Lehrzimmern nebst einem Spielplatze, und bei dem Landschulen auch ein Garten vorhanden sei; 4) daß auf dem Lande zur Unterstützung der Lehrer, wo eine solche sich als wünschen- swerth darstellt, die Pfarrgeistlichkeit, so weit die Geschäfte der Seelsorge es gestatten, außer dem Re- ligionsunterrichte noch einen anderen Theil des Volksunterrichts übernehme; 5) daß das Institut der Mutter- oder Kleinkinderschulen die großmöglichste Ausdehnung erhalte; 6) daß der Unterricht der eigentlichen Volksschulen, gleich wie er durch die Mutterschule verbreitet wird, so durch zweckmäßi- ge Sonntagsschulen, Fortsetzung, und Vollendung erhalte.« Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens in Oesterreich, GZ, 21.8.1848, št. 155, nepaginirano. 682 J. Galba, Volksschulen, CZ, št. 37, 19. 9. 1848, str. 170. 683 »Um den gegenwärtigen Lehrern sogleich eine Erleichterung ihrer drückenden Lage zu gewähren, und Muth und Kraft zur weiteren Ausbildung in ihnen zu erwecken soll ihr Gehalt von künftigem Rech- nungsjahre an für Landschullehrer 200 fl. erhöht werden, und es soll von da an kein Unterlehrer (Gehülfe) in einer Stadt einem geringeren Gehalt als 200 fl. jährlich besitzen.« Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens in Oesterreich, GZ, 21. 8. 1848, št. 155, nepaginirano. 110 200 gld (24.000 žemelj), pričakovana. Avtor se je zavzemal za višjo plačo, ki naj bi bila na podeželju 300 gld (36.000 žemelj), v mestnih šolah pa višja med 700 in 800 gld (84.000 do 96.000 žemelj). 684 Poleg višje plače je učitelj po njegovem mnenju upravičen do stanovanja z vrtom, pripadala pa naj bi mu tudi določena količina drv. Glede na današnji položaj učiteljev komentar verjetno ni potreben. Primerjavo z žemljami smo navedli zgolj za ilustracijo, ne zato, da bi razburjali šolske oblasti. Dejstvo namreč je, da je bil položaj takratnega učiteljstva slab, kar je videti tudi v slovenskih Novicah, ki so na naslovni strani 26. številke objavile pesem učitelja Bernarda Tomšiča. 685 Poglejmo njeno prvo kitico: »Vsim je učiteljev beraška znana! – Krog v jeseni moramo hoditi, Se hliniti seljanam, jih prositi: De b'zmesi dali kako pest za hrano.« 686 Galba ločuje med univerzitetnim in podeželskim učiteljem, pri čemer se mu vloga slednjega zdi pomembnejša in odgovornejša. Učiteljeva prisotnost pri pouku mladih je nepogrešljiva, saj se niso sposobni sami učiti. Oblike pouče- vanja na univerzi so zaradi zrelosti študentov drugačne; gre za konzultacije in predavanja. Galba je kritiziral 31. člen, 687 ki omogoča ustanavljanje šol židom in dru- gim verskim skupnostim. Sprašuje se po smislu uvajanja tako imenovanih kon- fesijskih šol. Zavzema se namreč za versko toleranco ter enakopravnost različnih veroizpovedi. Za duhovnike predvideva le vodenje verouka. Nesmiselne se mu zdijo cerkvene šole, saj bi le-te pomenile samo še povečanje državnih stroškov. Tudi v tem članku se je zavzemal za odpravo katekizma, ki ga je označil kot »unendliche abgeschmackt«. Prizadeval si je za uvedbo učbenika, ki bi cer- kvene resnice razložil na sodoben, vsem razumljiv način. 688 Uredniku se je prav na tem mestu zdelo pomembno, da bralcem poja- sni zgodovino katekizma v šoli, ki je od 16. stoletja pri pouku uvajal sokratsko metodo mehanskega učenja snovi. Po besedah urednika je ta metoda postala za številne didaktike in metodike zastarela. 689 684 J. Galba, Volksschulen, CZ, št. 37, 19. 9. 1848, str. 170. 685 Bernard Tomšič (26. 4. 1811, Videm/Dobropolje – 24. 5. 1856, Vinica v Beli krajini). SBL 4, str. 125. 686 Bernard Tomšič, Novice, 28. 6. 1848, št. 26, str. 109. 687 »Die Regulirung der Volksschulen der Akatholiken nach dem Grundsatze der gleichen politischen Berechtigung der christlichen Cofessionen, dann die Regulirung der Volksschulen der Juden, nach Maßgabe der ihnen einzuräumenden politischen Rechte, wird durch besonderer Gesetze erfolgen.« Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens in Oesterreich, GZ, 21. 8. 1848, št. 155, nepaginirano. 688 J. Galba, Volksschulen, CZ, št. 37, 19. 9. 1848, str. 170. 689 J. Galba, Volksschulen, CZ, št. 37, 19. 9. 1848, str. 170. 111 Prav svobodnejši pouk so na Dunaju leta 1848 še prav posebej veselo poz- dravili študentje: »To, kar jih navdaja z veseljem, je pričakovanje, da jim bodo znanost posredovali svobodno in sproščeno, da bo navsezadnje le konec pouka po starem kopitu, da jih odslej ne bodo obravnavali kot šolarje in ne bodo pre- verjali njihovega znanja po predelani učni snovi.« 690 Galba je v članku izpostavil nekatere člene Osnutka, pri čemer pa se je osredotočil na osnovne šole. Kot intelektualec in kot člen v izobraževalni verigi je gotovo to smel in moral storiti. Kritiziral je star, okorel šolski sistem, pred- vsem pa togost poučevanja. Zavedal se je, kolikšno vrednost ima dobro organi- ziran in kvaliteten šolski sistem za trdnost države. Prav to naj bi bil tudi glavni razlog za njeno večjo angažiranost na vseh izobraževalnih ravneh. Plačevanje šolnine se avtorju zdi pomembno ne le z ekonomskega, ampak tudi s čisto psihološkega vidika. Običajno namreč tisto, kar je podarjeno, ni cenjeno in nima vrednosti. Ti dve stališči mu pri plačevanju šolnine pomenita največ, vendar to ne pomeni, da nasprotuje dosegljivosti šolskih ustanov. Novi šolski sistem naj bi namreč prav z brezplačnim poukom olajšal dostopnost in prehodnost za manj premožne. Avtor je želel opozoriti na možne posledice. Avtor se strinja z novo organizacijo šol, ki ne pozna več trivialk, glavnih šol in normalk, ampak samo trirazredno osnovno šolo. Prehod iz katerekoli šole v gimnazijo je bil takrat omogočen s sprejemnim izpitom, s priključitvijo dveh dotedanjih filozofskih letnikov pa je gimnazija postala osemrazredna in je uspo- sabljala za študij na eni izmed štirih enakopravnih fakultet (teološki, pravni, medicinski in filozofski). 691 Glede na to, da je Galba izpostavil predvsem zunanje ogrodje prihodnjega osnovnega šolstva, vsebinsko pa ga ni kritiziral, sklepamo, da se je strinjal tudi s poučevalnim jezikom. Osnutek je pri pouku v posameznih deželah upošteval materinščino učencev nenemške narodnosti, če so le bili v večini. Materinščina kot poučevalni jezik je bila predvidena v osnovnih šolah, gimnazijah in drugih srednjih šolah. 692 Prav pri poučevalnem jeziku je treba omeniti, da so morala načela omenjenega osnutka čakati na osnovnošolski zakon iz leta 1869 in da so bile z Osnutkom organizacije gimnazij in realk v Avstriji najprej urejene razmere v teh šolah. 693 V slovenskem celjskem časopisu pa je šolsko vprašanje prišlo do izraza prav glede (ne)uporabe slovenskega jezika pri poučevanju. Članek Svojim bra- tam šolskim učenikam 694 je pravzaprav apel nekega F. K. Glede na vsebino skle- 690 Fister, Izbrani spisi, str. 40–41. 691 Schmidt, Šolstvo, str. 59. 692 Jože Ciperle, Slovenščina v srednjih šolah in novi deželni šolski nadzorniki, v: Slovenska kronika, str. 369. 693 Prav tam, str. 370. 694 F. K., Svojim bratam šolskim učenikam, CN, 6. 12. 1848, št. 24, str. 93–95 in CN, 13. 12. 1848, št. 25, str. 99. 112 pamo, da je bil učitelj, svojim stanovskim kolegom pa priporoča, naj pri svojem delu uporabljajo slovenski jezik. Avtor se zaveda zunanjih in notranjih sporov in dilem posameznikov, ki so se znašli v novi situaciji. Slovenci so z ustavo dobili možnost postati narod, kasneje pa tudi pravico do rabe slovenskega jezika. Pri tem je bilo pričakovati, da bodo uradniki in učitelji z veseljem ustregli določilom, prav tako duhovščina. Na podlagi praktičnih primerov je F. K. želel prikazati, da še zdaleč ni tako. Sve- tla izjema mu je že omenjeni Jurklošter, kjer da je v uradu mogoče vse opraviti v slovenskem jeziku. Svetne in duhovne gospode zaradi neupoštevanja postav imenuje najhujše prestopnike, njihovo delovanje pa označi z besedo izdajstvo. Poziva svoje kolege šolnike, naj popravijo pretekle krivice. V preteklosti so na- mreč vsi, tudi avtor sam, poveličevali nemški jezik in ga priporočali Slovencem. Avtor se zaveda te napake in jo v modernem času želi popraviti, kajti: »Ker smo tedaj mi krivi, de Slovenc sam sebe več ne pozna (kako bo on druge narode poznal?) je naša sveta dolžnost, na dvojim se potruditi, de Slovence Slovencam povrnemo.« 695 Meni, da nemški jezik v prihodnosti ne bo imel več takega po- mena, zato pa naj kmetje ne silijo otroke v učenje tujega, ampak slovenskega jezika. Največjo težavo vidi zlasti pri nekaterih stanovskih kolegih, ki se upirajo slovenski slovnici. Zanje ima še poseben nasvet: »Na poletnim soncu buče dozo- rijo, morbit bi to tudi za njih glave veljalo, ko bi se za sencoj preveč ne pomikali. Težko vam bo, verjamem nemški slovnici, katero kakor med perste vsnovano, v glavi imate, slovo dati, pa ne bodite enaki Izraelcem, katiri so rešeni sužnosti na potu v obljubljeno deželo vendar za Egiptovskim česnam in čebulam milo zdihovali.« 696 V drugem delu poziva duhovnike, naj za svoja oznanila uporabljajo slo- venski jezik. Zagovarja enotno Slovenijo, v parlamentu pa zagovarja desnico in prihodnost v Avstriji. 697 Članek iz slovenskega celjskega časopisa kaže na položaj slovenskega je- zika v javni rabi, zlasti v šolstvu. Pri mnogih učiteljih je bil pretekli sistem še preveč ukoreninjen, da bi ga lahko v kratkem obdobju presegli. Avtor v dobro naroda poziva, naj učitelji zavestno pospešijo ta proces in prenašajo ljubezen do jezika na mladino. Pri celjskem nemškem časopisu tovrstnih pozivov v prid slovenskemu jeziku ni bilo. Ob tem je treba omeniti tudi uvodnik Juliusa Galbe z naslovom Volksfe- ste, 698 ki ga je celjski nemški časopis objavil v začetku septembra. Avtor v članku s kulturno vsebino ni mogel mimo osebnih političnih sta- lišč, zlasti mimo svojega videnja tedanje cerkvene politike. Pojavijo se že znani 695 F. K., Svojim bratam šolskim učenikam, CN, 6. 12. 1848, št. 24, str. 94. 696 Prav tam. 697 F. K., Svojim bratam šolskim učenikam, CN, 13. 12. 1848, št. 25, str. 99. 698 Dr. J. Galba, Volksfeste, CZ, 7. 9. 1848, št. 34, str. 157–158. 113 očitki o njeni nepripravljenosti za spremembe in o prepričanju številnih duhov- nikov, da spremembe prinašajo zlo. Z žalostjo ugotavlja, da kmetje v revolucionarnih spremembah vidijo le odpravo dajatev in nič drugega. Ljudskih množic pač ni zajel in prežel duh svo- bode. Vzroke za tako stanje vidi v slabi bralni kulturi, ki je na podeželju komaj- da zaznavna. Pri razsvetljevanju ljudi odločilno vlogo pripisuje izobražencem: »Die Aufgabe der Gebildeten ist es nun die Unwißenden aufzuklären. Denn die Verfassung alle selbstständigen Staatsbürger mit der politischen Freiheit betheilen wird, so müssen auch Alle unterrichtet werden, damit sie dieselbe verständig benützen.« 699 Izobrazba bi omogočila razumevanje ustave, ljudje pa bi sčasoma po nje- nih postavah tudi živeli. Eden izmed načinov pridobivanja izobrazbe, širjenja duha in razsvetljevanja ljudskih množic, so bila po njegovem prav družabna sre- čanja. Tovrstne zabave krepijo občutek pripadnosti nekemu narodu in vodijo do spoznanja o sreči ljudi. Ob tem je kritiziral plehkost družabnih prireditev. 699 Prav tam. Alexander Kaiser, Pogled na Celje z Jožefovega hriba, okoli 1855 114 Višjo raven prireditev bi po avtorjevem mnenju dosegli z drugačnim pristopom pri njihovi pripravi. Star način veseljačenja in popivanja v novih razmerah ni več sprejemljiv. Revolucija in z njo pridobljena svoboda zahtevata plemenitega duha. Divjaškega načina uživanja, ki ga je stari sistem še dovoljeval, bi se v tem času morali sramovati. Revolucija bi morala v vsakem človeku vzbuditi željo po boljšem stanju notranjega duha. Med kvalitetne prireditve je štel ustanavljanje pevskih zborov in organizi- ranje njihovih srečanj. Na tovrstnih shodih naj bi prepevali domoljubne pesmi. Z govori, v katerih se morajo prepletati nove ideje in misli, bi osveščali ljudske množice. Med prizadevanji za izboljšanje kulturne zavesti množic mu veliko pome- nijo gimnastične igre, ki naj jih vodijo izobraženi učitelji. Pozival je narodno gar- do, naj ukine parade, ki so samo mimohod uniform. Avtor vidi prihodnjo vlogo narodnih gard predvsem pri pripravi javnih, kulturnih srečanj. Prav očitek gardi je pri uredniku vzbudil ogorčenje, kar je izrazil tudi v opombi. Galba v uvodniku izraža vrsto svojih (že znanih) osebnih prepričanj. Kriti- zira star absolutistični sistem, ki je bil brez vrednot in poln razuzdanega življenja. Zanj je cilj novega sistema življenje ljudi na višji kulturni ravni, višje družbeno stanje zvesti. V svojih prizadevanjih se ni omejil na ozek krog. Glavno vlogo pri dvigu kulturne ravni naj bi imeli izobraženci. Ti bi svoje znanje na različne nači- ne širili med preprosto ljudstvo. Priložnosti za to so kulturne, športne in druge javne prireditve, ki ne bi bile same sebi namen. Družabne prireditve so mu pomenile možnost razširjanja političnih idej in ustave, hkrati pa tudi razvijanje novega kulturnega zavedanja. O vsem tem je pisal tudi v svojem Allgemeine Lebensphilosphie; kultura je spretnost čutečega bitja, ki se ukvarja z lepoto v njenem najširšem pomenu. Umetniško ustvarjanje preprečujeta primitivnost in revščina. Vzpodbudo za to pa mu predstavljajo ustanavljanje umetniških šol, podeljevanje štipendij in or- ganiziranje razstav. Velik pomen pri tem imata tudi izobraževanje in razvoj znanosti. Tu je na prvem mestu filozofija, zgodovina je na četrtem mestu, za njo matematika. Znanost dobiva svoj odraz v literaturi, v obliki knjig, pa tudi v obliki časopisov in lepakov. 11 ODNOS DO NARODNE GARDE Ena temeljnih pridobitev revolucije leta 1848 je bila ustanovitev naro- dnih straž ali nacionalnih gard. Oblast jih je hotela prikazati kot varuhe reda in miru ter pomočnike legalnih oblasti. Običajno so bile ustanovljene na pobudo oblastnih organov. Oblasti, ki jih dejansko niso marale in so odnose do njih uravnavale glede na politične vzorce, so si preko vodstva narodnih straž prizade- vale dobiti prevlado nad njimi. Narodne straže so marsikje imeli za nasprotnike starega reda in varuhe pridobitve revolucije. 700 Notranji minister baron Pillersdorf je 10. aprila izdal začasna pravila na- rodne staže, ki obsegajo deset členov. Z njimi so določeni namen, članstvo in organizacija ene najtrdnejših ustavnih naprav. Njihova osnovna naloga je bila braniti vladarja, ustavo in zakonodajo, neodvisnost in celovitost države. V nje- ne vrste so bili dolžni stopiti vsi moški od 19. do 50. leta, če se čutijo fizično sposobni. Pristopili pa so do izpolnjenega 60. leta vsi, razen vajencev, hlapcev ali tistih, ki so se preživljali z dnino ali tedensko plačo. Obvezno članstvo ni veljalo za duhovnike, vojake in mobilizirane člane črne vojske, finančne stražni- ke, upravne, sodne in občinske biriče, fizično nesposobne in kaznovane osebe. Najvišja inštanca je bil notranji minister, sicer pa so bile podrejene civilnim oblastem. Narodna straža je bila organizirana po občinah, začasno je bilo njeno ustanavljanje dovoljeno le po krajih z več kot tisoč prebivalci. Upravni odbor, ki je vodil narodno stražo v nevojaških zadevah, je moral posebej poskrbeti za natančen seznam članov, uniforme, opremo in orožje. Predsednik odbora je bil krajevni komandant narodne straže, od pet do enajst gardistov pa je sestavljalo upravni del. 701 Začetne številke celjskega nemškega časopisa so bile namenjene sezna- njanju bralcev s pravili narodnih straž, njihovimi nalogami, 702 provizoričnim statutom narodne garde, 703 članek Aufruf an die Bewohner von Cilli 704 pa je govoril o pomenu ustanavljanja tovrstnih oboroženih oddelkov. Še prav pose- bej veliko prostora pa je bilo namenjenega povezovanju celjske narodne straže z okoliškimi. Skupaj z ustanavljanjem narodnih gard je raslo nezaupanje, ki je ob debatah, ali naj se ustanovitev straž razširi tudi na podeželje, še bolj nara- ščalo. 705 Celjski nemški časopis je ves čas zato še toliko bolj poudarjal pomen enotnosti. 706 700 Granda, Dolenjska v revolucionarnem, str. 101, 102. 701 Prav tam. 702 Zeitfragen, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 15–16, in Zeitfragen, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 21. 703 Cilli, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 163–164. 704 Aufruf an die Bewohner von Cilli, CW, 1. 4. 1848, št.1, str. 4. 705 CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 3. 706 Zeitfragen, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 15–16. 11 K hitrejšemu povezovanju naj bi pripomogel tudi poziv poveljnika celjske narodne straže Gurnika 707 Aufruf an die Nationalgarden des flachen Landes und der l. f. Märkte und Städte des Cillier Kreises. 708 O stanju narodne garde na Štajerskem izvemo več iz članka dr. Rudolfa Puffa 709 Zur Tagsgeschichte des steirischen Unterlandes, pod katerega se je pod- pisal s k . k. Prof. und National-Garde-Hauptman. 710 Puff, o katerem bomo več napisali v naslednjem poglavju, je maja prevzel komando v vrstah mariborske narodne garde. 711 Leta 1848 je nastopil proti slovenskemu političnemu progra- mu Zedinjene Slovenije in je brez uspeha kandidiral za Frankfurt v mariborski okolici. Slovenskega vprašanja ni videl kot vprašanja naroda. Njegovo rešitev je videl v dvigu ljudske izobrazbe in slovenščine, odstranitvi osovraženih uradni- kov, izobrazbi duhovnikov, odpravi podložništva ter v političnem obveščanju ljudstva po zaupnikih. 712 Prav to stališče je bilo leta 1848 vzrok, da se je prvotna naklonjenost Slovencev do njega spremenila. Puff v članku opiše razmere v vrstah narodne garde, hkrati pa želi agitirati za nove člane. Avtor je čas od marca označil za »feueres Bewegen«, v katerem so prišla na dan nacionalna gibanja, ki se kažejo v nemško-slovanskem konfliktu in – Bog ne daj – separatizmu. V nasprotju z vojsko, ki ima med ljudstvom vedno manj ugleda, postaja narodna straža vse bolj priljubljena. Te trditve Puff podpre z naštevanjem krajev in s številčnostjo njihovih odredov, ne le v mestih, ampak tudi v odročnih krajih. Pomembna se mu zdi odločitev večine gardistov v mestih Ptuj, Celje in Maribor o nabavi uniform na lastne stroške. Revnejši sloji so to dosegli z mesečnim prihrankom enega goldinarja, najrevnejšim pa so pomagali s skupnim prispevkom. Ob koncu pisanja je pozval k povezovanju med posameznimi kraji. Iz Puffovega pisma je razbrati dvoje. Na eni strani gre za odpor proti separatizmu in slovansko-nemškemu konfliktu. Bil je pač zago- vornik enotne Štajerske in bratske povezanosti med obema narodoma. Po drugi strani pa je kot poveljnik narodne garde agitiral za nove člane in bil zagovornik enotnega nastopa vseh štajerskih gardistov. Celjski nemški časopis je spremljal delovanje drugih lokalnih gard. Tako je 1. avgusta objavil pismo iz Judenburga, v katerem tamkajšnja garda obljublja 707 Za poveljnika celjske narodne straže so izvolili poštarja Vincenca Gurnika, za adjutanta, vojaškega po- močnika, mu je bil najprej dodeljen Karl Andres, nato pa Wirt in Span. Gurnik si je zaman prizadeval, da bi prišlo do združitve. Straža je bila razdeljena v dve kompaniji (80–100 mož), njihova poveljnika sta bila izvoljena z večino glasov. Oficirja so izbrali iz vrst državnih uradnikov in uglednih meščanov, člani so imeli dolge sablje in puške. Vadili so na Glaziji, pred občinsko hišo je bilo redno na straži 8–10 mož. Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. del, str. 6. 708 Aufruf an die Nationalgarden des flachen Landes und der Märkte und Städte des Cillier Kreises, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 16. 709 Rudolf Puff (10. 7. 1801, Holzbaueregg na Zahodnem Štajerskem – 20. 6. 1865, Maribor). SBL 2, str. 593–594. 710 Zur Tagsgeschichte des steirischen Unterlandes, CZ, 7. 7. 1848, št 16, str. 86. 711 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 172. 712 SBL 2, str. 594. 11 zvestobo cesarju. Zanimiva je pesem v čast cesarju na začetku dopisa, nastala pred letom 1848. 713 Sicer pa so narodne straže s svojimi godbami bile dejavne pri različnih državnih ali cerkvenih slovesnostih, kar je poživilo glasbeno in družabno življe- nje v mestih. 714 Tudi v Celju; prvič že ob prireditvi v čast cesarjevega rojstnega dneva. 715 Slavje se je začelo že na predvečer 25. aprila, ko so ljubitelji umetnosti uprizorili igro Die Corsen in Ungarn. Naslednji dan je bila ob 10. uri parada tamkajšnje vojske in narodne garde. 716 Popoldne se je narodna garda odpravila za Bežigrad, kjer jim je tamkajšnji gostilničar pripravil lep sprejem. Branje ustave so pozdravljali vzkliki in streli. Po osvežitvi se je povorka odpravila nazaj v mesto. Zvečer je bilo mesto razsve- tljeno, narodna garda pa je skozi mesto priredila sprevod z baklami. Za konec so pred okrožnim uradom še enkrat zapeli himno, ki so jo spremljali radostni Vivat v čast ustave. Avtor J. E. G. pisanje zaključi v zanosnem slogu. 717 Posebno slovesno je bilo septembra, ob svečani blagoslovitvi zastave, »Fahnenweihe«. 718 Slavje se je začelo na predvečer, 3. septembra, z gledališko predstavo in baletom pod vodstvom učitelja koreografije gospoda Avgusta Fri- edlanda. Na dan slovesnosti, 4. septembra, so že navsezgodaj v mesto prišli od- delki okoliških narodnih gard. Dan prej je prispel tudi štajerski general Pürker, »der Allverehrte Obercommandant der Nationalgarde in Steiermark«. Veliko občudovanja je pri Celjanih zaradi oborožitve vzbudila bistriška narodna gar- da. Med drugimi gosti so bili gardisti iz Laškega, Sevnice, Konjic in Slovenske Bistrice. Te impozantne slovesnosti so se udeležili tudi šoštanjski gardisti; po pi- sanju dr. Vošnjaka so takrat v Celju plapolale slovenske zastave, ne da bi kdo ugovarjal. 719 Na svečanosti na Jermenečah 720 so se zbrali številni obiskovalci iz bližnje in daljne okolice. Slavnost je z uvodnim govorom v slovenskem in nemškem 713 Judenburg, CZ, 1. 8. 1848, št. 23, str. 116. 714 Granda, Dolenjska v revolucionarnem, str. 104. 715 Cesarjev rojstni dan, 19. april, je bil leta 1848 v velikem tednu, ko niso smeli prirejati proslav in zabav. Zato so slavnostne prireditve premaknili na čas po veliki noči. Proslavljanje je bilo množično, saj je bila navada, da so bile na sedežih župnij slovesne maše z obveznim Tedeumom. V letu revolucije so bile te svečanosti še toliko bolj zanimive, ker so se morali na njih pojavljati tako predstavniki starih oblasti kot tudi tistih sil, ki so jih na površje potisnili dramatični dogodki v mesecu marcu. Zato so marsikje razobesili napise, ki so izražali ljubezen do cesarja Ferdinanda Dobrotljivega in zahvalo za podeljene svoboščine, predvsem pa pozivali k bratski slogi vseh stanov in k miru. Stane Granda, Varljivi mir, v: Slovenska kronika, str. 325. 716 Cilli, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 26. 717 O slavju glej tudi Orožen, Celska kronika, str. 205. 718 Cilli, CZ, 7. 9. 1848, št. 34, str. 158–159. 719 Vošnjak, Spomini, str. 30. 720 Jermenče se je imenovala kasnejša in sedanja Glazija. Okolica Jermenč je segala od Glazije vzdolž Savi- nje do izliva Voglajne, najvažnejši del te okolice jožefinski kataster označuje kot celjski Lend. Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 1. del, str. 423. 11 jeziku odprl škof Vodušek, ki je imel tudi mašo. Maše so se udeležili gardisti v popolni uniformi, kar je celotno podobo slavja še polepšalo. Splošno občudo- vanje je požela lepa zastava, darilo celjskih žena. Ob dvigovanju zastave so se iz množice večkrat zaslišali vzkliki kot: »enotna Štajerska, našim slovanskim in nemškim bratom, ena in močna Avstrija, za svobodo in pravico«. Sledil je govor komandanta celjske garde Gurnika, ki je ganil vse prisotne. Govor je najprej v nemškem jeziku poudarjal bratstvo, takoj za tem pa je imel še slovenskega, ki ga je množica bučno pozdravila. Dopoldanski del se je končal z veličastnim mimohodom. Popoldan je bil namenjen zabavi. Po kosilu, ki je bilo v stavbi okrožnega urada, so se gardisti v spremstvu glasbenikov iz Celja in Bistrice po- dali v zabaviščni kraj Bežigrad, kjer so se v bratskem duhu veselili in zabavali. Ognjemet je naznanil vrnitev gardistov; sledil je veličasten sprevod z baklami. Avtor je svoje poročanje o tem svečanem in za Celje zares velikem dogodku končal s pozivi na enotnost. Slovesnost je odmevala tudi v naslednji številki, ko so se celjski gardisti svojim okoliškim bratom s pismom An die verehrten Nationalgarden des Cilli- er Kreises 721 še posebej zahvalili. Slovesni dogodek sta obeležila tudi graški 722 in celjski slovenski časopis. 723 V zadnjih dveh mesecih izhajanja časopisa zasledimo redke novice o na- rodni gardi. Zanimiva je tista o posegu garde zaradi ropa v velenjskem okrožju. Zaradi ciganskega ropanja serežanov je narodna straža ob alarmu na območjih mest Ptuj, Slovenska Bistrica pa tudi Celje, energično zbrala in oborožila svoje može. Do neposrednih bojev sicer ni prišlo, časopis pa narodni straži zaradi hitre akcije ni mogel odreči priznanja. 724 Narodni gardi so bile namenjene tudi slabe besede. Ob nemirih ljudstva, ki se je pritoževalo nad plačilom štantnine na letnem sejmu v Laškem, so na- mesto narodne garde vpoklicali manjšo vojsko, rekoč, da je ta bolj zanesljiva. Za avtorja članka, nekega A. S., pa je bilo huje to, da se je dan po teh dogodkih do zob oborožena narodna garda v vsem svojem blišču razkazovala pri procesiji. Avtor je menil, da s takimi dejanji pri ljudeh vzbujajo občutke, da je vse skupaj bolj gledališka igra kot pa prava obramba. Zaveda se vse bolj blede vloge naro- dne garde kot varuhinje notranjega reda in miru. 725 Odnos celjskega nemškega časopisa do narodne garde je izrazito naklo- njen, kar je odraz odraz takratnega interesa celjskih meščanov. V primerjavi s celjskim slovenskim časopisom je nemški narodni gardi namenil več prostora. 721 An die verehrten Nationalgarden des Cillier Kreises, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 12. 9. 1848, št. 31, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, nepaginirano. 722 Die Fahnenweihe der Nationalgarde in Cilli am 1. August 1848, GZ, 8. 9. 1848, št. 173, nepaginira- no. 723 Blagoslovljene bandere narodne straže v Celi, CSN, 6. 9. 18484, št. 11, str. 41. 724 Cilli, 21. 11. 1848, št. 55, str. 244. 725 Wochenschau, CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 76. 11 Analiza poročil, ki so se navezovala na narodno gardo v Celju, je pokazala dve aktualni vprašanji. Najprej problem povezovanja z okoliškimi gardami, pri čemer ne moremo mimo prizadevanja celjskih gardistov. Druga poročila pa so povezana z različnimi slovesnostmi v Celju, kar kaže na aktivno vlogo narodne garde pri družabnem in kulturnem življenju v mestu. 120 DOMOZNANSKI PRISPEVKI Zapisali smo že, da je svoboda tiska povzročila vsebinski preobrat časo- pisov. Politična razpravljanja so le redko zmotili članki domoznanske ali celo gospodarske vsebine. Tako tudi Cillier Zeitung z objavo Puffovega članka Die Gesundbrunnen zu Kostreinitz 726 predstavlja prej izjemo kot pravilo. Profesor humaniore 727 na mariborski gimnaziji je bil po rodu sicer Nemec, slovensko kul- turo in Slovence pa je upošteval kot sestavni del Štajerske in Avstrije. Pokrajino, zlasti Štajersko, je spoznaval na potovanjih. Pod pravim imenom ali pod psevdo- nimom Rudolph Bacherer je objavljal v številnih periodičnih tiskih v Gradcu, Ljubljani in na Dunaju. Njegova dela obravnavajo pokrajinsko, zgodovinsko, ar- heološko in umetnostno gradivo Maribora, slovenske Štajerske, Ljubljane, Tur- jaka, Istre, Vojne krajine in Kosova. V njih je poročal o delu sodobnih društev in krajevnih dogodkih. Samostojne objave je posvetil Rogaški Slatini, Laškemu in Rimskim Toplicam, izdal je prvi vodnik po vsej Štajerski, ki vsebuje statistič- no-geografske preglede krajev, okrajev, občin, proizvodnjo, promet, zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti, značaj in življenje prebivalstva ter obsežen seznam slovenskih krajevnih imen, ki so različna od nemških. 728 Članek o Kostrivnici je pravzaprav reklama za vrelec in tudi za njegovo prečudovito okolico. Puff je najprej predstavil zgodovino vrelca in njegovega začetnika Ignaca Novaka, potem pa opisal okolico, ki je po njegovem mnenju glavni razlog za njegov hiter razvoj. V drugem nadaljevanju se je osredotočil na etnološki opis. Pri opisu narodne noše si je pomagal s slovenskimi besedami, kot je na primer »Petscha«. Opisal je lastnosti in sestavo zdravilne vode ter jo imenoval »Luxusgetränk«. V zadnjem nadaljevanju je do izraza še enkrat prišla glavna Puffova lastnost, to je slikovito opisovanje kraja. Puffov članek je kvaliteten etnološki prispevek o kraju, hkrati pa gre tudi za poučno vsebino o zdravilnih učinkih vode. Pod istim naslovom je bil prispevek kot feljton objavljen že leta 1845, v 102. in 104. številki časopisa Oesterreichische Morgenblatt, 729 kar je bila zagotovo dobra reklama za zdravilišče. 726 R. Puff, Die Gesundbrunen zu Kostreinitz, CZ, 7. 7. 1848, št 16, str. 86–87, CZ, 11. 7. 1848, št 17, str. 90 in CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 94. 727 Humaniora – klasični predmeti (iz starogrške in rimske kulture); višji razredi nekdanje latinske srednje šole. Bunc, Slovar tujk, str.180. 728 SBL 2, str. 593, 594. 729 Gertraud Marinelli–König, Die Südslaven in den Wiener Zeitschriften des Vormärz, Wien 1994, str. 440. 121 LOKALNO POROČANJE Cillier Wochenblatt je pregled lokalnih dogodkov združil v rubriko Wochenschau, ki je bila navadno na naslovni strani. Novice iz neavstrijskih nemških dežel so bile natisnjene v istoimenski rubriki Nicht österreichische deutsche Länder, dogodki iz nenemških krajev pa v rubriki Nicht deutsche Sta- aten (Länder) Oesterreichs in tudi Nicht deutsche österreichische Länder. Graf 1: Pogostnost novic glede na posamezne mesece. Preimenovanje časopisa ni prineslo samo vsebinske spremembe, ampak tudi zunanje. Ukinjene so bile nekatere rubrike. Wochenschau se tako zadnjič pojavi 16., 730 v šesti številki se zadnjič pojavi rubrika Nicht österreichische de- utsche Länder 731 in v osmi številki Nicht deutsche Staaten (Länder) Oesterre- ichs. 732 Po preimenovanju časopisa se je lokalno poročanje tiskalo v drugem delu glavnega lista. Bralci so bili sprva seznanjeni z dogodki iz zahodnega, od jeseni dalje pa tudi iz vzhodnega dela monarhije. Med novicami je večkrat najti poro- 730 Wochenschau, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 87. 731 Nicht österreichische deutsche Staaten, CW, 4. 5. 1848, str. 31. 732 Nicht deutsche österreichische Länder, CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 43. 122 čila iz Severne Amerike, Pariza, Krakova, Dresdna, Londona, Španije, Prusije, Bukarešte. Celo iz Alžirije so poročali o protestih proti francoski vladi. 733 Analiza o lokalnih dogodkih je pokazala, da je bilo zanimanje celjskega nemškega časopisa usmerjeno predvsem na Dunaj, Frankfurt in deloma tudi na deželno središče. Pogostnost novic iz omenjenih mest je bila pogojena z dogod- ki, kar kaže tudi grafični prikaz, pri čemer smo Celje uporabili za primerjavo. Slikovni prikaz je še en dokaz več k trditvi, da se je celjski nemški časo- pis zanimal predvsem za Dunaj ter da je poročil o dogajanju v Celju in okolici predvsem veliko v spomladanskem času, to je v času volilnih bojev. Kasnejše novice iz mesta so se navezovale na različne slovesnosti, kot na primer »Fah- nenweihe«, 734 imenovanje okrožnega glavarja Janeza Schmelzerja, 735 svečano mašo ob zmagi avstrijske vojske v Italiji 736 in novico o potresu. 737 Preostale vesti so bile povezane s prihodom vojske, ki je na poti na bojišče prenočila v mestu. V okviru sicer redkih kulturnih novic je potrebno omeniti vabili na kulturni prireditvi. Prvo je vabilo na kulturni večer, katerega izkupiček je bil namenjen nakupu zvona farne cerkve, 738 drugo pa je vabilo na koncert slavnega štajerskega violinista Ellerja. 739 Novic iz deželnega središča je bilo relativno malo in so bile v glavnem po- vezane z zasedanjem deželnega zbora. Najprej je šlo za spor z graškim deželnim zborom v boju za pravilno zastopstvo dežele. V Celju so namreč nasprotovali poskusu štajerskih deželnih stanov, da bi se – sicer v nekoliko razširjeni sestavi – izdajali za predstavnike dežele. Uredništvo je z odločnim pripisom dalo vedeti, da se ne strinja z deputacijo stanov, razširjeno z nekaj predstavniki meščanov in kmetov, ki se je 28. marca 1848 odpravila na Dunaj, da bi tam zastopala interese dežele. 740 Število novic iz Frankfurta je bilo skromno, vsebinsko pa so se nanašala na zasedanja nemškega parlamenta, saj o čem drugem tudi ni imelo smisla pisa- ti. Nekaj več novic je bilo poleti, kar je povezano z odhodom nadvojvode Janeza v Frankfurt, in pa jeseni, ko je šlo za parlamentarne razprave v zvezi s prihodnjo ureditvijo države. Tako so lahko bralci končno rešitev o bodoči ureditvi države prebrali v prvi novembrski številki. 741 Največji delež med vsemi objavljenimi novicami imajo poročila z Duna- ja; prvo novico lahko preberemo že v prvi številki Cillier Wochenblatta. 742 Sicer 733 Algerien, CW, 15. 6. 1848,št. 12, str. 68. 734 Cilli, CZ, 7. 9. 1848, št. 34, str. 158–159 735 Cilli, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 163. 736 Cilli, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 167. 737 Cilli, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 180. 738 Cilli, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 176. Glej poglavje o kulturnih prireditvah v Celju. 739 Cilli, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 180. 740 Zeitfragen, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 6, in Cvirn, Celje in leto 1848, str. 62. 741 Frankfurt, CZ, 3. 11. 1848, št. 50, str. 222. 742 Wien, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 5. 123 so bralci časopisa lahko iz njih izvedeli o imenovanju vlade 8. julija, 743 sestavi parlamenta in imenovanih ministrih, 744 izvoljenih članih komisije za izdelavo poslovnika, 745 prebrali so tudi lahko nagovor cesarja poslancem, 746 prošnjo po- slancev, s katero so cesarja prosili za vrnitev na Dunaj, 747 ter opis njegove vrnitve v rezidenco. 748 Oktobrska dunajska revolucija je v Cillier Zeitungu zelo odmevala, na kar kažejo številni, precej dolgi članki o tamkajšnjih razmerah. Ti so lahko, tako kot v številki 44, 749 zapolnili celoten prostor glavnega lista, povzeti pa so bili po večini iz Journala des oesterreichischen Lloyd. Zadnjo oktobrsko številko celjskega nemškega časopisa so polnili razglasi feldmaršala Windisch-Graetza o splošnem napadu na Dunaj, 750 razglas o zavze- tju mesta, 751 pa odlok, s katerim je bilo delo dunajskega parlamenta prekinje- no. 752 Novice z Dunaja Največji delež med vsemi objavljenimi novicami imajo poročila z Dunaja, zato si jih oglejmo najprej. Prvo novico iz rezidence lahko preberemo že v prvi številki Cillier Wochenblatta 753 in govori o odstopu političnih mož preteklega režima. Vsebinsko so bile novice z Dunaja izključno politične narave. Med dru- gim so poročale o imenovanju vlade 8. julija, 754 sestavi parlamenta in imenova- nih ministrih, 755 izvoljenih članih komisije za izdelavo poslovnika. 756 Poleg poletnih Nigrisovih poročil sta se z novicami iz dunajskega parla- menta v celjski nemški časopis redno javljala še dva dopisnika. Eden od njiju je bil dr. Lavrič, katerega sodelovanje s celjskim nemškim časopisom smo že 743 8. julija je odstopil minister Pillesdorf, 19. julija je vlado prevzel baron Doblhoff. V vladi so bili med drugim tudi Johann Philipp von Wessenberg kot notranji minister ter pravosodni minister dr. Alexan- der Bach. Zöllner, Geschichte Österreichs, str. 358. Anton II. Doblhoff-Dier Anton Freiherr (10. 11. 1800, Gorica – 16. 4. 1872, Dunaj), Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1858, zvezek 3, str. 330–331. 744 Wien, CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 99. 745 Prav tam. 746 Wien, CZ, 11. 8. 1848, št. 26, str. 126. 747 Wien, CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 120. 748 Wien, CZ, 14. 8. 1848, št. 27, str. 129. 749 Ereignisse in der Residenz, CZ, 13. 10. 1848, št. 44, str. 197. 750 Cilli, CZ, 31. 10. 1848, št. 49, str. 219. 751 Prav tam. 752 Prav tam, str. 220. 753 Wien, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 5. 754 Dne 8. julija je odstopil minister Pillesdorf, 19. julija je vlado prevzel baron Doblhoff. V vladi so bili med drugim tudi Johann Philipp von Wessenberg kot notranji minister ter pravosodni minister dr. Alexander Bach. Zöllner, Geschichte Österreichs, str. 358. 755 Wien, CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 99. 756 Prav tam. 124 obravnavali v poglavju o dopisnikih časopisa. Zastopal je velikonemško idejo in je največjo korist za slovenske dežele videl v skupni državi z Nemčijo. 757 Lavrič je natančno opisal dogajanja v dunajskem parlamentu. Njegova poročila so vsebovala govore poslancev, interpelacije, prepire, vzklike in aplavze, kar kaže na to, da si je pri pisanju pomagal s stenografskimi zapisniki razprav. Pisal je o usmeritvi posameznih strank v parlamentu, 758 o volitvah predsedstva parlamenta, 759 poročal o delovanju različnih ministrstev in o razmerah v pre- stolnici. 760 Vroče julijsko vzdušje je opisal za naslednjimi besedami: »Wir haben Ur- sache, zu vermuthen, daß der Reichstag radikal ausfallen wird, mithin können wir auch nur ein entschieden freisinniges Ministerium dulden.« 761 V nadaljeva- nju se je dotaknil svobode tiska in njegovih nalog: »[…], alle Zustände soll die Presse offen darstellen, denn das Ministerium will die möglichste Öffentlich- keit zur Richtschnur der Politik wählen.« 762 Ob tej novici najdemo urednikovo pripombo, ki kaže na to, da celjski nemški časopis ni mogel ali smel pisati o vsem. Novice iz rezidence sta objavljala oba celjska časopisa. Tako sta v drugi polovici avgusta oba spremljala delavske nemire na Dunaju. Le-ti so izvirali iz nezadovoljstva delavcev nad dnevnimi mezdami, posredovala pa sta garda in ministrstvo: »[…] Am 21. begann die Aufre- gung unter den Arbeiter und war leider von einigen Unglücksfällen begleitet, wurde aber durch die Fertigkeit des Mi- nisters Schwarzer, […], wieder beigelegt. Allein am 22. und 23. kam es zu ern- stern Conflicten, die ein sehr blutiges Ende nahmen, denn bereits zählte man an 40 Tode und Verwunderte.« 763 »V ponedeljek 21. t. m. ob ½ 3 popoldan je na Dunaju hudi hrup po- stal. Delavci so se v mesto rinili, zato ker je bilo njih vsakdanjo plačilo pomanjša- no na 20 ino 15 kr. Narodna straša ino vojaki so združeni, delavce iz mesta ver- gli ino mestne vrate posedli. V vipplin- ski vlici so se nek hudo dajali. Kaj se je v noči zgodilo, še ni znano.« 764 763 764 757 Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 95. 758 »Die äußerste Rechte womit man die Rückschritts oder reactionäre Partei bezeichnet, füllte sich mit galizischen Bauern, worauf eine Reihe leere Sitze, dann wieder Galizier folgten. Das Centrum wies eine sehr geringe Anzahl Conservativer, die am Bestehenden halten oder auch Alles beim alten Gange las- sen wollen. Die Linke aus Liberalen, freisinnigen Demokraten welche der Volkssouveränität huldigen, bestehend, war, so wie die äußerste Linke am zahlreichsten besetzt. Dort fanden sich […] Dr. A. Bach, Redacteur E. v. Schwarzer, […] Dr. Smecker, dann mehrere Geistliche und einige Galizier. Die Linke bildete sonst im Parlament die Opposition der Regierung, [...]« Wien, CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 95. 759 Wien, CZ, 22. 8. 1848, št. 29, str. 139. 760 Wien, CZ, 11. 8. 1848, št. 26, str. 125–126. 761 Wien, CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 98. 762 Prav tam. 763 Wien, CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 144. 764 Dunaj, CSN, 23. 8. 1848, št. 9, str. 36. 12 Pri poročilih o omenjenih dogodkih opazimo razlike. Po poročanju nem- škega časopisa je bilo 7 mrtvih in 64 ranjenih, 765 po poročanju slovenskega, pet dni pozneje, pa je bilo med ubogimi puntarskimi delavci 6 mrtvih in 53 ranje- nih, pri čemer se »puntarija henja pač vselej nesrečno«. 766 Avgustovsko poročanje iz rezidence so v obeh časopisih zaključile novice o obtožbah urednikov Falke in Buchheima. 767 Konec septembra 768 je nemški časopis izčrpno pisal o burnih razpravah v dunajskem parlamentu, ki so na seji 19. septembra potekale ob (ne)sprejemu ogrske deputacije na Dunaju. Rezultat dolgotrajne razprave – seja je trajala kar 12 ur – je bil, da so ogrsko delegacijo poslali domov. Avtor je ogorčen zaradi brezčutnosti razprave, čeprav ugotavlja, da je bil rezultat pričakovan. Čeprav je Hans Kudlich 769 že 26. julija v parlament vložil predlog za od- pravo kmečkih podložnosti, 770 Lavrič o tem ni posebej poročal. Zadnje Lavričevo poročilo je časopis objavil v zadnji septembrski številki. Razlogi za to niso znani in o njih lahko le ugibamo. Njegov odhod iz rezidence bi lahko povezovali s strahom pred bližajočo se nevarnostjo. V zraku je bilo verjetno že moč čutiti krvavi duh prihajajočih spopadov. Lavrič je v svoja poročanja mimogrede vključil tudi obrobna dogajanja, tako je denimo pisal o uporu novinarjev: »Die Journalisten haben sich vereini- get, nicht früher Berichte über die Reichstagssitzungen zu veröffentlichen, bis ihnen nicht ein passenderer Platz im Sitzungslocale eingeräumt wird.« 771 Oktobrska dunajska revolucija je v Cillier Zeitungu zelo odmevala, na kar kažejo številni, precej dolgi članki o tamkajšnjih razmerah. Ti so včasih, tako kot v številki 44, 772 zapolnili celoten prostor glavnega lista, povzeti pa so bili po večini iz Journala des oesterreichischen Lloyd. Urednikov odnos do oktobrskih dogodkov se kaže iz pripisa ob poročilu o dunajski stvarnosti: »Tief erschüttert von der vernichtende Gewalt der Erei- gnisse in der Residenz, wo Bürger, gegen Bürger, Waffenbrüder gegen Waffen- brüder sich gegenseitig hinschlachteten, […]. Aber ein Wort müssen wir mit gewaltiger Stimme allen zurufen: Treu Ergebenheit für den Monarchen und Achtung vor den Beschlüssen des Reichstages, solange derselbe nicht durch die Gewalt der Bajonette eingeschüchtert ist.« 773 Ob tem poudari, da je v prete- klosti večkrat opozarjal na nespoštovanje tujih narodnosti na Ogrskem, kar je 765 Wien, CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 144. 766 Dunaj, CSN, 30. 8. 1848, št. 10, str. 40. 767 Wien, CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 147. 768 Wien, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 173–175. 769 Hans Kudlich (23. 10. 1823, Lobenstein – 11. 11. Hoboken, ZDA). Wurzbach, Biographisches Lexi- kon, Wien 1823, zvezek 13, str. 301–303. 770 Zöllner, Geschichte Österreichs, str. 358. 771 Wien, CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 183. 772 Ereignisse in der Residenz, CZ, 13. 10. 1848, št. 44, str. 197. 773 Wien, CZ, 10. 10. 1848, št. 43, str. 193. 12 tudi glavni razlog za krvave dogodke. Prasch je ob njih pretresen, zlasti pa nad krvavo zatrto revolucijo. Ti dogodki so povzročili tudi vsebinsko spremembo prihodnjih številk. Ob teh dogodkih je Cillier Zeitung v celoti objavil razglas feldmaršala Windisch-Graetza Bewohner Wiens 774 ter njegovih 7 točk, 775 ki naj bi urejale življenje v prestolnici. Razpuščene so bile vse oborožene legije študentov, su- spendirani časopisi v času bojev, zaprti vsi klubi, zahtevana je bila izročitev oseb, vsi tujci, ki nimajo ustreznih dokumentov so se morali izseliti. Razglas je pozival k pokorščini in grozil z ostrimi ukrepi. O zavrnitvi pomoči mesta Celja obleganim dunajskim revolucionarjem pa smo že pisali. Poročanje o oktobrskih dogodkih je bilo v Cillier Zeitungu v duhu aktualnosti. Temu cilju lahko sledimo do krvavega obračuna z oktobr- skimi revolucionarji. Podrobna analiza namreč kaže, da se je kot reakcija na te dogodke zgodil preobrat v uredniški politiki. Iz časopisa vejeta urednikovo tiho razočaranje nad prihodom reakcije in strah pred izgubo komaj rojene svobode. Njegovo navdušenje nad pridobitvami revolucije in nad idejami o svobodni pisani besedi je, tako kot plamen revolucije, počasi ugašalo. Zadnjo oktobrsko številko celjskega nemškega časopisa so polnili razgla- si feldmaršala Windisch-Graetza o splošnem napadu na Dunaj 776 in razglas o zavzetju mesta. 777 Objavljen je bil tudi cesarski odlok, s katerim je bilo delo dunajskega parlamenta prekinjeno. 778 Hkrati je bil to tudi poziv poslancem, naj se do 15. novembra oglasijo v Křomerižu, 779 kjer se bodo razprave o ustavi nadaljevale. Na urednikovo nadaljnje delo je gotovo vplival tudi oktobrski dekret mi- nistrstva, ki je dovoljeval le izhajanje Wiener Zeitunga. Praschevo navdušenje je po krvavem koncu oktobra zamenjal strah pred reakcijo. Mnogi pristaši revolu- cije so v poteku oktobrskih dogodkov videli zmagovit pohod reakcije. Končno je bil nad njo razočaran tudi glavni uvodničar celjskega nemškega časopisa Julius Galba. V tem sta si bila z urednikom enakih misli. Kljub temu pa časopis v času razprav křomeriškega parlamenta o priho- dnji ureditvi države ni mogel ostati neopredeljen. Do jasne opredelitve v Cillier Zeitungu pride decembra, tik pred koncem izhajanja. Med različnimi razpravami v zvezi z bodočo ureditvijo države se mu zdi najbližja usmeritev nemškega centra. Program je obsegal tri točke, z njimi pa je zajel položaj posameznika v bodo- 774 Bewohner Wiens!, CZ, 27. 10. 1848, št. 48, str. 214–215. 775 Wien, CZ, 27. 10. 1848, št. 48, str. 216. 776 Cilli, CZ, 31. 10. 1848, št. 49, str. 219. 777 Prav tam. 778 Prav tam, str. 220. 779 Razprave državnega zbora v Křomerižu, glej Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 244–254. 12 či državi, 780 položaj občin in provinc 781 ter odnos z Nemčijo. 782 Predvideval je centralizirano Avstrijo ter upoštevanje interesov posameznih narodov in dežel, nasprotoval pa federalizaciji monarhije. 783 Poročanje o smrtnih kaznih Po zadušitvi oktobrskih dogodkov je Cillier Zeitung objavil številne novice o izrečenih smrtnih kaznih v monarhiji. Veliko število poročil o opravljenih ali izrečenih smrtnih sodbah je dovolj velik razlog, da jim namenimo posebno poglavje. Vzroke za veliko število vesti o smrtnih kaznih v Cillier Zeitungu gre iskati predvsem v odmevih na takratne parlamentarne namere. Predvidevali so na- mreč odpravo smrtne kazni in ne zadušitev dunajske oktobrske revolucije. Razprave o odpravi smrtne kazni so se v avstrijskem državnem zboru za- čele šele po oktobrski dunajski revoluciji, in sicer 24., 25. in 29. januarja 1849 v Křomerižu. Tega dne je bil sklep o odpravi smrtne kazni tudi sprejet, vendar ga cesar nikoli ni potrdil. Tako se je smrtna kazen v monarhiji obdržala vse do leta 1918. 784 Po oktobrskih dogodkih se je povsod obračunavalo z bližnjo preteklostjo. Bliskovito se je ukrepalo že ob najmanjšem odklonu od prave poti, pogosto tudi samo kot svarilo pred podobnimi izgredi. Praktično vsaka novembrska številka 780 »Vom Standpunkte der Humanität streben wir an die größtmögliche, mit dem Staatszwecke verein- bare Freiheit für jedes Individuum in seiner dreifachen Eigenschaft, als Glied des Staates, als Glied eines Volksstammes, als Glied einer Gemeinde, und fordern demnach: für jeden Staatsbürger gleiche staatsbürgerliche Rechte und Pflichten. […] Wir sind zu oberst freie Oesterreicher, und als freie Oester- reicher brüderlich vereinte Deutsche, Slaven, Italiener und Rumänien.« Programm des Centrums, CZ, 5. 12. 1848, št. 59, str. 257. 781 »Wie Grundpfeiler sind des freien Staates sind uns die freien Ortsgemeinden, welche die gemeinsamen Interessen ihres Bezirkes durch einen aus Urwahlen hervorgehende Kreisvertretung wahrnehmen. Be- zirke und Kreise wären so viel wie möglich nach Nationalitäten abzugrenzen, […] In Landtagen, auf Volksvertretung beruhend wären alle inneren Angelegenheiten, welche das Wohl mehrerer Kreise oder gesammten Provinz betreffen, […]. An der Spitze der Verwaltung hätten Minister-Gouverneure zu stehen, […]. Nationale Streitigkeiten sind in Provinzen mit gemischten Nationalitäten durch Schied- sgerichte beizulegen, zu denen jeder Volksstamm eine gleiche Anzahl Schiedsrichter und letztere den Obmann wählen. […] Die gesetzgebende Reichsgewalt wäre von zwei Kammern, deren eine vom Volke, die andere von den Kreisvertretungen und Landtagenbeschickt wird, […]; die vollziehende Gewalt wäre vom Kaiser durch das verantwortliche Ministerium auszuüben; […]« Prav tam, str. 257–258. 782 »Wir bezwecken einen festen und beliebenden Verband mit Deutschland, nicht blos, weil ein Theil Oesterreichs von deutschen Brüdern bewohnt wird sondern weil Deutschland sich auf derselben Basis freier Institutionen zu vereinigen strebt, und weil wir in der Gleichheit der Volksfreiheiten und in der Gemeinsamkeit so vieler Geistiger und materieller Berührungspuncte einen bei weitem größerer Gewähr für die nach Außen und Innen gesicherte Fortdauer der Freiheit und für rasche Entwicklung des allgemeinen geistigen und materiellen Fortschrittes finden, […].« Prav tam, str. 258. 783 Programm des Centrums, CZ, 5. 12. 1848, št. 59, nepaginirano. Glej tudi Cvirn, Celje in leto 1848, str. 69, in Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 237–244. 784 Peter Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen, v: Smrtna kazen, ur. Jaša Zlobec, Ljubljana 1989, str. 195–196. 12 celjskega nemškega časopisa je poročala o številu zaprtih oseb 785 ter o izvršenih usmrtitvah. 786 Smrtna kazen je doletela vsakega prestopnika, ne oziraje se na njegov družbeni položaj in stan. Najbolj burno je v nemških deželah gotovo odmevala usmrtitev leipziškega knjigotržca in poslanca Roberta Bluma, 787 ki je bil obtožen javnega hujskanja in oboroženega upora proti cesarskim četam. 788 Primer je v celjskem nemškem časopisu odmeval ves november. 789 Cillier Zeitung v zvezi s tem poroča, da je frankfurtska skupščina decembra na Dunaj poslala komisijo, ki je želela dobiti vpogled v uradne akte o tem primeru. Dokumenti so bili neo- porečni, kazen pa v skladu s takrat veljavnimi vojaškimi zakoni. Komisarji so av- strijskemu uradništvu očitali neupoštevanje sklepov frankfurtskega parlamenta, z dne 29. in 30. septembra. Odgovor avstrijske vlade je bil, da ji omenjeni sklepi v času sporne eksekucije uradno še niso bili znani. 790 Med usmrčenimi v poročilih celjskega nemškega časopisa najdemo tudi čisto preproste ljudi, 791 vajence, 792 gardiste, 793 vojake, 794 urednike časopisov. 795 Med slednje sodita Alfred Julius Becher 796 in Hermann Jellinek, 797 urednika in sodelavca časopisa Radikale. 798 Jellinek je bil urednik političnega časopisa Kritischer Sprechsaal für die hauptfrage der österreichischer Politik, ki je izšel samo tri- 785 Wien, CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 239. 786 Cillier Zeitung je na primer po časopisu Wiener Zeitung povzel usmrtitve Preßlern, Frobel. Wien, CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 239. 787 Robert Blum (10. 11. 1804, Köln – 9. 11. 1848, Dunaj). Allgemeine Deutsche Biographie, Leipzig 1875, zvezek 2, str. 739–741. 788 CZ, 14. 11. 1848, št. 53, str. 235. 789 Frankfurt, 14. 11. 1848, št. 53, str. 236, Wien CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 240, Sachsen, CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 244, Frankfurt, CZ, 24. 11. 1848, št. 56, str. 246, Dresden, CZ, 24. 11. 1848, št. 56, str. 247, »In Mainz wurden von allen Gasthöfen, und den im Hafen liegenden Schiffen Trauerflaggen aufgehetzt.« Mainz, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 250. 790 Kremsier, CZ, 12. 12. 1848, št. 61, str. 268. 791 Zaradi sodelovanja v oboroženem uporu je bil na smrt obsojen 32-letni Dunajčan Eduard Preßlern Edler, 43-letnega Juliusa Fröbla, iz Grießheima pa je zaradi olajševalnih okoliščin pomilostil sam Win- disch-Graetz. CZ, 17. 11. 1848, št. 54. Smrtna kazen je doletela Antona Broginija iz mesta Brünn, ker je v eni izmed tamkajšnjih krčem v prisotnosti civilistov, kot tudi vojaških oseb, hujskal ljudi in javno grozil z umorom pomembnih oseb. Wien, CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 244. 792 Kovaški vajenec J. Horwath iz Oeldenburga. CZ, 12. 12. 1848, št. 61, str. 268. 793 Poveljnik Braun – okrajni komandant dunajske narodne garde, Wien CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 240, in Johann Horwath, čevljar in podporočnik narodne garde, Wien CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 244. 794 Joseph Dangel – vojak bataljona Kinsky, Wien CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 244. 795 Wien, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 250. 796 Julius Alfred Becher (1803 ali 1804, Manchester – 23. 11. 1848, ustreljen na Dunaju). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1856, zvezek 1, str. 207–208. Po pisanju celjskega nemškega časopisa je bil protestantske vere, doktor prava in hkrati odgovorni urednik časopisa Der Radikale. 797 Herman Jellinek (22. 1. 1822, Drslowitz – 23. 11. 1848, ustreljen na Dunaju). Wurzbach, Biographi- sches Lexikon, Wien 1863, zvezek 10, str. 157–160. Po pisanju celjskega nemškega časopisa je bil star 25 let, židovske vere, doktor filozofije in sodelavec časopisa Der Radikale. 798 Radikale. Abendzeitung für das Inn – und Ausland. Täglich. Zenker, Geschichte der Wiener Journali- stik, str. 151. 12 krat. 799 V oktobru sta javno zasmehovala razglas feldmaršala Windisch-Graetza, bralce pa pozivala k uporu, neposlušnosti in neplačevanju davkov. 800 Za konec naj omenimo, da je časopis poročal tudi o zaprtju dveh graških profesorjev, razlogov za to pa po mnenju časopisa ni vedel nihče. 801 Novice iz deželnega glavnega mesta Ob analizi novic iz Gradca bomo primerjali oba celjska časopisa. Uvodne vrstice bodo namenjene samo nemškemu časopisu, ker je začel izhajati prej kot slovenski, v nadaljevanju pa si bomo pogledali podobnosti in razlike v vesteh iz deželnega središča. Pri tem bomo še posebej izpostavili poročila o dogajanjih v deželnem zboru. Že spomladanska poročila iz Gradca so se v celjskem nemškem časopisu v glavnem nanašala na delovanje deželnega zbora. Najprej je šlo za spor z graškim deželnim zborom, boj za pravilno zastopstvo dežele. V Celju so nasprotovali poskusu štajerskih deželnih stanov, da bi se – sicer v nekoliko razširjeni sestavi – izdajali za predstavnike dežele. Uredništvo je z odločnim pripisom dalo vedeti, da se ne strinja z deputacijo stanov, razširjeno z nekaj predstavniki meščanov in kmetov, ki se je 28. marca 1848 odpravila na Dunaj, da bi tam zastopala interese dežele. 802 Druga številka Cillier Wochenblatta je poročala o razširjenem občinskem zboru, v katerega so bili poleg starih članov vabljeni tudi člani iz kmečkega sta- nu in meščanstva. Časopis je poimensko naštel vse vabljene, 803 ki so zastopali kmečki in meščanski razred, vključeval pa je tudi predstavnike obrti in dva pred- stavnika učiteljstva. Seja odbora je bila 7. aprila in časopis je objavil štiri točke, v katerih so se zavzeli, »da se deželni stanovi reorganizirajo v pravo ljudsko, 'vse razrede obsegajoče in na številu prebivalstva utemeljeno predstavništvo'[…]«. 804 Časopis je zahteval: » […], daß von Seite der Regierung die Aufforderung erlas- sen werde, zum deutschen Parlamente nach Frankfurt Deputirte nach Maßgabe der Bevölkerung der Provinz zu senden. Bei dem Ministerium des Innern Pro- test einzulegen, gegen die Wirksamkeit der Vorarbeiten der gegenwärtigen die Wünsche des Landes nicht vertretenden Ständeversammlung.« 805 799 Prav tam, str. 149. 800 Wien, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 250. 801 Gratz, CZ, 24. 11. 1848, št. 56, str. 248. 802 Zeitfragen, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 6, in Cvirn, Celje in leto 1848, str. 62. 803 Iz kmečkega stanu – Martin Škraber, Georg Lippouscheg, Franz Ostroschnig, Michael Gorischeg; iz meščanskega razreda – Endres, Herzmann senior, Laßnig, Tschampa, Sabukoscheg Alois, Wagner, Winkler; iz industrijskih delavnic – Gurnig, Novak Ignaz, Maurer; iz vrst učiteljstva – dr. Foregger, profesor Prasch. 804 Wochenschau, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 7, Cvirn, Celje in leto 1848, str. 63. 805 Wochenschau, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 7. 130 Spor je bil kar odmeven, saj je redakcija tudi v naslednji številki dodatno pojasnila razloge za protest pri notranjem ministrstvu; ta je bil sprejet na seji 7. aprila. Objavila je dopis meščanskega odbora, datiran s 14. majem, 806 ki je po poročanju časopisa teden dni kasneje doživel prisrčen sprejem. 807 Na to poroči- lo se navezuje članek nekega M., ki iz Gradca poroča, da so se v mestu razširile govorice, da želi deželni glavar odstopiti. Javni shod številnih prebivalcev mesta dokazuje nasprotno. 808 V zvezi s poročanjem o dogajanjih v deželnem zboru naj omenimo za- nimivo ugotovitev nekega C. H. iz Gradca, ki je pohvalil aktualnost in široko zanimanje časopisa. 809 Očitno je bil celjski nemški časopis eden izmed redkih lokalnih časopisov, ki so ga zanimala tudi dogajanja v deželnem zboru. To je opazil tudi Gatti, ki je menil, da so se številni časopisi razpisali o nepomembnih zadevah, ob tem pa pozabili na dogajanja v deželnem zboru; tudi Gratzer Zeitung je šele pozneje začel kazati zanimanje za dogajanja v tem zboru. 810 O delovanju deželnega zbora je nameraval redno poročati tudi celjski slovenski časopis. 811 V poročilih je naštel vse člane deželnega zbora ter njihove naloge. 812 Poleg notranje strukture je bil v posebnem članku opisan zunanji videz stavbe deželnega zbora. 813 Poletno poročanje je bilo pogostejše, saj je zbor med 13. junijem in 17. avgustom ter med 6. in 8. novembrom imel 48 sej. 814 Slovenci so imeli med 90 poslanci štiri može: poleg Vincenca Gurnika iz Celja še Franca Rapotarja iz Ve- lenja ter uradnika Knaffla in Jakoba Krefta iz Biserjan ob Ščavnici. 815 Razprave graškega deželnega zbora so polnile zlasti avgustovske številke Cillier Zeitunga. Celjski nemški časopis je brez komentarja objavil sklepe zase- danja deželnega zbora, 816 za katere so glasovali vsi slovenski poslanci. Pred na- štetimi sklepi je bila razglašena nedeljivost Štajerske. Izmed sedmih točk je bila še posebej vidna točka 3: »Den Steiermärkern deutschen so wie slovenischen Stammes sind gewährleistet: die Gleichstellung ihrerer Nationalitäten, die Gle- ichheit Aller vor dem Gesetze, die persönliche und die Gewissensfreiheit, das Petitionsrecht und das Recht sich zu versammeln und Vereine zu bilden, die Rede und Pressefreiheit, das Recht zu Herstellung und Erhaltung einer kräfti- 806 Wochenschau, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 13. 807 Cilli, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 18. 808 Gratz, prav tam. 809 CZ, 4. 7. 1848, št. 15, str. 82. 810 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, str. 207–208. 811 Od štajerskiga zbora, CSN, 1. 7. 1848, št. 1, str. 2. 812 Prav tam, str. 1–2. 813 Škrebe, Iz Gradca, CSN, 8. 7. 1848, št. 2, str. 6. 814 Melik, Celje in leto 1848, str. 215. 815 Prav tam. 816 Glej tudi Cvirn, Celje in leto 1848, str. 66. 131 gen Volkswehre, so wie alle übrigen Rechte, welche zu Folge der Verfassung des österreichischen Staates jedem Staatsbürger zustehen.« 817 Medtem ko je celjski nemški časopis z zasedanja deželnega zbora poročal tudi o reorganizaciji patrimonialnega sodstva in o sprejetju deželne ustave, po kateri je Štajerska ostala enotna dežela, 818 je slovenski s te seje objavil le 1. člen, ki določa administrativne enote in s tem tudi uradni jezik. 819 O tem je nemški časopis poročal v naslednji številki na naslovni strani. 820 Poročila o vedenju poslanca Krefta so sicer identična, res pa je, da je nem- ški v svojem poročilu bolj natančen, saj opisuje tudi dogajanja pred tem. 817 Gratz, CZ, 11. 8. 1848, št. 26, str. 127. 818 Prav tam. Objavljenih je bilo sedem točk ustave. 819 Deželni zbor, CSN, 16. 8. 1848, št. 8, str. 29–30. 820 Gratz, CZ, 14. 8. 1848, št. 27, str. 129–130. 132 Poglejmo, kako sta o Kreftovem zavzemanju za priključitev h Kranjski poročala oba celjska časopisa: »[…], obgleich Kreft noch schrift- lich protestiren wollte, was jedoch der Landtag nicht zugestand und nur seinen Protest im Protokolle anmerkte. Kreft äußerte sich beiläufig wie folgt: Wir Slaven sollen am Landtag deutsch spre- chen? Schon haben wir eine Petition an den Reichstag, eine Petition wegen Zutheilung der slavischen Provinzen an Krain übergeben, wir wollen bei Öster- reich bleiben, aber ein slavisches Land bilden, die windische Mark war auch vor 400 Jahren nicht bei Steiermark. Dagegen bemerkt die Gratzer Zeitung: 'Herr Kreft, Sie haben ein gefährliches Wort gesprochen, sie wollen den Stein der Zwietracht in unser schönes einiges Land schleudern. Sie, der Sie gestern für §. 1. Steiermark ist ein einiges untheil- bares Herzogthum, stimmten, sprachen mit einer Gleichgültigkeit für einen Se- paratismus, den weder Ihre Committen- ten noch unsere slavischen Brüder jen- seits der Drau theilen werden. Foregger und Gurnig geben uns einen besseren Begriff von den Sympathien unserer sla- vischen Brüder.« 821 »V gornim in srednim Štajerskim se bi vse opravile v nemškem jeziku zgo- dile, - z Nemcam enake pavice imeli. To je že prav, pa premalo. Zatorej je gospod Kreft zupet v pismu se operl, ino tako govoril: Mi Slavljani bi imeli v deželnem zboru nemško govoriti ino z opravni- stvam (Behörden) nemško pogovarjali? Že smo na deržavni zbor prošno poslali, da bi se slovensko Štajersko z Kranjskim zjedinilo, ino da bi vsi Slovenci le v eni slovenski deželi prebivali, kakor je pred 400 letam bilo, ki slovenska dežela ni z Štajerskim zjedinjena bila.' Graške novi- ne pravijo, da ni bil pravi Kreftov opir ino da je Kreft nevarno govoril, ino ne po voli svojih volnikov.« 822 821 822 Ob poročilu o dogodkih v deželnem zboru sta posebno pomembna ko- mentarja, ki sledita objavljeni novici, saj odražata temeljne razlike obeh časopi- sov glede deželne usmerjenosti in odnosa do Zedinjene Slovenije: 821 Gratz, CZ, 14. 8. 1848, št. 27, str. 130. 822 Deželni zbor, CSN, 16. 8. 1848, št. 8, str. 30. 133 »Möge dieses das letzte Mahl sein, wo wir die unheilvolle von uns stets bekämpfte Idee des Separatismus auftauchen sahen.« 823 »Kaj ne bi bilo pametnejši, da bi Slovenci z Slovencam se združili, - ino slvoenski zbor imeli,po slovensko se z svojim opravnistvam pogovarjali i.t.d. – Nemci bi pa za se Nemci ostali, nemški zbor imeli, nemško vse oprave naredili. Tako bi biel obojim narodam enake pravice dodelene. Tako bi znal tudi slvoenski kmet, kateri ne besedice nemškega ne zna, poslanc k svojim slove- snkim zboru zvolen biti! – Zatega volo še ni treba sovrastva, prepira alj Bog vékaj neki mislijo. Smo dozdaj Slovenci ino Nemci mirno prav po bratovsko in ker- šansko združeni živeli, bo zanaprej to še ležej, ker se nobeden ne bo pertožiti mo- gel, da je perkrajšan, golfan alj umoten, - Kreft je prav dobro govoril ino hoče le zmešnave poravnati. Tudi ni dvomiti, da se bo po Kreftovi besedi zgodilo. Zakaj državni zbor je precej resnično prošne Slovencov, da bi naj v eni deželi pod imenam 'Slovenij' vi se zjedinili.« 824 823 824 Komentar k citiranemu pravzaprav ne bi bil potreben, saj je razlika očitna že na prvi pogled. Celjski nemški časopis ni želel posvečati pozornosti Kreftovim protestom, da ne bi med bralci netil nemirov. Ostal je na stališču enotne, nede- ljive Štajerske. Zvest je ostal programu Društva za pomirjanje obeh narodnosti, ki je prihodnost videlo v sožitju obeh narodov. Komentar slovenskega časopisa je bi drugačen že na prvi pogled. V celoti je podpiral poslanca Krefta, saj se mu raba slovenskega jezika zdi samoumevna. Vprašanje jezika razširi na zahtevo enotnega slovenskega ozemlja s slovenskim parlamentom. Ob tem ne zagovarja samostojnega slovenskega ozemlja, pač pa tako kot nemški časopis vidi prihodnost znotraj avstrijskih meja. Bralcem je celjski nemški časopis posredoval imena izvoljenih v začasni odbor; iz meščanskega stanu sta bila izvoljena Vincenc Gurnik in dr. Mathias Foregger. 825 Poročilo se je nadaljevalo z naštevanjem členov pravilnika. Zanimivi sta zadnji dve vrstici, ki se nanašata na Žide. Zunaj tržnih dni se ti v mestu smejo zadržati največ tri dni. 826 823 Gratz, CZ, 14. 8. 1848, št. 27, str. 130. 824 Deželni zbor, CSN, 16. 8. 1848, št. 8, str. 30. 825 Gratz, CZ, 18. 8. 1848, št. 28, str. 135. 826 Prav tam. 134 Oktobra so celjski nemški časopis bolj zanimali dunajski dogodki, kot pa razprtije v deželnem zboru. Omenim naj le vprašanje ministra Krausa v zvezi s provizorično vlado, ki naj bi bila domnevno ustanovljena v Gradcu. 827 V resnici je šlo le za posvetovalni organ: »Das wahre an der Sache ist, daß der Gouverner sich mit einem Comitè umgab, welches ihm in dieser ernsten Zeit durch seinen Rath beistehen sollte.« 828 Objavljen je bil poziv Demokratičnega graškega dru- štva, ki je izrazilo vso podporo Dunaju in poročalo o velikem odzivu na vabilo. Ob koncu novica navaja, da je na Štajersko pribežalo 1500 oseb iz prestolni- ce. 829 V tem mesecu je časopis poročal tudi o sklepu začasnega komiteja o ure- ditvi severovzhodne meje proti Avstriji in Ogrski, 830 prav tako pa ni mogel mimo razprav o prihodnji ureditvi države. Predvideval je centralno oblast znotraj dveh zbornic in preko njih povezavo z Nemčijo: »[…] es sollen aus den Provinzen Ländergruppen, ähnlich den nordamerikanischen Freistaaten gebildet werden, welche in der inneren Verwaltung die freie Entwicklung und Selbstständigkeit erhalten und unter einer Centralregierung mit 2 Kammern vereinigt sein soll- ten, wodurch zugleich der innigste Anschluß an Deutschland angebahnt wür- de.« 831 Bolj kot prihodnja ureditev pa je bilo za deželne poslance nujno, da so poslali cesarju poslanico, 832 v kateri so izrazili podporo njemu 833 in vsem prebi- valcem Dunaja in v kateri so se zavzeli za mirno rešitev sporov in prenehanje vseh bojev. Primerjava novic v obeh celjskih časopisih prinaša vrsto zanimivih ugo- tovitev. Nemški časopis so v prvi vrsti zanimala dogajanja daleč od Celja, pred- vsem na Dunaju in drugih krajih monarhije, slovenski je večkrat poročal tudi o dogodkih iz bližnje okolice. Oba časopisa sta posvečala pozornost pomembnejšim dogodkom v me- stu, kot je bil na primer slovesni blagoslov zastave narodne garde, pri čemer pa slovenski ne omenja blagoslovitve zastave v Slovenski Bistrici. 834 827 Cilli, CZ, 10. 10. 1848, št. 43, str. 196. 828 Prav tam. 829 Prav tam. 830 Gratz, CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 204. 831 Gratz, CZ, 3. 11. 1848, št. 50, str. 223. 832 Adresse des Gemeinderathes von Steyr an den Kaiser, CZ, 3. 11. 1848, št. 50, str. 223. 833 »Wir bitten C. M, wolle keinen Augenblick an unserer Liebe und Anhänglichkeit zweifeln, und gnädi- gst bedenken, daß nicht nur der Bauernstand allein, sondern auch der Bürgerstand seit Jahrhunderten eine feste Stütze des Thrones war und gesonnen ist, unter Garantie aller seiner Errungenschaften und deren Inbegriffes: des constituirenden Reichstages in Wien, mit Gut und Blut auch in Zukunft es zu bleiben.« Prav tam. 834 Feistriz, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 192. 13 Oba časopisa sta naklonjena pridobitvam revolucije, pri poudarjanju slo- venske narodne zavesti pa je seveda prednjačil celjski slovenski časopis, ki se je odkrito zavzemal za slovenski jezik in program Zedinjene Slovenije. V okviru razprav o prihodnji ureditvi države se je nemški nagibal k centru, slovenski je stal bolj na desni, za center pa menil, da je to prostor konservatizma. Desnica je bila sicer v parlamentu najmočnejši klub, sestavljen iz Slovanov. Obe- ma je bilo skupno to, da sta bila nasprotnika politične levice. Pri analizi vesti obeh celjskih časopisov je še posebej zanimiva primerjava odmevov na zavrnitev pomoči obleganemu Dunaju. Slovenski celjski časopis je večkrat pohvalil načelno držo tamkajšnje narodne straže. Nemški časopis se zaveda začetka konca revolucije in nastopa reakcije, zato se temu na tihem upre. Prasch se globoko v sebi ne strinja z odločitvijo glavnih političnih protagoni- stov. Pri nemškem čaopisu se je po oktobrskih dogodkih zgodila očitna vsebin- ska sprememba, saj so prostor glavnega lista polnili predvsem povzetki drugih takratnih časopisov, ne pa avtorski članki, tako kot v slovenskem. V tem se je v zadnjih številkah leta 1848 še posebej razvijala debata o rabi slovenskega jezika v javnem življenju. Novice z bojišč Od izhajanja časopisa pa do njegovega zatona so novice z vojnega po- dročja objavljali v rubriki Vom Kriegschauplatze. Razlog za veliko zanimanje celjskega časopisa za vojaška dogajanja je najbrž v dejstvu, da je Štajerska imela v letu 1848 na bojišču v Italiji tri pehotne polke: Piret, Prohaska in Kinsky. Tega so v pretežni meri sestavljali slovenski Štajerci. 835 Nemški celjski časopis je od vseh omenjenih štajerskih regimentov največkrat poročal o regimentu Kinsky, poročanje o drugih je bilo prej izjema kot pravilo. 836 Tako lahko konec julija beremo, da so se v odločilnih bitkah štajerski borci borili kakor levi, 837 mnogi so tudi izgubili življenje. Prav ti uspehi, ki so od- mevali tudi v tujih časopisih, so bili verjetno povod za nastanek članka Sloven- ski regiment Kinski, ki so ga objavile Celjske Slovenske Novine. 838 Članek govori o zgodovini regimenta ter o njegovi priljubljenosti povsod, kamorkoli regiment pride, še posebej zaradi »lepiga zederžanja in vojaškega ponašanja«. 839 Posebno priljubljeni so bili vojaki omenjenega regimenta pri grofu Radetzkem. 840 835 Stane Granda, Graška Slovenija v letu 1848/1849, v: Zgodovinski časopis, 28, Ljubljana 1974, str. 71. 836 Wien, CZ, 7. 9. 1848, št. 34, str. 158. 837 Neustes von Kriegschauplatzes, CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 120. 838 Slovenski regiment Kinski, CSN, 9. 8. 1848, št. 7, str. 25–26. 839 Prav tam, str. 25. 840 Prav tam. 13 Avtor je želel opozoriti tedanje časopise, zlasti nekatere nemške, na slo- venski izvor regimenta Kinsky: »Le samo nektere nemške novine še zdaj, kader od slave našiga regimenta govorijo, pišejo 'das deutsche Regiment Kinski' (nem- ški regiment Kinski.) Uprašamo, alj hočete Nemci še v prihodno, kakor dosi- hmalo, Slovencam le vročo delo pustiti, sebi pa slavo osvojiti? Regiment Kinski je slovenski ne pa nemški regiment, ino če se pridni Slovenci za Avstrijo in za svojega miliga cesarja Ferdinanda junaško vojskujejo in kri prelivajo, ne kradite jim dalej zasluženo čast.« 841 V Celje je vse leto 1848 prihajalo veliko vojakov, kar je po poročanju Cil- lier Zeitunga mestu povzročilo veliko težav. Celjski nemški časopis je želel pri tem pomagati, in sicer z objavami pozivov za zbiranje prostovoljnih prispevkov 842 ali pa v obliki dobrodelnih akcij, ki pa niso bile celjska posebnost. Za zgled celj- skim ženam je Cillier Wochenblatt na primer postavil dobrodelno akcijo graških žena. 843 Imena celjskih darovalcev je časopis objavil v rubriki Wochenschau. 844 Med imeni dobrotnikov srečamo predstavnike različnih skupin celjskega me- 841 Slovenski regiment Kinski, CSN, 9. 8. 1848, št. 7, str. 26. 842 Wochenschau, CW, 8. 4. 1848, št. 3, str. 13. 843 »Ein Verein edelmüthigen Frauen zu Graz hat die Sammlung von Charpien, Binden, Bandagen, Lein- wand und fertige Wäsche für unsere vor dem Feinde verwundeten braven Krieger veranstaltet.« CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 33. 844 Wochenschau, CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 35 in CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 54. Josef Martini, Celje z mestnim parkom, 1862 13 ščanstva, tudi umetnike, ki so se v ta namen odpovedali izkupičku, zasluženemu ob predstavah. Celjski nemški časopis se je vključil tudi v akcijo pridobivanja vojakov. V ta namen je objavil pozive takratnih pomembnih mož, na primer grofa Wicken- burga 845 ali Paula Kaindelsdorfa. 846 Poročevalci in dopisniki z bojišč so neznani. Domnevamo pa, da niso bili stalni in jih gre iskati med posamezniki iz vojaških vrst. Izjemo morda med njimi predstavlja že omenjeni F. S. Nigris. 847 Ob tem naj ponovimo pripisa ure- dnika, ki je 24. maja 848 zaprosil prijatelje celjskega nemškega časopisa za pomoč pri poročanju z italijanskega bojišča. 849 Celjski nemški časopis je marsikatero novico z bojišč objavil prej kot dunajski časopisi, 850 kar je povezano z že omenjeno zgodbo o zaščiti avtorskih pravic. Konec avgusta se prvič pojavi novica z banatskega bojišča, 851 ki je počasi stopilo v ospredje zanimanja. Vesti z bojišč so bile pogosto ponatisi takratnih časopisov, kot so bili Der Serbe, 852 Agramer Zeitung, 853 Freimuthige, 854 Südungar, 855 Gazeta Krakowska. 856 845 Gratz, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 55. 846 Wochenschau, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 66. 847 F. S. N, Kriegschauplatz, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 63. 848 CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 57. 849 CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 57. 850 Pränumerations-Ankündigung, CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 75. 851 Vom Banater Kriegschauplatze, CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 147. 852 Belgrad, CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 184. 853 CZ, 31. 10. 1848, št. 49, str. 220. 854 Ungarn, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 190–191. 855 CZ, 7. 11. 1848, št. 51, str. 226. 856 CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 239. 13 INTELLIGENZBLATT ZUR CILLIER ZEITUNG V okviru analize celjskega nemškega časopisa si njegova priloga Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung zasluži posebno pozornost. Oglasi sodobnemu bralcu slikajo ozadje takratnega nepolitičnega življenja v mestu in okolici. Čeprav je bila priloga napovedana že v prvi številki, 857 so bili vsi oglasi do 15. številke zbrani v rubriki Anhang na zadnji strani. Priloga časopisa je bila namenjena predvsem okoliškemu dogajanju, nasploh pa praktičnim objavam, tako meščanom kot tudi kmetom. Priloga je imela namen objavljati tudi tržne cene in sezname prišlekov v mesto, ni pa želela objavljati tiralic v klasičnem smislu. V torek, 4. julija, je v 15. številki celjskega nemškega časopisa izšla prva številka Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, ki je po obliki in vsebini do konca osta- la enaka. Bila je precej aktualna, če vemo, da je Intelligenzblatt v svojem zgodo- vinskem razvoju, zlasti pa v drugi polovici 19. stoletja, počasi začel slediti tržnim zakonitostim. Ustanovljene so bile celo ekspedicije, ki so se ukvarjale izključno z zbiranjem in posredovanjem oglasov. 858 Priloga celjskega nemškega časopisa je obsegala dve nepaginirani strani, ki sta bili navadno vloženi v sredino časopisa. Pri časopisih s številko 27, 42, 43, 51, 53 in 59 priloge ni bilo. Glava priloge je bila od petnajste številke časopisa ves čas enaka. Poleg naslova so bile v njej navedene cene za različno število objav oglasov. Pod ime- nom je bila na levi strani številka priloge, ki se je razlikovala od številke časopisa. Tako je zadnja številka Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, priložena 64. številki časopisa, imela številko 51. Glava priloge je bila opremljena še s podatkom o dnevu in mesecu; oba sta navadno sovpadala s podatki glavnega lista. Po vsej verjetnosti je datum v prilogi številka 25 859 napačen, saj je enak datumu 24. priloge, 860 čeprav je izšla teden dni kasneje. Prav tako gre za napako pri številki priloge 12. decembra. Na njej je številka 48, čeprav bi k 61. številki časopisa morala biti priložena priloga z zaporedno številko 47. 861 Cena oglasa je bila 3 kr za enkratno objavo, torej 6 žemelj, 4 kr za dvakra- tno in 5 kr za trikratno objavo lomljivega cicera. 862 857 Programm, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 1. 858 Karl Schottenloher, Flugblatt und Zeitung, Berlin 1922, str. 462–463. 859 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 26. 9. 1848, št. 25, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, nepaginirano. 860 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 24, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, nepaginirano 861 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 12. 12. 1848, št. 48; CZ, 12. 12. 1848, št. 61, nepaginirano. 862 Cicero – tiskarska merilna enota za velikost črk (12 enot = 4, 53 mm). Bunc, str. 78. 13 Priloga Klagenfurter Zeitunga je zaračunavala enako ceno za enkratno ob- javo oglasa, nižji ceni pa sta veljali za dvakratno objavo, 3½ kr, in za trikratno objavo, 4 kr. 863 Pri Gratzer Zeitungu je bila cena odvisna od vrste črk. Za enkratno objavo oglasa, pisanega z običajnimi črkami, je bilo treba odšteti manj kot v Celju, 2 kr, za dvakratno 3 kr in za trikratno 4 kr. Da so bile cene oglasov v Gradcu res nižje od celjskih, kaže tudi Gratzer illustrierte Schnellpost, 864 saj je bila cena za enkratno objavo oglasa prav tako le 2 kr. Pri Journalu des oesterreichischen Lloyd so bile oglaševalske storitve nekoliko dražje. Za dvovrstični oglas je bilo treba odšteti 6 kr, vsaka nadaljnja objava pa je stala 3 kr. Podatke za cene oglasov v Laibacher Zeitungu imamo le za večje, 12- vrstič- ne oglase, zato so tudi cene precej višje. Za enkratno objavo takega oglasa je bilo treba odšteti 40 kr, za dvakratno 50 kr in za trikratno objavo kar 1 gld. 865 Celjska priloga je obsegala dve strani tiskanih oglasov, ki so se običajno ponovili dva- do trikrat, izjemoma le enkrat. Pri analizi smo zaradi preglednosti v opombah navedli samo prvo objavo oglasa. Med najštevilčnejšimi oglasi so bili oglasi tiskarja Jeretina, 866 časopisni in knjigotrški oglasi, zato jih obravnavamo v posebnih poglavjih. Prav ti so tudi dobra podlaga za ugotavljanje bralne kulture v Celju leta 1848. Njihov popoln seznam je priložen na koncu analize celjskega nemškega časopisa. Avtorje oglasov lahko iščemo med bolj ali manj znanimi ljudmi iz lokal- nega in političnega življenja. Oglaševalci so bili posamezniki iz mesta in okolice, krčmarji, učitelji, uradniki ali pa mestni župan in poveljnik narodne garde. Odmevi celjskih kulturnih prireditev Zapisali smo že, da so se po marčni revoluciji kulturne, domoznanske in gospodarske vsebine umaknile aktualnejšim, družbenopolitičnim temam. Tradicionalni časopisi so kazali vedno manj zanimanja za kulturna dogajanja, novonastali časopisi pa so tem idejam bili še toliko bolj zvesti. Glavni list celjskega nemškega časopisa je objavil samo eno kulturno no- vico, pa še ta je bila hkrati tudi vabilo na koncert slavnega štajerskega violini- sta Ludwiga (Luisa) Ellerja. V avstrijskem biografskem leksikonu beremo, da je bil rojen v Gradcu okoli leta 1825. Nastopal je pred pariškim občinstvom 863 KFZ, 30. 12. 1848, št. 77, str. 305. 864 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 865 Pränumerations-Einladung, Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 12. 12. 1848, št. 149; LZ, 12. 12. 1848, št. 149, str. 452. 866 Prim.: Mojca M. Peternel, Vloga celjskega tiskarja Jeretina v revolucionarnem letu 1848, v: Hartmanov zbornik, ur. Darko Friš, Studia Historica Slovenica, 4, Maribor, 2004, št. 2–3, str. 345–362. 140 in v številnih drugih krajih Francije, pa tudi v Španiji in na Portugalskem. 867 Njegovo štajersko poreklo je verjetno razlog za naklonjeno reakcijo celjskega nemškega časopisa: »Der rühmlichste bekannte Violinvirtuos Herr L. Eller, ein Steiermarker, (dessen Vater den Bewohnern unserer Kreisstadt durch langjä- hrigen Aufenthalt noch in Erinnerung schweben dürfte,) beabsichtigte morgen am 20. Nov. im hiesigen Rathaussaale ein Concert zu veranstalten, welches den Freunden der Tonkunst jedenfalls einen wilkommenen Genuß verschaffen wird. Herr Eller ist vor nicht langer Zeit von seiner dreijährigen Kunstreise in die Heimath zurückgekehrt, und seine Leistungen haben in der Schweiz, in Italien und Frankreich eine mehr als gewöhnliche Anerkennung gefunden.« 868 Pri vabilu celjskega nemškega časopisa na Ellerjev koncert je vprašljiv datum. Časopis je izšel 28. novembra, vabil pa na koncert naslednjega dne; po pisanju časopisa naj bi šlo za 20. november. Pri datumu koncerta gre verjetno za napako in je mišljen 29. november. Odmevov na ta dogodek v Cillier Zeitungu ni bilo. Slavni umetnik je v decembru večkrat gostoval tudi v Ljubljani. Njegove samostojne koncerte v soboto, 9., 869 in v ponedeljek, 18. decembra, so poslušali člani kazinskega društva v tamkajšnji kazinski dvorani. 870 Zadnji koncert leta 1848 pa je bil dan pred božičnim večerom, 23. decembra, ga je pa v svojih prostorih organiziralo strelsko društvo. 871 V Ljubljani je koncertiral tudi maja naslednjega leta. Tokrat je nastopal skupaj z učiteljico petja. Po poročanju Lju- bljančanke se je umetnik s tem koncertom za nekaj let poslovil od mesta. Preko Celovca je odpotoval v Belgijo in nato v Anglijo. 872 Največ podatkov o kulturnem življenju v Celju najdemo v prilogi Cillier Zeitunga v zvezi z gledališko dejavnostjo. V mestu in okolici je bila leta 1848 vrsta družabnih prireditev s kultur- nimi točkami. Posebno aktivno je bilo v tem času zdravilišče Dobrna, ki je z družabnimi srečanji in dobrimi koncerti nadaljevalo tudi po letu 1848. 873 Julija leta 1848 je bila velika slovesnost ob odprtju nove zdraviliške dvo- rane. Orkester narodne garde je začel dopoldanski del, igral pa je še celo popol- dne. Zvečer je bil ples. 874 Vstopnice po 30 kr so bile od devete ure dopoldne na voljo v gostišču Zur goldenen Krone, v gostilni in na vrtu gospoda Maxa Kinka. 875 867 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1858, zvezek 4, str. 23. 868 Cilli, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 252. 869 LZ, 9. 12. 1848, št. 148, str. 761. 870 Anhang zur Laibacher Zeitung, LZ, 16. 12. 1848, št. 151, nepaginirano. 871 Einladung, LZ, 23. 12. 1848, št. 154, str. 786. 872 Concert des Louis Eller, LZ, 5. 5. 1849, št. 52, str. 260. 873 Kornelius Preiß, Die Musikkultur Südsteiermarks, v: Franz Hausmann, Südsteiermark (Ein Gedenkbu- ch), Graz 1925, str. 140. 874 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 7. 1848, št. 3; CZ, 11. 7. 1848, št. 17, nepaginirano. 875 Max Kink – gostilničar in pivovar. 141 Na istem mestu je omenjeni pivovar in gostilničar vljudno vabil bralce časopisa na družabno prireditev s plesom, Reunion, in na neimenovano gleda- liško predstavo, ki ji je sledil ognjemet. 876 Podobna prireditev s plesom je bila v zdravilišču v začetku avgusta, ko so nastopili glasbeniki iz Karlsbada. 877 Takratni upravitelji zdravilišča Dobrna so se dobro zavedali pomena ogla- ševanja v večjih, deželnih mestih, zato oglas v ljubljanskem Laibacher Zeitungu meseca maja 878 ne preseneča. V obsežnem oglasu je bila predstavljena celotna zdraviliška ponudba in cene storitev. Svoje storitve je zdravilišče ponujalo tudi bralcem časopisa Journal des oesterreichischen Lloyd. Preseneča podatek, da je med maloštevilnimi oglasi tega časopisa oglas za Dobrno bil natisnjen kar v dveh številkah. 879 V Celju je bilo avgusta še eno veliko slavje, slovesna blagoslovitev zastave, »Fahnenweihe«. Mimo slovesnosti, ki je trajala skoraj ves teden, tudi glavni list Cillier Zeitung ni mogel. Še toliko bolj, če vemo, da je šlo za posvetitev zastave narodne garde, ki je prav tako kot časopis nastala z revolucijo. V prilogi je izšlo obširno vabilo z naslovom Zur Kenntniß und Einladung für die Umgebung der Kreistadt Cilli. 880 Slovesna »Fahnenweihe« se je sicer začela šele v ponedeljek, 4. septembra, prireditve pa že večer prej. Po poročanju celjskega nemškega časopi- sa je bila v nedeljo, 3. septembra, v čast gostujočih narodnih gard na sporedu »eine große theatralische Vorstellung bei doppelter Beleuchtung des äußeren und inneren Schauplatzes, […]«. 881 Ob tej priložnosti sta bili na sporedu dve komediji, Die Sparbücher in Die Katzenmusik, za konec pa zabava s plesom. 882 Slovesnosti se je udeležil tudi general Vincenc Pirker, ki je povedal nekaj besed, ter narodne garde iz Slovenske Bistrice, Konjic, Vojnika, Laškega in Sevnice. 883 V ponedeljek je bila naprej na vrsti slovesna počastitev zastave, tej je sle- dilo pobratenje ter sprevod z baklami. Naslednji dan je bil v kazinski dvorani ples. 884 Odmeve na omenjeno slovesnost smo lahko prebrali v Gratzer Zeitungu, in sicer v začetku septembra; naslov članka je Die Fahnenweihe der Nationalgar- de in Cilli. 885 Zanimivo je, da v graškem časopisu ni izšlo tudi vabilo na priredi- 876 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 7. 1848, št. 3; CZ, 11. 7. 1848, št. 17, nepaginirano in Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 7. 1848, št. 4; CZ, 14. 7. 1848, št. 18, nepaginirano. 877 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 878 Intelligenzblatt zur Laibacher, 18. 5. 1848, št. 60; LZ, 18. 5. 1848, št. 60, str. 247–248. 879 JL, 8. 6. 1848, št. 129, str. 409 in JL, 14. 6. 1848, št. 134, str. 415. 880 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 8. 1848, št. 17; CZ, 29. 8. 1848, št. 31, nepaginirano in Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 881 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 8. 1848, št. 17; CZ, 29. 8. 1848, št. 31, nepaginirano. 882 Prav tam. 883 Orožen, Celska kronika, str. 209–210. 884 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 8. 1848, št. 17; CZ, 29. 8. 1848, št. 31, nepaginirano. 885 Verschiedenes, GZ, 8. 9. 1848, št. 173, nepaginirano. 142 tev. V kratkem besedilu je avtor Ignaz Georg Steinhauser opisal potek dogodka in med drugim omenil mašo, ki jo je vodil opat Vodušek v »deutsche und win- dische Sprache«. Na slovesnosti so bili prisotni tudi gostje iz Gradca, ki jih je avtor še posebej izpostavil. Pri večernem zaključku je omenil še dva umetnika iz Maribora, L. Gaurierja in A. Halleckerja, ki sta bila odgovorna za ognjemet v Bežigradu, takratnem priljubljenem zabaviščnem parku nedaleč od mesta. Kulturna in družabna dejavnost mesta ob Savinji kljub velikim družbe- nim in političnim spremembam leta 1848 ni zamrla. Ljubitelji umetnosti so, pogosto ob nedeljah, tako lahko šli v gledališče ali na koncert ali pa so se zavrteli v kazinski dvorani. Zlasti avgust in september sta bila bogata s kulturnimi in družabnimi prireditvami. Glavni koreograf predstav v Celju je bil gospod Frie- dland. Ta graški 886 umetnik je v Gratzer Zeitungu, kot »öffentlicher Lehrer von Choreographi, 887 öffentlicher Lehrer der Tanzkunst 888 ali öffentlicher Lehrer des mündlichen Vortrages« 889 večkrat vabil na svoje tečaje. Tečaje plesa je avgu- sta organiziral tudi v Celju. 890 Sredi septembra je priloga Cillier Zeitunga vabila na Masken-Einzug. 891 Zanimivo je, da smo odmeve na to prireditev lahko prebrali v naslednji številki časopisa; graški umetnik je doživel pozitivno kritiko. 892 Kljub revoluciji in revolucionarnemu gibanju nam oglasi v prilogi celjske- ga nemškega časopisa vendarle dokazujejo, da v mestu in okolici kulturno doga- janje ni zamrlo. Namen tovrstnih prireditev je bil predvsem druženje čim širšega kroga ljudi, saj je tako lahko prišlo do koristne izmenjave mnenj in razprav o aktualni politični situaciji. Ob tem gotovo ni šlo za kakšno posebno umetniško kvaliteto, ampak zgolj za zadovoljevanje družabnih in socialnih potreb. Gledališki dogodki v Celju leta 1848 Razlog za številne oglase, ki so obveščali bralce o gledališki dejavnosti, je gotovo potrebno iskati pri tiskarju Jeretinu. Tiskar analiziranega časopisa je bil vodja diletantskega gledališča, ki je bilo v sicer političnem letu 1848 precej dejavno. Verjetno je razlog tudi v kulturni tradiciji mesta, saj je bilo na primer 886 V enem izmed oglasov v Gratzer Zeitungu je bila pot do njegovega stanovanja opisana precej natanč- no: »[…] bewohnt in der Stadt Schmiedgasse vom Hauptwachplatze hinein das erste Thor rechts im Hugo'schen Hause Nr. 378 […].« Anhang, GZ, 25. 1. 1848, št. 14, nepaginirano. 887 Prav tam. 888 Anhang, GZ, 14. 9. 1848, št. 179, nepaginirano. 889 Anhang, GZ, 26. 9. 1848, št. 191, nepaginirano. 890 Nachricht, CZ, 11. 8. 1848, št. 26, str. 128. 891 Ball-Nachricht, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 15. 9. 1848, št. 22; CZ, 15. 9. 1848, št. 36, nepagi- nirano. 892 Cilli, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 167. Pri paginaciji je očitno prišlo do napake, saj bi morala biti stran označena s številko 172. 143 leta 1847 ustanovljeno društvo Cillier Männergesangverein, 893 z njim povezana pevska tradicija pa je živa še danes. V predmarčnem obdobju sta se med celjskimi meščani najbolj uveljavila Kazina in Glasbeno društvo. Slednje je bilo prvič ustanovljeno že leta 1801, drugič pa leta 1836 in zaradi pomanjkanja članov deset let kasneje dokončno razpuščeno. 894 Leta 1821 so v mestu ustanovili ljubiteljsko gledališko skupino, v kateri so bili nekdanji člani razpuščenega Glasbenega društva in diletanti; pod vodstvom tiskarja Jeretina so skupaj uprizorili opero Die Schweizer Familie. 895 Skupina je bila zelo dejavna, zanimanje meščanov precejšnje, ubožna blagajna, v katero se je stekal denar od prireditev, pa kar polna. 896 O družabnem življenju celjskega meščanstva je neki uradnik leta 1843 za- pisal: »Celjski meščani obiskujejo poleti gledališče, pozimi kazino. Drugih zaba- višč v mestu ni. Priljubljen je sprehod na vojaško vežbališče zunaj Ljubljanskega predmestja, ki je bil zasajen šele pred nekaj leti.« 897 893 Preiß, Die Musikkultur Südsteiermarks, str. 138–146. 894 Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, str. 356 in 368. 895 Janez Cvirn, Družabno življenje celjskega meščanstva v 19. stoletju, v: To in ono o meščanstvu, Celje 1995, str. 29. 896 Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. del, str. 652. 897 Cvirn, Družabno življenje celjskega meščanstva, str. 29. Vincenc Gurnigg, Pogled na Staro grofijo, 143 144 Stavba, v kateri so uprizarjali gledališke igre, je obsegala dve privatni hiši, ki sta v pravokotnem stiku vključevali severnozahodni vogelno- obzidni stolp. V prvem nadstropju je imela dvorano in soprostore, medtem ko je pritličje služilo obrtnim namenom. 898 Celjsko diletantsko gledališče je bilo leta 1848 kljub velikim političnim in družbenim spremembam, ali pa ravno zaradi njih, precej aktivno. V prilogi natisnjena vabilo prijateljev umetnosti priča o rednem angažiranju in izvajanju gledaliških iger. To pa je na žalost tudi vse. Oglasi so namreč zelo skopi, izpriču- jejo dan, morda tudi uro in naslov igre ter žanr, širšega ozadje pa ne. Zaman je bilo upati na imenik igralcev, za katere so vedno uporabljali zgolj besedo »Kun- stfreunde«. V obvestilih se redko omenjajo imena koreografov; praviloma samo, kadar je šlo za tuje. Domači očitno niso bili tako pomembni. Tudi Jeretin, kot vodja diletantskega gledališča, ni bil omenjen niti enkrat. V časopisu tudi ne najdemo odmevov na predstave ali njihovih kritik, zato smo si pri pregledu pomagali s slovenskim časopisom. V začetnih številkah so bila vabila na predstavo objavljena na koncu ru- brike Anhang, pozneje pa na koncu priloge Cillier Zeitunga. Skupno število ogla- sov je bilo deset, kar je pomenilo tudi deset različnih gledaliških iger, ki so v nadaljevanju objavljene kronološko. Aprila sta bili na programu dve predstavi. V nedeljo, 9., so uprizorili Feldmanovo 899 veseloigro iz leta 1845 900 Das Portrait der Geliebten. 901 Čeprav so bile predstave običajno konec tedna, je bila druga aprilska predstava Die Corsen 902 v ponedeljek, 24. aprila, na predvečer velike slovesnosti v čast cesar- jevemu rojstnemu dnevu, o kateri smo že pisali. V glavnem delu časopisa je v novici nekega J. E. G o slavju nekaj prijaznih besed namenjenih tudi gleda- liški igri: »Am Vorabende wurde von einer Gesellschaft von Kunstfreunden nach vorausgegangenem Festprologe und abgesungener neuer Volkshymne das Schauspiel 'Die Corsen in Ungarn' gegeben, welchem ein zahlreiches Publikum beiwohnte.« 903 To delo v štirih dejanjih je leta 1799 904 napisal August Friedrich Kotzebue. 905 Avtor celjskemu občinstvu ni bil neznan, saj so njegovi igri Die be- iden Klingsberg oder Wie der Vater, so der Sohn, dve leti pozneje pa Der Graf von Burgund uprizorili že leta 1815. 906 898 Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. del, str. 218. 899 Leopold Feldman (22. 3. 1801, München – 26. 3. 1882, Dunaj). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern und München 1972, zvezek 4, str. 879. 900 http://www.stadtbibliothek.wien.at (21. 1. 2002). 901 Anhang, št. 1, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 12. 902 Anhang, št. 3, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 22. 903 Cilli, CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 26. 904 http://www.stadtbibliothek.wien.at (16. 1. 2002). 905 August Friedrich Kotzebue ( 3. 5. 1761 – 23. 3. 1819), Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1865, zvezek 13, str. 45–54. 906 Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, str. 346. 14 Meseca maja gledaliških iger ni bilo na sporedu. Morda je bil čas volitev vendarle preveč nemiren za kulturno delovanje. Tako je celjski oder ponovno oživel šele v nedeljo, 18. junija, z delom Die Bastille. 907 Avtorja gledališke igre glede na skopost objavljenega obvestila nismo našli v nobenem od v literaturi navedenih priročnikov, prav tako ni bilo uspešno iskanje po domačih in tujih spletnih katalogih. Namesto avtorja zato navajamo le citat iz objavljenega ogla- sa: »Nach Französischen Originalen bearbeitet von K. B.« 908 Ob tem naj še zapi- šemo, da so igro v aprilu dvakrat uprizorili tudi v Gradcu. 909 Izkupiček so celjski prijatelji umetnosti namenili štajerskemu prostovoljnemu korpusu. 910 Štajerskim, v vojni ranjenim in prizadetim vojakom je bila namenjena tudi gledališka igra 7. julija. V prilogi natisnjeno vabilo in obvestilo je bilo precej obsežnejše od dotedanjih, razlog za to pa je bilo gostovanje tujih umetnikov. 911 Najprej je bila uprizorjena patriotska pesem Die Schlacht oder Radetzky und sein tapferes Heer in Italien, nato pa še viteška igra v dveh delih Githerschläger und das Taugericht. V programu je sodelovala tudi godba narodne garde. 912 Gledališki večer je bil močno pod vplivom političnih oziroma vojaških dogajanj v Italiji, kjer je glavno vlogo igral prav v naslovu igre omenjeni grof. Očitno je pesnitev doživela velik uspeh, saj je Louis Gaurier, graški učitelj dekla- macije, dve številki pozneje – ob odprtju novega kopališkega salona v Dobrni – v Cillier Zeitungu ponovno naznanil njeno uprizoritev. 913 Gaurierja smo že srečali kot glavnega koreografa slovesne »Fahnenweihe«, ki je bila 1. avgusta v Celju. Julija, zadnji konec tedna, je bilo v gledališču ponovno zelo živahno. Ob tej priložnosti se je v celjskem nemškem časopisu prvič in zadnjič pojavila The- ater Nachricht. 914 V soboto, 29. julija, je bila pod vodstvom Martinellija upri- zorjena veseloigra v dveh dejanjih Großjährig oder Die Folgen der jesuitischen Erziehung. Morda je na uprizoritev Bauernfeldovega 915 dela vplivalo graško gle- dališče. Tamkajšnja uprizoritev omenjenega dela je bila namreč precej odmev- na. Po poročanju graškega časopisa so jo na pritisk javnosti morali ponovno uprizoriti 15. marca. Med obiskovalci je bil tudi znani grof Wickenburg, ki je po koncu prvega dejanja imel tudi slavnostni govor. 916 Reakcije občinstva so bile zelo burne, tako da je bila predstava večkrat za daljši čas prekinjena. 907 Anhang, št. 11, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 70. 908 http://www.stadtbibliothek.wien.at (16. 1. 2002). 909 GZ, 3. 4. 1848, št. 53 in GZ, 15. 4. 1848, št. 60. 910 Anhang, št. 11, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 70. 911 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 7. 1848, št. 2; CZ, 7. 7. 1848, št. 16, nepaginirano. 912 Prav tam. 913 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 7. 1848, št. 4; CZ, 14. 7. 1848, št. 18, nepaginirano. 914 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 915 Eduard von Bauernfeld (13. 1. 1802, Dunaj – 9. 8. 1890, Dunaj). Gero von Wilpert, Lexikon der Weltliteratur, Stuttgart 1988, str. 51. 916 Kaiserthum Oesterreich, GZ, 16. 3. 1848, št. 43, nepaginirano. 14 Naslednji dan, torej v nedeljo 30. julija, je bilo v Celju na sporedu delo Andreasa Baumkircherja Landeshauptamnn in Steiermark und der Landtag in Graz, oder Der Tod für die Freiheit Steiermarks. 917 Očitno je igra morala biti precej znana in priljubljena, saj so jo dvakrat uprizorili tudi v Gradcu, 15. okto- bra 918 in nato še 13. novembra. 919 Odmevov na gledališki vikend v Celju glavni list Cillier Zeitunga po pri- čakovanjih ni objavil, zato o poteku predstave, obisku ali drugem dogajanju ne vemo ničesar. Celjsko gledališče je v začetku avgusta aktivno sodelovalo pri že omenjeni počastitvi zastave, t. i. »Fahnenweihe«, s komedijo Die Sparbbücher in burko Die Katzenmusik oder Die beiden Zöpfe. 920 V nedeljo, 24. septembra, so si Celjani lahko ogledali dvodejanko Frie- dricha Kaiserja 921 Stadt und Land oder Der Viehhändler aus Osterreich. 922 Če- prav glavni list načeloma ni zgubljal prostora za gledališko umetnost, je bilo ob tem obvestilu drugače. Uredništvo je v glavnem listu v dokaj dolgem besedilu želelo meščane pritegniti k obisku omenjene predstave. Razlog ni bila kvaliteta predstave, ampak dobrodelnost, katere izkupiček tokrat ni bil namenjen vo- jakom, ampak tamkajšnji fari: »Unsere unermüdlichen Kunstfreunde, die nie zaudern, wo es sich um die Unterstützung eines edlen Zweckes handelt, veran- stalten am nächsten Sonntage eine dramatische Vorstellung, welche durch die in Zwischenacten vorzutragenden Musik und Gesangspiecen einen besonde- ren Reiz gewähren dürfte. Der Reinertrag ist als Beitrag zur Anschaffung einer großen Glocke für die hiesige Stadtpfarrkirche bestimmt. Wir brauchen wohl nicht darauf hinzuweisen, welch tiefen religiösen Sinn der metallene Mund des Glockengeläutes ausspricht, welches des Lebens wechselvolles Spiel mit schnel- len Schwingen treu begleitet, Kunde gebend von wohl und Weh über Berg und Thal. Möge ein sehr zahlreicher Besuch der Vorstellung die rege Theilnahme an dem schönen Zwecke beurkunden.« 923 Kakšni so bili odzivi in koliko denarja se je na ta način zbralo, iz Cillier Zeitunga nismo izvedeli. Posledice oktobrskih dogodkov so očitno čutili tudi prijatelji umetnosti, saj v tem mesecu predstav niso uprizarjali. Feldmanova veseloigra v dveh deja- njih Der Sohn auf Reisen je bila uprizorjena šele v nedeljo, 12. novembra. 924 917 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 918 Anhang, GZ, 15. 10. 1848, št. 210, nepaginirano. 919 Intelligenzblatt, št. 229; GZ, 13. 11. 1848, št. 239, nepaginirano. 920 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 8. 1848, št. 17; CZ, 29. 8. 1848, št. 31, nepaginirano in Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 921 Kaiser Friedrich (3. 4. 1814, Biberach in Württemberg). Wuzbach, Wien 1863, zvezek 10, str. 360– 370. 922 CZ, 22. 9. 1848, št. 38. V spletnem katalogu je ime predstave Der Viehhändler aus Oberösterreich. http://www.stadtbibliothek.wien.at (16. 1. 2002). 923 Cilli, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 176. 924 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 10. 11. 1848, št. 38; CZ, 10. 11. 1848, št. 52, nepaginirano. 14 Izkupiček je bil ponovno namenjen ubožnemu društvu. 925 Konec predstave je popestril še glasbeno-deklamacijski kvodlibet, ali kot ga je imenoval časopis: »Ein Schüsserl voll Allerlei«. 926 Pri tem je bila prvič navedena ura predstave, morda zato, ker se je ta predstava izjemoma začela nekoliko prej kot običajno. Zastor so odgrnili ob pol sedmih, kar je pol ure prej kot pri naslednji, decembr- ski predstavi. 927 Celjski nemški časopis resnično ni želel razpihovati nacionalnih naspro- tij, zlasti ne s poudarjanjem slovenske kulture in jezika. Zato ni čudno, da v programu nista omenjeni dve slovenski pesmi: Zakonski prepir in Moje želje. Po pisanju Celjskih Slovenskih novin sta doživeli buren odziv pri občinstvu: »Kakor hitro se zaslišijo rahli glasi domačega jezika, postane od samega veselja hrup in pokanje z rokami. Nekemu gospodu, ki je v predzadni klopi sedel, so se od samega veselja solze vlile.« 928 Neznani avtor novice, verjetno pa urednik, pri tem ni pozabil na pomembno vlogo tiskarja: »Komu pa zahvalimo mi Celani ta srečen večer? – komu drugemu, kakor častitemu gospodu Janezu Kr. Jeretinu, natiskarju in založniku Celskih Novin; - njemu bo ostala ta čast, da je on pervi Slovenšino v gledališu razglasil.« 929 Zadnja predstava leta 1848 je bila uprizorjena v petek, 8. decembra. Na sporedu je bila igra Lebende Bilder, ki jo je aranžiral Luis Wlach v sodelovanju z gimnastično predstavo gospoda R. Novaka iz Dunaja. 930 Predstavo Wlach's Darstellung lebender Bilder so si dobra dva meseca prej ogledali tudi v Ljublja- ni. 931 Verjetno je pri teh uprizoritvah šlo za drugačno izrazno moč, za neko vrsto telovadbe. Kronološki pregled dejavnosti celjskega diletantskega gledališča kaže na njegovo živahno dejavnost leta 1848. Predstave so bile vse leto, največ pa julija (9., 29., 30.). Pri tem so prvo odigrali gostujoči umetniki. Po eno predstavo so uprizorili junija, septembra, novembra in decembra, dve pa aprila. Na sporedu sta bili dve veseloigri, kar je tudi sicer bila najbolj priljubljena zvrst diletantov. Sicer pa so odigrali še burko, kvodlibet in viteške igre. V sezna- mu najdemo tudi pesnitev, ki je glede na naslov politične vsebine. Žanr gledali- ških iger je bil podoben tistemu v Gradcu. Tam so poleg burk 932 ali kvodlibeta 933 še posebej močno zastopane opere, komične ali tragične. Vsebinsko je šlo torej za nezapletene vsebine, ob katerih so se gledalci predvsem zabavali. 925 CSN, 15. 11. 1848, št. 21, str. 83. 926 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 10. 11. 1848, št. 38; CZ, 10. 11. 1848, št. 52, nepaginirano. 927 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 12. 1848, št. 46; CZ, 7. 12. 1848, št. 60, nepaginirano. 928 CN, 15. 11. 1848, št. 21, str. 83. 929 Prav tam. 930 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 12. 1848, št. 46; CZ, 7. 12. 1848, št. 60, nepaginirano. 931 LZ, 3. 10. 1848, št. 119, str. 634. 932 Steiermarkisches Intelligenzblatt, 3. 2. 1848, 1848; GZ, 3. 2. 1848, št. 19, str. 72. Gre za igro Hausherr als Brautweiber. 933 GZ, 31. 1. 1848, št. 17, nepaginirano. Gre za igro Fliegende Blätter oder etwas für Alle. 14 Avtorji v celjskem gledališču uprizorjenih iger so bili po večini bolj ali manj znani tuji umetniki. Med njimi gre izpostaviti Bauernfelda in Feldmana. Slednji je moral Jeretinu biti še posebno pri srcu, saj sta bili v celjskem gleda- lišču leta 1848 uprizorjeni kar dve njegovi deli: Der Sohn auf Reisen in Das Portrait der Geliebten. Uprizorjena dela so bila po večini novejšega datuma; Großjährig je deni- mo nastala leta 1846, le redka, kot na primer Die Corsen in Die Bastillie, pa so bila iz 18. stoletja. Avgusta so umetniki sodelovali pri odprtju kopališča Dobrna. 934 Slednje kaže na aktivno vključevanje gledaliških igralcev v lokalno dogajanje. In to ne le z igro, ampak tudi z izkupičkom, ki so ga pogosto namenili v dobrodelne akcije. Morda so se pri tem zgledovali po graških ljubiteljih umetnosti, ki so izkupiček prav tako večkrat namenili v dobrodelne namene. Tako se je na primer društvo graških žena še posebej zahvalilo direktorju tamkajšnjega gledališča, ki je denar namenil otroškemu azilu. 935 Obiskovalci celjskega gledališča so si predstave večinoma lahko ogledali ob nedeljah, z začetkom okoli 19. ure. Po ena predstava je bila na sporedu v ponedeljek, petek in soboto. Cena vstopnic ni bila navedena, podobno kot v Gratzer Zeitungu. Na pla- katu graškega gledališča za igro Die Carlschüler pa najdemo podatek, da je bila cena vstopnice za ložo 24 kr, za 3. nadstropje 12 kr, za 4. pa 8 kr. 936 Domneva- mo, da je bila cena vstopnic v Celju podobna. Celjsko diletantsko gledališče je s svojo dejavnostjo nadaljevalo tudi po- zneje. Še naprej se je vključevalo v lokalno dogajanje, glavno vlogo pa je še naprej igral tiskar Cillier Zeitunga, ki v naslednjem letu sicer ni več izhajal. Sad njegovih prizadevanj je končno tudi slovenska uprizoritev Linhartove Županove Micke, ki je bila uprizorjena 16. septembra 1849, ob odhodu prvega vlaka iz Celja v Ljubljano. Za mesto je bil to pomemben dan, saj je v Celje tedaj prišlo mnogo največje gospode, ki so ji na peronu priredili slavnostni obed. 937 Ignacij Orožen je dan še posebej opisal, med drugim pa omenil tudi diletantsko gledali- šče in našega tiskarja Jeretina: »Ta dan so slovenski vlastenci velko veselje vživali v tukajšnem kazališu, kjer so ovdešni diletanti pod vodstvom tiskarja Janeza Jeretina igrali slovensko igro 'Županova Micka.' To igro so, kakor se pravi, tudi že pred nekimi 50 letami tu v knezii igrali.« 938 Glede na vse napisano ni čudno, da Jeretin velja za začetnika slovenskih gledaliških iger v Celju. 939 934 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 7. 1848, št. 4; CZ, 14. 7. 1848, št. 18, nepaginirano. 935 GZ, 22. 1. 1848, št. 12, nepaginirano. 936 Steiermarkisches Landesarchiv, zbirka 1848, karton 14, št. 1188. 937 Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. del, str. 218. 938 Orožen, Celska kronika, str. 215. 939 Branko Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 177; Orožen, Zgodovina Celja in okoli- ce, 2. del, str. 215. 14 Oglasi tiskarja Jeretina Oglasi tiskarja Jeretina si v okviru analize priloge celjskega nemškega ča- sopisa zaslužijo posebno poglavje. V njih se je običajno pojavljal kot »Kreisbuc- hdrucker«, oziroma »Buch- Kunst- und Musikalienhändler«. 940 Jeretin se je kot oglaševalec v prvih številkah celjskega nemškega časopisa pojavljal redko. Ka- kšno blago je bilo na voljo kupcem v njegovi, z ličnimi črkami in brzotiskalnim strojem opremljeni tiskarni, 941 izvemo šele po preimenovanju časopisa. Prva omemba tiskarja je že v programu časopisa, 942 pri čemer pa njegov domači naslov prvič srečamo šele v 21. številki: »Die Buchdruckerei, Com. Bu- chhandlung und Papierniederlage des ergebenst Gefertigten, im eigenen Hause, Herren Gasse Nr. 6 übernimmt die Bestellungen: [….].« 943 Da je bil med Celjani kar poznan, kaže tudi dejstvo, da tiskarjevega naslova ni bilo mogoče najti niti v vabilih na naročilo časopisa. Jeretina je dobro poznal in tudi cenil Slomšek. 944 Za razliko od drugega celjskega tiskarja Geigerja, ki ga je škof imenoval skopec, ker je kupce knjig in avtorje del znal tako spretno izkoristiti, da si je pridobil znatno imetje. 945 Neki F. K. je v Celjske Slovenske novine naklonjeno pisal o obeh celjskih tiskarjih, za Jeretina pa še posebej: »U novišim času si je zaslužen knigo- tiskar g. Jeretin, naš neutrudeni prijatel, urno – tiskavnico z mnogimi ličnimi abecedi v novem pravopisu omislil.« 946 Tiskarji so se že v preteklem obdobju razen z osnovno obrtjo – vezanjem knjig – ukvarjali še s prodajo različnih vrst papirja, pergamenta in pisal. 947 Je- retin pri tem ni bil izjema. Poleg knjigovezništva 948 je ponujal časopise, knjige, zemljevide in muzikalije, sprejemal pa je tudi naročila za tiskovine znanega gra- škega tiskarja A. Leykamsa 949 ter naročila za drva ali opeko. 950 Ljubitelji umetno- sti so pri njem lahko kupili »Einhundert katholische Bilder in Stahlstich oder 940 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 941 Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem, str. 176. 942 Programm, CW, 1. 4. 1848, št. 1, str. 1. 943 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7; CZ, 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano. 944 Pismo Slomška Vodušku, 5. 7. 1848, v: Kovačič, Slomškova pisma Vodušku, str. 111. 945 Opomba k pismu Slomška Mihaelu Stojanu, 8. 8. 1845. Prav tam, str. 63. 946 F. K., Lube Celjske Novine!, CSN, 15. 7. 1848, št. 3, str. 9–11. 947 Anja Dular, Živeti od knjig, Zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja, Ljubljana 2002, str. 73. 948 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7; CZ 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano. 949 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7; CZ 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano. Andreas Leykam je leta 1806 prevzel tiskarno Georga Widmanstetterja v Gradcu. Dular, Živeti od knjig, str. 76. Glej tudi Anton Schlosser, Die Literatur der Steiermark, Graz 1914, str. 296. 950 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 8. 1848, št. 16; CZ, 25. 8. 1848, št. 30 nepaginirano. 10 Sammlung religiöser Darstellungen« 951 ter portrete takrat slavnih mož: grofa Ra- detzkega, 952 bana Jelačiča 953 in barona Weldna. 954 Med različnimi vrstami zemljevidov naj omenimo Neueste Spezialkarte des Herzogthumes Steyermark, vsem potujočim pa je priporočal Post- und Stras- sen-Karten von Deutschland. 955 Ob koncu leta je Jeretin prodajal različne vrste koledarjev. Ta pojav ni nov, saj je koledarski tisk (sem prištevamo tudi pratike) od 18. stoletja naprej predstavljal najbolj razširjeno knjigotrško blago, ki so ga imeli v vsaki hiši. 956 Na voljo so bili Nationalkalender, Taschenkalender, Blatt- kalender, feine Kalender, ordinöre Kalender. 957 Oglasi celjskega tiskarja Jeretina kažejo na široko paleto prodajnih arti- klov in drugih storitev, kar ga vsekakor enakovredno uvršča v takratni tiskarski svet, saj glede na oglase v osrednjih časopisih v Ljubljani in Gradcu ni za tamkaj- šnjimi tiskarji prav nič zaostajal. Knjigotrški oglasi Številni knjigotrški oglasi niso novost leta 1848, saj jim sledimo že iz 18. stoletja. Pri nas jih je najprej tiskal Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain. 958 Širok spekter knjigotrških oglasov v Cillier Zeitungu bo podlaga za po- skus orisa bralne kulture na Štajerskem leta 1848. Kakšne knjige so pred revo- lucijo brali na tem koncu, nam v spominih opisujejo tudi znani Slovenci. Dr. Vošnjak, ki je svoja gimnazijska leta 1844–1846 preživel v Celju, leto 1848 pa v Gradcu, piše: »In spet se nisem brigal ne za politična ne za narodna vprašanja. Učil sem se pridno, v prostih urah pa sem čital razne knjige, ki sem jih mogel v roke dobiti, najrajši romane. Že v Celju mi je posebna slast bila čitati enega tistih groznih 'Ritter- und Räuberromane' [viteških in razbojniških romanov], ki so bili jako priljubljeno berilo pri mladini.« 959 Henrik Tuma pa v spominih na otroštvo o očetu med drugim piše, da je bil jako načitan in da je bral le nemško literaturo. 960 951 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 952 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 10. 11. 1848, št. 38; CZ, 10. 11. 1848, št. 52, nepaginirano. 953 Prav tam. 954 Prav tam. Franz Ludwig Welden (junij 1782, Lauphein in Württemberg – 7. 8. 1853, Gradec). Wurz- bach, Biographisches Lexikon, Wien 1886, zvezek 24, str. 214–223. 955 Anhang, št. 8, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 45. 956 Dular, Živeti od knjig, str. 132. 957 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 12. 1848, št. 46; CZ, 7. 12. 1848, št. 60, nepaginirano. 958 Dular, Živeti od knjig, str. 26. Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain – časopis, ki je izhajal v Ljubljani v letih 1775–1776. Tanja Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem, Ljubljana 2001, str. 16 in 83. 959 Josip Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1905, str. 31. 960 Tuma, Iz mojega življenja, Ljubljana 1937, str. 19. 11 Prvi knjižni oglas je prinesla že druga številka Cillier Wochenblatta. Gre pravzaprav za obvestilo o zalogi Drobtinice za novo leto 1846. 961 Do preimeno- vanja časopisa je v časopisu izšel samo še oglas za Freiheits-Album, Zur Erinne- rung an 13., 14. und 15. März 1848. 962 Tiskar je pri objavi knjigotrške ponudbe navadno objavljal enake podat- ke, to je naslov in ciljno publiko. Prav na podlagi slednjega podatka je nastal seznam knjigotrških oglasov, ki je priložen na koncu analize celjskega nemškega časopisa. Pri nekaterih delih je bil tiskar skromen s pojasnili, zato smo taka dela razvrstili po osebni presoji. Pri tem smo si pomagali s priročniki in z modernimi spletnimi katalogi domačih in tujih knjižnic. Če so bili vsi poskusi neuspešni, smo delo razvrstili na podlagi subjektivnih kriterijev in domnev, pri čemer sta bila odlučujoča čas izida oglasa ter naslov dela. V takem primeru stoji ob naslo- vu zvezdica. Oglasi so včasih navajali tudi ceno in avtorja dela. Če je bila identifikacija imenovanih avtorjev nemogoča, smo upoštevali kar tiskarjevo razlago. V prime- ru, da avtorjeve identifikacije ni, pomeni, da ga ni bilo mogoče najti v nobenem navedenem priročniku. Običajno je tiskar oglase za določeno knjigo večkrat ponovil. Med vsemi 75 naslovi jih je bilo le sedem objavljenih samo enkrat. Prvo večjo objavo knjig je prinesla prva številka Cillier Zeitunga, 963 ki je v tristolpčnem seznamu naznanjala različne vrste knjig. Bralci so za 6 gld lahko kupili fantazijo dr. Matthiasa Macherja 964 Teutschlands und Oesterreichs Zu- kunft. Nekoliko dražja, 10 gld, je bila knjiga neznanega Štajerca Teutschlands gemeinsame, parlamentarische Verfassung. 965 V njem smo zasledili humoristič- na dela in priročnike, ki med knjigotrškimi oglasi predstavljajo večino. Bralci so lahko za 2 gld kupili Linzer Kochbuch s kar 1802 kuharskimi nasveti ter nekoliko cenejši Wiener Universal- Kochbuch in Grätzer Kochbuch. 966 Od julija dalje so seznami knjig imeli podobno obliko. Sredi istega me- seca so se med oglasi znašla dela izključno nabožne vsebine. 967 Konec julija naj- demo v prilogi oglas za (poleg že omenjenih Drobtinic) edino slovensko knjigo Hudi Jezik, Huda reč, Lepi nauki za mlade in stare. Ker gre za slovensko knjigo, je prav, da oglas citiramo v celoti: »Dieses slovenische Werkchen in schönem 961 Anhang, št. 1, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 12. 962 Anhang, št. 6, CW, 11. 5. 1848, str. 40. 963 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 964 Dr. Matthias Macher (8. 1. 1793, Oisnitz/ Steiermark – 27. 6. 1876, Gradec). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern 1986, zvezek 10, str. 190. 965 Prav tam. 966 Prav tam. 967 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano in Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung, 21. 7. 1848, št. 6; CZ, 21. 7. 1848, št. 20, nepaginirano. 12 marmorirten Einband, dürfte sich vorzüglich als Prüfungsgeschenk für die Schuljugend eignen, ist 52 Seiten stark, in Octav, und kostet nur 8 kr.« 968 Seznam knjig v začetku avgusta se je nanašal na popolnoma nove knji- ge. 969 Med njimi najdemo tudi romana Louisa Bourdina Fürst Mitternacht ter slavnega Johana Gabriela Seidla 970 Tyrol und Steiermark. 971 Istega meseca je bila prvič objavljena zbirka 350 ljudskih pesmi Liederschatz. 972 Avgustovske priloge so bile prvič popolnoma namenjene knjigotrškim oglasom, kar se je ponovilo že naslednjega meseca, 973 še prav pogosto pa se je to dogajalo v decembrskih številkah. Nasploh so bili septembrski seznami zanimivi, saj so bili tisti v začetku meseca v celoti namenjeni knjigam, v zadnjih številkah priloge pa jih zasledimo le redko. Tiskar se je zavedal pomena začetka šolskega leta, zato je konec septem- bra natisnil oglas za šolske knjige. 974 Zanimiva je priloga ob koncu oktobra, kjer je kar 14 del, od tega sedem s politično vsebino. 975 Očitno so tudi na knjigotrške oglase močno vplivali dogodki v prestolnici v začetku oktobra leta 1848. Tiskar je torej od avgusta dalje imel na prodaj povsem nove knjige, ki so se tudi vsebinsko močno razlikovale od prejšnjih. Knjige nabožne vsebine so izpodrinili priročniki, pojavljati pa so se začele tudi pesniške zbirke. Tako je bilo v začetku septembra pri tiskarju mogoče kupiti knjigo Anastazija Grüna 976 Schutt 977 in tudi Der italienische Sprachmeister im Haus und auf der Reise. 978 Da so tudi ljubitelji glasbe pri tiskarju Jeretinu prišli na svoj račun, kaže novembrski oglas. Glede na pojasnilo domnevamo, da gre za prvo spevoigro Vater Ferdinand oder an Herz und an Sinn. Gre za edino tovrstno delo, pri katerem so kot kulise nastopale žive slike. Poskus orisa bralne kulture v Celju Po kronološkem pregledu knjižnih oglasov smo knjige poskušali razvrstiti po vsebini. Glede na zgoraj omenjene kriterije smo jih razvrstili v naslednje skupine: 968 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 969 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 970 Johan Gabriel Seidl (21. 6. 1804, Dunaj – 18. 7. 1875, Dunaj). Wilpert, Lexikon der Weltliteratur, str. 741–742. 971 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 972 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 8. 8. 1848, št. 11; CZ, 8. 8. 1848, št. 25, nepaginirano. 973 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano, 974 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 26. 9. 1848, št. 25; CZ, 26. 9. 1848, št. 39, nepaginirano. 975 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 24. 10. 1848, št. 33; CZ, 24. 10. 1848, št. 47, nepaginirano. 976 Anastasius Grün – Anton Auersperg (11. 4. 1806, Ljubljana – 12. 9. 1876, Gradec). SBL 1, str. 19– 20. 977 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano. 978 Prav tam. 13 Knjige s politično in družbeno vsebino Največjo skupino predstavljajo dela političnega in družbenega življenja. Gre za različne vrste komentarjev, mnenj in poročil ob posameznih aktualnih dogodkih. Sem sodijo dela kot Freiheits-Album, Zur Erinerung an 13., 14. und 15. März 1848, 979 Teutschlands gemeinsame, parlamentarische Verfassung, 980 Anschluß an Deutschland, auch Anschluß an den Zollverein? 981 Bolj ali manj znani avtorji so razpravljali o prihodnji ureditvi države, na primer dr. Matthias Macher v knjigi Teutschlands und Oesterreichs Zukunft, 982 Die drei Republi- kaner (Hecker, Struve und Schimmelpenning. Führer der republikanischen Freischaaren im badischen Oberlande 1848), 983 pa Hermann Abeken 984 v Die Republik in Nord-Amerika 985 in Der Plan einer demokratisch-republikanischen Verfassung in Deutschland. 986 Z aktualnim položajem v državi so se ukvarjali Johann Sporschil 987 v Kri- tische Beleuchtung der Reformvorschläge, 988 Salzmann v So sieht's aus! Oder Pinselstriche zur Kentniß der Gegenwart, 989 Max Langenschwarz 990 v Politische Nachtgedanken einer Lichtputze 991 in Die jetzigen Bauernunruhen. 992 Eduard Chörnitzer 993 se je v delu Wie erweiset sich Thätigkeit der Reichsversammlung in Wien? ukvarjal z delom parlamenta. 994 Nekatera dela, na primer Ferdinand und die Engel 995 in Wiener Ereignis- se (vom 15–28. Mai), 996 so se ukvarjala z refleksijami na pretekle dogodke. Omeniti je treba tri javna pisma politične narave: Offenes Sendeschrei- ben an die steierischen Herrschaften und Bauern, 997 Orožnovo pismo v Gradec 979 Anhang, št. 6, CW, 11. 5. 1848, str. 40. 980 Prav tam. 981 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 982 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 983 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 27. 10. 1848, št. 34; CZ, 27. 10. 1848, št. 48, nepaginirano. 984 Hermann Abeken (27. 6. 1820, Osnabrück – 27. 4. 1854, Hannover). Allgemeine Deutsche Bio- graphie, Lepizig 1875, zvezek 1, str. 11. 985 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 24. 10. 1848, št. 33; CZ, 24. 10. 1848, št. 47, nepaginirano. 986 Prav tam. 987 Johann Chrysostomus Sporschil(l) (23. 1. 1800, Brno – 16. 12. 1863, Dunaj). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern und München 1999, zvezek 19, str. 13–14. 988 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 27. 10. 1848, št. 34; CZ, 27. 10. 1848, št. 48, nepaginirano. 989 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 8. 1848, št. 16; CZ, 25. 8. 1848, št. 30, nepaginirano. 990 Maximilian (Leopold) Langenschwarz (1801, Rödelheim b. Frankfurt – po 1867). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern und München 1984, zvezek 9, str. 921–922. 991 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 992 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 993 Eduard Chörnitzer, doktor prava. Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 10. 11. 1848, št. 38, CZ, 10. 11. 1848, št. 52, nepaginirano. 994 Prav tam. 995 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 996 Prav tam. 997 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 25; CZ, 22. 9. 1848, št. 39, nepaginirano. 14 Sendeschreiben an W Biberauer 998 ter Ennemoserjevo pismo Begriff der wa- hren Freiheit. 999 Sem sodi tudi delo z naslovom Die Griechen und Römer nekega dr. Z….n. Naslov sicer napoveduje zgodovinsko temo, iz besed tiskarja pa je razvi- dno, da gre za domoljubno vsebino. 1000 Priročniki V drugo, prav tako močno skupino so sodili priročniki. Glede na ciljno publiko jih lahko razdelimo na priročnike za gospodarjenje, kot so Williama Löbeja Der kluge Hausvater und die kluge Hausmutter (Ein getreuer Rathge- ber in allen Vorkommnissen der Land- und Hauswirtschaft und der damit verbundenen Nebengewerbe), 1001 Josefa Moshamerja Wiener Haussecretär, 1002 Der Schwager Max an seine Landleute, 1003 dr. Röderja 1004 Die Hausbrunnen als Wasser-Heil-Anstalt und Apotheke des Hauses, 1005 in zdravstvene priročnike, kot sta Bild zu Cais oder Die Wunder des Magnetismus 1006 ter Das Römerbad nächst Tüffer in Steiermark, ki ga je napisal dr. Macher. 1007 Slednji je kot »Doc- tor der Heilkunde, Magister der Geburtshilfe« 1008 precej dobro poznal razmere v tem delu dežele. Po njegovem mnenju so toplicam v Laškem takrat pripisovali premajhen pomen. Nasprotoval je vsem kritikam, ki so letele na zdravilišče ter razloge za to iskal v nepoznavanju kraja. 1009 To je bil tudi razlog za nastanek omenjenega dela: »Dieses bestimmte mich, meine Beobachtung über dieses Mi- neralwasser in diesen wenigen Bogen niederzulegen, das ärztlich Publicum mit den Heilkräften desselben bekannt zu machen, und den Cur- Gästen einen Leitfaden zum zweckmäßigen Bade – und Trinkgebrauche an die Hand zu ge- ben. Möge diese kleine Bemühung, als ein Bestreben zum Wohle der leidenden Kranken, welche an genannte Quellen Genesung suchen, etwas beizutragen, mit gütiger Nachsicht aufgenommen werden.« 1010 Sicer je delo razdeljeno na pet 998 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 999 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 1000 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 11. 1848, št. 40; CZ, 17. 11. 1848, št. 54, nepaginirano. 1001 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 8. 1848, št. 12; CZ, 11. 8. 1848, št. 26, nepaginirano. 1002 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano, . 1003 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1004 Dr. Albrecht Röder (16. 11. 1794, Wilhermsdorf – 8. 2. 1844, Wilhermsdorf). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern und München 1999, Ergänzungsband 6, str. 574. 1005 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 11. 1848, št. 40, nepaginirano; CZ, 17. 11. 1848, št. 54. 1006 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 1007 Prav tam. 1008 Matthias Macher, Pshysikalisch=medicinische Darstellung des Römerbades nächst Tüffer in Steyer- mark für Cur-Gäste (Gratz: Ferstel'schen Buchhandlung des Johann Lorenz Greiner, 1826), nepagini- rano. 1009 Vorbericht, prav tam. 1010 Prav tam. 1 delov 1011 in se konča z nasveti za uporabo zdravilne vode. Avtor je zelo natančno opisal kopališče, zdraviliške sobe, potek zdravljenja, diete ter nego po vsem tem. Omenjeni avtor je napisal tudi besedilo pesmi Das Steierland (Die Berge hoch, an Erzen reich), ki jo je uglasbil J. E. Schmölzer. 1012 Številni, v oglasih omenjeni priročniki, so bili namenjeni gostilničarjem in drugim obrtnikom (A. F. Wiesing, Rathgeber zur Behandlung der Weine für Privatleute, 1013 Heinrich von Gerstenberg, 1014 Geheimisse und Winke für Braumeister und Schankwirt, 1015 Georg Sebastian Schuber, Der ökonomische Künstler oder neuentdeckte Geheimnisse für Künstler, Proffesionisten, Jäger, Haus- und Landwirthe, 1016 Med. dr. Augustin Erath, 1017 Beretiung des Hau- strunkes oder Wein, Most und Bier für den Bürger und Landmann 1018 ) ter mladini (Hudi Jezik, Huda reč, Lepi nauki za mlade in stare 1019 in Corbinian Lohrmayer 1020 Blätter für Geist und Herz 1021 ). V najštevilčnejšo skupino priročnikov sodijo kuharske knjige. Od sku- pno 18 priročnikov jih je bilo kar pet namenjenih gospodinjam: Linzer Koch- buch, 1022 Anna Dons neustes Wiener universal Kochbuch, 1023 Grätzer Koch- buch herausgegeben von Maria Anna Bußwald, 1024 Die Bayerische Köchin in Böhmen 1025 in Die Damfwäsche. Razlaga slednje se zdi še posebej zanimiva: »Ein höchst einfaches Verfahren, alle Arten der Leib- Tisch- und Bettwäsche u.s.w. mit großer Ersparniß an Zeit und Geld durch Anwendung von wasser- dämpfen blendend weiß zu waschen, ohne sie dabei, wie nach der alten metho- de, anzugreifen und abzunutzen.« 1026 Avtor omenjenega priročnika je francoski 1011 Historisch–topografischeer Abriß des Römerbades nächst Tüffer, Physikalische und chemische Eigen- heiten dieser Quellen, Über die Entstehung dieser Marmquellen, Über die Wirkung derselben auf den kranken Organismus, Über die Gebrauchsweise dieses Mineralwassers. 1012 Hans Giebisch, L. Pichler, K. Vancsa, Kleines Österreichisches Literatur Lexikon, Wien 1948, str. 264. 1013 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 31. 10. 1848, št. 35; CZ, 31. 10. 1848, št. 49, nepaginirano. 1014 Heinrich Wilhelm von Gerstenberg (3. 1. 1737, Tandern/ Schleswig – 1. 11. 1823, Altona). Wilpert, Lexikon der Weltliteratur, str. 247–248. 1015 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 11. 1848, št. 40; CZ, 17. 11. 1848, št. 54, nepaginirano. 1016 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano. 1017 Med. dr. Augustin Erath (28. 2. 1648, Augsburg – 5. 9. 1719, Passau). Allgemeine Deutsche Bio- graphie, Leipzig 1890, zvezek 30, str. 183. 1018 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 1019 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 1020 Corbinian Lohrmayer (župnik). Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 1021 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano. 1022 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung , 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 1023 Prav tam. 1024 Prav tam. 1025 Prav tam. 1026 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 27. 10. 1848, št. 34; CZ, 27. 10. 1848, št. 48, nepaginirano. 1 pisec Bourgnod d'Ayre, delo je v nemščino prevedel D. Ch. H. Schmidt, kar izvemo iz oglasa v graškem časopisu. 1027 Nabožna dela V tretjo skupino, ki je zajemala 12 knjig, so spadala nabožna besedi- la. Med njimi so bralci lahko prebirali usode, ki jih je narekovalo nebo, npr. Prophezeiung (eines 97 jährigen Benedictiner Mönches) 1028 in Maria Stiefel Prophezeiungen, 1029 dr. Arnold Rennev pa je uredil in izdal Das Ende der Welt nahet. 1030 Na aktualna vprašanja so se nanašale knjige dr. Joh. Bapt. Kirscher- ja 1031 Erörterungen über die großen religiosen Fragen, 1032 Die sociale Freiheit im Lichte der Religion oder Gedanken eines katholischen Priesters. 1033 Neka- teri naslovi pa so bili že sami po sebi dovolj zgovorni: Das Jahr 1850 in seiner wichtigen Bedeutung (prophetische Worte eines Monches in Paolo), 1034 Bibli- sche Darstellung Evangelien auf alle Sonn- und Feiertage des ganzen Jahres, 1035 Joachim Ventura Trauerreden, 1036 Geschichte der Erscheinung der seligsten Jungfrau (zweien Hirten-Kinder). 1037 Gratzer Zeitung je pri slednji objavil nekoli- ko drugačen naslov, namreč Geschichte der Erscheinung der seligen Jungfrau zweien Hirten – Kindern auf dem Berge von Galette in Frankreich, izšla pa je že leto pred revolucijo. 1038 Učbeniki Za prodajo tovrstnih knjig je tiskar moral imeti dovoljenje, ki mu ga je dalo šolsko ministrstvo. Celjski tiskar tovrstnega dovoljenja v časopisu ni obja- vil, tako kot je to sicer storil ljubljanski tiskar Janez Giontini. 1039 Pri Jeretinu je bilo moč kupiti Abecedo 1040 in različne vrste učbenikov: »Schulbücher sowohl für deutsche und lateinische als auch slovenische (Sonntags Schulen) dann alle sonstige Schulrequisiten u. Schreibmaterialien, wie auch Gebeth, Erbauungs- 1027 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 6. 3. 1848, št. 37; GZ, 6. 3. 1848, št. 37, nepaginirano. 1028 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano. 1029 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 21. 11. 1848, št. 41; CZ, 21. 11. 1848, št. 55, nepaginirano. 1030 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano. 1031 Dr. Joh. Bapt. Kirscher, profesor teologije na univerzi v Freiburgu in stolni kanonik tamkajšnje cerkve. Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1032 Prav tam. 1033 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 12. 12. 1848, št. 48; CZ, 12. 12. 1848, št. 61, nepaginirano. 1034 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano. 1035 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 8. 8. 1848, št. 11; CZ, 8. 8. 1848, št. 25, nepaginirano. 1036 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 8. 1848, št. 12; CZ, 11. 8. 1848, št. 26, nepaginirano. 1037 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung , 21. 7. 1848, št. 6; CZ, 21. 7. 1848, št. 20, nepaginirano. 1038 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 20. 3. 1848, št. 45; GZ, 20. 3. 1848, št. 45, str. 182. 1039 18. Dokladni list k 39. listu Novic, str. 36. 1040 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 25; CZ, 26. 9. 1848, št. 39, nepaginirano. 1 und andere nützliche Unterhaltungsbücher in deutscher und slovenischer Sprache.« 1041 Poleg splošnega oglasa za učbenike so bili natisnjeni še samostojni oglasi, in sicer za knjige Klemensa Siemersa 1042 Geschichte der christlichen Kirche für katholische Gymnasien, 1043 G. B. Aldinija in dr. W. Beckerja Der italienische Sprachmeister im Haus und auf der Reise oder die italienische Sprache 1044 ter Hermanna Venediga 1045 Die lateinische Formenlehre. 1046 Med njimi sta torej dva učbenika za učenje tujih jezikov, italijanskega in latinskega. Slednji je še posebej znan, saj ga je spisal klasični filolog in v letih 1868/1869 predavatelj na gimnaziji v Celju. 1047 Venedigov učbenik Die latei- nische Formenlehre oder Wortbildung hrani Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V predgovoru 144 strani obsegajočega dela je bil zapisan kratek, vendar dovolj zgovoren povzetek: »Vorliegende Blätter enthalten erläuternde Zusätze zu der für die österreichischen Gymnasien Vorgeschriebenen lateini- schen Grammatik, und sind zunächst jenen Privatisten gewidmet, welche sich bei dem ersten Vorbereitungsunterrichte eines erklärenden Hilfsbuches bedi- enen wollen. Bezüglich des zweiten Theiles (Syntax) wurden aus der Satzlehre nun jene Anfangsgründe aufgenommen, welche theils zur Ergänzung, theils zur besseren Begründung der Formenlehre sich mit dieser an füglichsten verbinden lassen.« 1048 Knjige z zgodovinsko tematiko Gre sicer za številčno šibko, a pomembno skupino del: Die Johanniter oder Einnahme von Rhodus durch Soliman, 1049 Albrecht Tebeldi: 1050 Die Slawen im Kaiserthume Oesterreich, 1051 Johan Gabriel Seidl: Tyrol und Steiermark, 1052 Tirol und die Tiroler 1053 ter delo Ludmile Chmel 1054 Sieben Weissagungen, ki bi 1041 Prav tam. 1042 Klemens Siemers (21. 4. 1801, Münster – 25. 5. 1851). Allgemeine Deutsche Biographie, Leipzig 1890, zvezek 34, str. 214–215. 1043 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1044 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano. 1045 Hermann Venedig, član benediktinskega samostana St. Paul in profesor na akademski gimnaziji v Ce- lovcu. Herman Venedig, Die lateinische Formenlehre oder Wortbildung, Wien 1845, nepaginirano. 1046 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 1047 Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. del, str. 201. 1048 Venedig, Die lateinische Formenlehre, Vorwort, nepaginirano. 1049 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25.8.1848, št. 16; CZ, 25.8.1848, št. 30, nepaginirano. 1050 Delo je izšlo na Dunaju leta 1848 http://www.stadtbibliothek.wien.at (1. 2. 2003). 1051 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 1052 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung , 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 1053 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 1054 Ludmila Chemel, nuna iz samostana St. Francisci v Pragi. Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. Delo je izšlo v Weimarju leta 1848. http: //www.stadtbibliothek.wien.at (22. 2. 2003). 1 sicer glede na naslov bolj spadalo med nabožna dela, vendar je podnaslov dovolj jasen in odločujoč za uvrstitev v to skupino. 1055 Sem smo uvrstili dr. tudi Seidla, ki je leta 1819 prišel v Celje kot gimna- zijski učitelj. Štajerci so ga poznali po časopisu Der Aufmerkasame - Zeitschrift für österreichische Gymnasien. 1056 Za njegovih dvanajst let, ki jih je preživel na Štajer- skem, velja, da so bila to najlepša leta njegovega življenja. 1057 Med vsemi knjižnimi oglasi je posebno pozornost vzbudilo delo Zerstre- ute Blüten, 1058 ki se je pojavilo v kar 12 prilogah. Razvrstitev dela v seznam ni bila lahka, saj je bil oglas izredno pomanjkljiv. Objavljen je bil le naslov dela, brez ciljne skupine, avtor Körber 1059 pa je bil imenovan le s priimkom. Knjiga smo razvrstili na podlagi podatkov Wurzbachovega 1060 slovarja 1061 in spletnega kataloga Wiener Stadtbibliothek. 1062 Avtor dela Philipp von Körber ni bil tipi- čen literarni predstavnik, saj je bilo njegovo kratko življenje že od vsega začetka namenjeno vojaškemu stanu. 1063 Kljub temu pa je bil literarno dejaven ves čas svoje vojaške službe, ki je vplivala na nastanek in vsebino njegovih del. Na Du- naju so izšla še druga njegova dela, in sicer Bilder aus der Lombardei, Taschen- buch des Militär – Geschäftsstyls für k. k. Militärs ter Die militärischen Briefe in untergeordneten und gleichstehenden Rangverhältnisse. 1064 V katalogu Wie- ner Stadtbibliothek najdemo še Volksbelustigungen und Mummenschand der alten ehemaligen Reichstadt Nürnberg. 1065 Delo Zerstreute Blüten obsega 189 strani, izšlo pa je na Dunaju leta 1837. 1066 »Novellen und Schilderungen, nebst ausgewälten Fragmenten aus Melchior Gioja's Schriften,« 1067 je podnaslov, ki nam pove, da gre za kratko prozo in ohranjene spise italijanskega pisatelja in politika Gioa Melchiorja, ki je živel na prelomu stoletja in se je zavzemal za enotno Italijo. 1068 Samostojnost Italije pa je bila tudi leta 1848 precej aktualna tema. 1055 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 1056 Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, str. 357. 1057 Prav tam. 1058 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1059 Philipp von Körber (26. 12. 1812, Budim – 18. 7. 1861, Kierling/Dunaj). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1864, zvezek 12, str. 237. 1060 Konstantin Wurzbach Tannenberg (11. 4. 1818, Ljubljana – 19. 8. 1893, Berchtesgaden). SBL 4, str. 726–729. 1061 Prav tam, str. 237–239. 1062 http://www.wiener.stadtbibliothek.at (22. 4. 2003). 1063 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1864, zvezek 12, str. 237. 1064 Prav tam, str. 237. 1065 http://www.wiener.stadtbibliothek.at (22. 4. 2003). 1066 Prav tam. 1067 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1864, zvezek 12, str. 238. 1068 Melchior Gioa (20. 9. 1767, Piacenza – 2. 1. 1829, Milano). Enciclopedia italiana, Milano 1933, zvezek 17, str. 162–163. 1 Leposlovna dela Vsa druga, v oglasih omenjena dela, bi lahko šteli med leposlovje. Posa- mezne skupine leposlovnih del so v primerjavi z zgoraj omenjenimi precej manj- še in včasih zajemajo le nekaj del. Izjemo med njimi predstavljata deli Louisa Bo- urdina Fürst Mitternacht, 1069 ki ga je tiskar opredelil kot roman, in Bidocqovo delo Geheimnisse von Paris, ki ga je iz francoščine prevedel L. Meyer. 1070 Prvo obsega dva dela, drugo pa kar šest. K tej skupini bi šteli tudi krajše delo Gustava Nieritza 1071 Jacob Sturm oder Tagebuch eines Dorfschulmeisters. 1072 V skupino leposlovnih smo uvrstili tudi tri šaljiva dela, in sicer Fünfzig Mittel gegen böse Gläubiger oder Morgen macht Sorgen, 1073 Bruder Immer- lustig und Ludwig Immerdurstig Der närrische Kerl oder Spaß muß sein, sagt Neumann! 1074 in Ferdinand Stolle: 1075 Na da lacht zu! 1076 V otroško oziroma mladinsko literaturo smo uvrstili Folge mir nach! oder Das verlorene und wi- edergefundene Kreuzchen, 1077 Naturgeschichte der Kinder 1078 avtorja Georga Christiana Raffa 1079 ter Die Christnacht der Geizigen, 1080 ki ga je napisal J. C. Schmid. 1081 1069 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 1070 Prav tam. 1071 Gustav Nieritz ( 2. 7. 1795, Dresden – 16. 2. 1876, Dresden). Wilpert, Lexikon der Weltliteratur str. 591. 1072 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 1073 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 1074 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 1075 Ferdinand Stolle (28. 9. 1806, Dresden – 28. 9. 1872, Dresden). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern und München 2000, zvezek 20, str. 342. 1076 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 12. 1848, št. 51; CZ, 22. 12. 1848, št. 64, nepaginirano. 1077 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 12. 12. 1848, št. 48; CZ, 12. 12. 1848, št. 61, nepaginirano. 1078 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 1079 Georg Christian Raff (30. 9. 1748, Stuttgart – 5. 6. 1788, Stuttgart), učitelj zgodovine in geografije na liceju v Göttingenu. Allgemeine Deutsche Biographie, Lepizig 1888, zvezek 27, str. 158–159. 1080 Prav tam. 1081 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 23. 3. 1848, št. 47; GZ, 23. 3. 1848, št. 47, str. 192. 10 Poezija V to skupino spadajo dela: Liederschatz, Sammlung von 350 der belieb- testen Volkslieder, 1082 Siegfried von Rapper: 1083 Befreite Lieder Dem jungen Oe- sterreich, 1084 August Schumacher: 1085 Prinz Johann, 1086 J. F. Runkel: 1087 Katholi- sche Choräle, 1088 Anastasius Grün Schutt. 1089 Zanimivi sta zadnji dve deli. Prvo zato, ker gre za korale, pete pesmi. Avtor druge pa je znani grof Auersperg, ki je v letu 1848 igral pomembno vlogo tudi v vojaškem in političnem življenju. Zgodovinsko ozadje ima tudi domoljubna Schumacherjeva pesem. Čas, ki ga je avtor preživel na Dunaju, je bil povod za domoznanske študije, od tod tudi njegovi deli, kot sta Herz, Schmerz und Scherz in Liedern ter Bilder aus den Alpen der Steiermark. Obe sta izšli na Dunaju; prvo leta 1821, drugo pa 1822. 1090 Knjigotrški oglasi našega tiskarja jasno kažejo interes bralcev. Najbolj za- nimive in s tem najštevilčnejše so bile knjige s politično in družbeno vsebino, kar pa v političnem letu 1848 ni bilo nič čudnega. Ciljna publika Pri ugotavljanju ciljne publike smo imeli lahko delo, saj jo je tiskar, kot smo videli, sam navedel. Bralce bi lahko razdelili na dve veliki skupini, in sicer strokovnjake in laike. Med slednje sodijo prebivalci mesta, predvsem gospodi- nje, gostilničarji, obrtniki in mladina oziroma otroci. Interes meščanov je bil gotovo bolj usmerjen v družbeno-politično dogajanje kot pa v umetniško naravo besedil. Podobno sliko dobimo, če pogledamo oglase založnikov Kleinmayrja 1091 in Giontina. Tudi ta dva sta prodajala predvsem priročnike, učbenike in števil- na dela z družbeno-politično vsebino. 1082 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 8. 8. 1848, št. 11; CZ, 8. 8. 1848, št. 25, nepaginirano. 1083 Siegfried von Kapper (marec 1821, Šmihov pri Pragi – 7. 6. 1879, Pisa). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1863, zvezek 10, str. 451–452. 1084 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 8. 1848, št. 16; CZ, 25. 8. 1848, št. 30, nepaginirano. 1085 August Schumacher (4. 11. 1790, Corbach – 18. 1. 1864, Moskva). Wurzbach, Biographisches Lexi- kon, Wien 1876, zvezek, 32, str. 212–213. 1086 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 1087 J . F. Runkel, učitelj glasbe na gimnaziji v Hessnu. Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1088 Prav tam. 1089 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 9. 1848, št. 20; CZ, 7. 9. 1848, št. 34, nepaginirano. 1090 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1876, zvezek 32, str. 213. 1091 O njem glej tudi SBL, str. 459–460. 11 Primerjava knjigotrških oglasov v Cillier Zeitungu in nekaterih drugih časopisih Iz Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung lahko povzamemo, da je bilo v ti- skarni Ignaza Aloisa Kleinmayrja 1092 v Ljubljani mogoče kupiti vsebinsko podob- ne knjige kot pri celjskemu tiskarju. Veliko skupino so predstavljali priročniki, knjige politične in družbene vsebine ter učbeniki. Prav med slednjimi najdemo oglas za že prelistano Venedigovo latinsko slovnico. 1093 V seznamih omenjenega ljubljanskega tiskarja opazimo celo nekaj enakih knjig: Fürst Mitternacht, 1094 Jo- hanniter, 1095 Freiheits-Album, Zur Erinerung an 13., 14. und 15. März 1848 1096 in Der kluge Hausvater und die kluge Mutter. 1097 Ljubljanski knjižni oglasi se nanašajo na avtorje, ki so jih tudi Celjani po- znali. Tak je na primer Moshamer 1098 s Tolleranz – Bote oder allgemeine Kallen- der für alle Bewohner des österreichischen Kaiserstaates auf das Jahr 1849 1099 ali pa Bourdin z delom Die 7 Cardinaltugenden. 1100 Cene knjig v obeh mestih so se nekoliko razlikovale. Tako je bila cena enaka za Venedigovo (40 kr) in Bourdinovo knjigo (2 gld 15 kr). 1101 Za pet krajcarjev je bila v Ljubljani dražja knjiga Johanniter, 1102 v Celju pa prav tako za pet krajcarjev dražji Freiheits-Album in Zur Erinerung an 13., 14. und 15. März 1848. 1103 V Gradcu so kupci imeli večjo izbiro knjig, saj je osrednji graški časopis Gratzer Zeitung redno objavljal oglase kar šestih tamkajšnjih knjigotržcev. To so bili: Damian Sorge, 1104 Jakob Franz Dirnbock, 1105 Eduard Ludewig, 1106 J. A. Kienreich‘schen Buchhandlung, 1107 J. L. Greiner‘s Kunst- und Musikalienhan- dlung 1108 in Franz Ferstel‘schen Buchhandlung. 1109 Pri oglasih slednjega je bilo 1092 Ignaz Alois Kleinmayr – umrl marca 1802. SBL 1, str. 459. 1093 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, LZ, 25. 11. 1848, št. 142, str. 438. 1094 Anhang zur Laibacher Zeitung, 4. 5. 1848, LZ, 4. 5. 1848, št. 54, str. 343. 1095 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 29. 6. 1848, št. 78; LZ, 29. 6. 1848, št. 78, nepaginirano. 1096 Anhang zur Laibacher Zeitung, LZ, 18. 4. 1848, št. 47, str. 308. 1097 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 31. 10. 1848, št. 131; LZ, 31. 10. 1848, št. 131, str. 416. 1098 Josef Alois Moshamer, tudi Moshammer ( 6. 2. 1800, Forchtenau b. Aurolzmünster – 15. 11. 1878, Dunaj). Deutsche Literatur – Lexikon, Bern 1986, zvezek 10, str. 1371–1372. 1099 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 21. 12. 1848, št. 153; LZ, 21. 12. 1848, št. 153, nepaginirano. 1100 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 9. 5. 1848, št. 56; LZ, 9. 5. 1848, št. 56, str. 238. 1101 Anhang zur Laibacher Zeitung, 4. 5. 1848, LZ, 4. 5. 1848, št. 54, str. 343. 1102 Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 29. 6. 1848, št. 78; LZ, 29. 6. 1848, št. 78, nepaginirano. 1103 Anhang zur Laibacher Zeitung, LZ, 18. 4. 1848, št. 47, str. 308. 1104 Damian & Sorge – Sporgasse Nr. 104. GZ, 18. 1. 1848, nepaginirano. 1105 Jakob Franz Dirnbock – Herrengasse Nr. 125. Prav tam. 1106 Eduard Ludewig – Sporgasse Nr. 111. Steiermarkisches Inteligenzblatt, 20. 1. 1848, št. 11; GZ, 20. 1. 1848, št. 11, str. 43. 1107 J. A. Kienrreich'sche Buchhandlung – Hauptwachplatz Nr. 224. GZ, 18. 1. 1848, nepaginirano. 1108 J. L. Greiner's Kunst- und Musikalienhandlung – Herrengasse Nr. 124. Prav tam. 1109 Franz Ferstel'sche Buchhandlung – Herrengasse 216. Prav tam. 12 navadno zapisano, pri katerih tiskarjih so knjige še na voljo. Iz Celja je bil vedno imenovan tiskar Geiger. Med oglasi Gratzer Zeitunga zasledimo tudi knjige, povezane s slovenskim jezikom, Murščevo Kratko slovensko slovnico za pervence 1110 ter Cafov priroč- nik Slovenische Sprachlehre für Deutsche. 1111 Med knjigami izstopa Oesterreich‘s glorreiche Tage; der 13,14,15. März pri knjigotržcu Eduardu Ludewigu, ki je bila označena kot »Erstes in Oester- reich ohne Zensur gedrucktes Buch.« 1112 V graški knjigotrški ponudbi so prevladovali učbeniki, med njimi naj izpostavim dr. Fr. Ritterja, gimnazijskega profesorja v Mariboru z delom Erdbe- schreibung. 1113 V tem okviru niso bili redki učbeniki za učenje jezikov: Mittel- hochdeutsche Grammatik C. A. Hahna, Anleitung zum Lateinschreiben J. P. Krebsa 1114 in francoski slovar avtorja Thibauta. 1115 Največjo skupino so predstavljali priročniki, namenjeni zdravnikom 1116 ali gospodinjam, kot na primer Gratzer bürgerliche Küche. 1117 Oglasi so po pravilu vsebovali naslov, avtorja, število strani in ceno. Pri omenjeni kuharici je bil oglas še posebej zanimiv, saj se je cena razlikovala glede na vezavo knjige. 1118 V Gradcu so oglaševali iste knjige, denimo Die Dampfwäsche 1119 ali Die Christnacht der Geizigen, ki jo je Jakob Franz Dirnbock prodajal po enaki ceni kot Jeretin, 24 kr. 1120 V Kleinreich‘schen Buchhandlung se je dalo kupiti pesmi Anastazija Grüna, zbirko Schütt, 1121 za katero je bilo treba odšteti prav toliko kot v Celju, 1 gld 30 kr. V Greinerjevi knjigarni je bilo po isti ceni kot v Celju moč kupiti Geschi- chte der Erscheinung der seligen Jungfrau zweien Hirten – Kindern auf dem Berge von Galette in Frankreich. 1122 V Kleinreich‘schen Buchhandlung in v Damian&Sorge se je za 4 kr dražje kot v Celju ali Ljubljani prodajala Venedigo- va Die lateinische Formenlehre. 1123 1110 Anhang, GZ, 24. 7. 1848, št. 127, nepaginirano. 1111 Prav tam. 1112 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 27. 3. 1848, št. 49; GZ, 27. 3. 1848, št. 49, str. 207. 1113 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 12. 2. 1848, št. 24; GZ, 12. 2. 1848, št. 24, str. 102. 1114 Prav tam. 1115 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 14. 2. 1848, št. 25; GZ, 14. 2. 1848, št. 25, str. 98. 1116 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 3. 2. 1848, št. 19; GZ, 3. 2. 1848, št. 19, str. 72. 1117 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 20. 1. 1848, št. 11; GZ, 20.1.1848, št. 11, str. 43. 1118 Prav tam. 1119 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 6. 3. 1848, št. 37; GZ, 6. 3. 1848, št. 37, str. 142. 1120 Steiermarkisches Inteligenzblatt, 23. 3. 1848, št. 47; GZ, 23. 3. 1848, št. 47, str. 192. 1121 Steiermarkisches Intelligenzblatt, 30. 3. 1848, št. 51; GZ, 30. 3. 1848, št. 51, str. 224. 1122 Steiermarkisches Intelligenzblatt, 20. 3. 1848, št. 45; GZ, 20. 3. 1848, št. 45, str. 182. 1123 Steiermarkisches Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung, 23. 9. 1848, št. 180; GZ, 23. 9. 1848, št. 188, nepaginirano. 13 Sicer so bili knjigotrški oglasi osrednjega graškega časopisa v primerjavi s Cillier Zeitungom bolj dosledni. V njih so bile po pravilu vedno navedene cene knjig in avtorji, zato so nam včasih tudi pomagali pri urejanju priloženega Jere- tinovega seznama na koncu poglavja. Journal des oesterreichischen Lloyd je bil s knjigotrškimi oglasi in z oglasi nasploh zelo skromen. Vsi knjigotrški oglasi osrednjega tržaškega časopisa so se navezovali na dela nabožne vsebine, recimo: Die Jesuiten in Luzern (Ein Beitrag zu Geschichte dieses Cantons) von Joseph Imhof 1124 ali pa In allem das Eine, was Noth thut in Gelegenheitspredigten Gustava Steinacker, 1125 ki je izšlo leta 1848 na Dunaju. 1126 Isti avtor je napisal še deli Weihestunden in Tempel des Herrn, 1127 ki je izšlo leta 1839 v Pešti, 1128 in Stimmen der Zeit im Tempel des Herrn, 1129 ki je izšlo v Trstu leta 1848. Slednje vsebuje tri pridige, ki jih je avtor imel 12., 19., in 26. marca istega leta. 1130 Gustav Steinacker 1131 je bil pisatelj in protestantski teolog, ki je leta 1846 začel s službo v Trstu. Poleg omenjenih del je v Leipzigu leto pred revolucijo izšlo še njegovo Herzensklänge. Ausgewälte Dichtung eines Deutsch-ungars, 1132 leta 1842 pa v Pešti Weibliche Berufs- und Umgangslehre. 1133 Časopisna zaloga tiskarja Večjih, samostojnih oglasov za posamezne časopise v prilogi celjskega nemškega časopisa ni bilo veliko. Posebni oglasi so izšli za časopise Der Radika- le, 1134 Slavische Centralblätter, 1135 Gratzer Schnellpost, 1136 Zwanglose Blätter 1137 in Celj- ske Slovenske novine. 1138 Ker gre za časopis iz istega kraja, je prav, da ga citiramo v celoti: »Die große Teilnahme, welche unsere Landsleute diesem Wochenblatte bisher geschenkt haben, berechtigt uns zu hoffen, daß sie uns auch hinfort noch unterstützen werden. Das Blatt ist nun fest begründet und hat in allen Provinzen der Monarchie slavischer Zunge Abnehmer.« 1139 1124 JL, 19. 5. 1848, št. 113, str. 340. 1125 JL, 14. 7. 1848, št. 160, str. 515. 1126 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1879, zvezek 38, str. 45. 1127 JL, 14. 7. 1848, št. 160, str. 515. 1128 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1879, zvezek 38, str. 45. 1129 JL, 14. 7. 1848, št. 160, str. 515. 1130 Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1879, zvezek 38, str. 45. 1131 Gustav Steinacker (1. 3. 1809, Dunaj – 7. 6. 1877, Buttstadt/ Weimar). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1879, zvezek 38, str. 45–47. 1132 Prav tam. 1133 Prav tam. 1134 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 8. 1848, št. 14; CZ, 18. 8. 1848, št. 28, nepaginirano. 1135 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 5. 9. 1848, št. 19; CZ, 5. 9. 1848, št. 33, nepaginirano. 1136 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano 1137 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1138 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 7. 1848, št. 2; CZ, 7. 7. 1848, št. 16, nepaginirano. 1139 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 24; CZ, 22. 9. 1848, št. 38, nepaginirano. 14 Tiskar je časopisno zalogo prvič naznanil v oglasu šele sredi julija pod naslovom Zeitungs Comptoir, 1140 ki ga je ponovil kar petkrat. 1141 Celjani so pri tiskarju lahko kupili: Gratzer Zeitung skupaj z Amts und Intelligenzblatt, Der Volks- freund, Beiblatt zur Gratzer Zeitung in Der Herold, v Ljubljani izhajajoča časopisa Slovenija in Vedež ter češki časopis Wčela. Po znižanih cenah je tiskar konec avgusta 1142 bralcem ponujal: Allgemeine Osterreichische Zeitung, Österreichische deutsche Zeitung, Journal des Österreichischen Lloyd, Allgemeine Tagszeitung für Politik, Industrie und Besittung, samt dem politischen Abendsblatt, Agramer Zeitung mit dem Beiblatt Luna, Der Freisinnige, Zwanglose Blät- ter für Oberösterreich in tudi Osterreichischer Mond. Časopisna zaloga v Jeretinovi tiskarni resnično ni bila majhna. Poleg gra- ških in dunajskih je bilo mogoče kupiti madžarske, praške in slovenske časopise. Med njimi celjski slovenski časopis in ljubljansko Slovenijo in Vedeža. V seznamu ne najdemo nemškega Laibacher Zeitunga, novomeškega Sloveniens Blatta ter slo- venskih Novic. Glede na to, da je bil urednik celjskega nemškega časopisa v tesni pove- zavi z Journalom des oesterreichischen Lloyd, je zanimivo, kakšne oglase za časopise je tiskal. Med maloštevilnimi oglasi so bili namreč takšni še najpogostejši, in sicer za Prager Zeitung, 1143 Allgemeine Oesterreichische Zeitung, 1144 Neue Rheinische Zeitung, 1145 Allgemeine Oder–Zeitung, 1146 Gratzer Zeitung, 1147 Pester Zeitung, 1148 Ost- deutsche Post, 1149 Ostsee Zeitung, 1150 Breslauer Allgemeine Zeitung, 1151 Constitutionelle Allgemeine Zeitung von Böhmen, 1152 Oesterreichischer Courier (Theaterzeitung) 1153 ter za graški Kosmopolit. 1154 1140 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano. 1141 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 21. 7. 1848, št. 6; CZ, 21. 7. 1848, št. 20, nepaginirano in Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7; CZ, 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano, Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano in Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 8. 1848, št. 9; CZ, 1. 8. 1848, št. 23, nepaginirano in Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 8. 1848, št. 10; CZ, 4. 8. 1848, št. 24, nepaginirano. 1142 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 1143 JL, 13. 4. 1848, št. 80, str. 284. 1144 JL, 7. 6. 1848, št. 128, str. 397. 1145 Prav tam. Neue Rheinische Zeitung – Marxov časopis je od 1. januarja 1842 izhajal v Kölnu kot Rhei- nische Zeitung. 31. marca 1843 je bil prepovedan, 1. junija 1848 pa je ponovno začel izhajati pod imenom Neue Rheinische Zeitung. Brockhaus, Wiesbaden 1972, zvezek 15, str. 743. 1146 JL, 20. 6. 1848, št. 139, str. 435. 1147 JL, 22. 6. 1848, št. 141, str. 443. 1148 JL, 1. 7. 1848, št. 149, str. 474. 1149 JL, Morgenblatt, 28. 12. 1848, št. 296, nepaginirano. 1150 JL, 13. 9. 1848, št. 212, str. 721. Ostsee Zeitung – Časopis za obrt, trgovino in kmetijstvo, ki je izhajal dnevno, razen nedelj in praznikov, odgovorni urednik H. M. Aron. Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik, str. 143. 1151 JL, 19. 10. 1848, št. 242, nepaginirano. 1152 Prav tam. 1153 JL, 26. 12. 1848, št. 291, nepaginirano. 1154 Prav tam. 1 V posebni novici je urednik Journala des oesterreichischen Lloyd zaželel srečo ob izidu časopisa Oesterreichische Zeitung 1155 in veliko uspeha njegovemu ure- dniku Schwarzerju. 1156 Razlog za posebno novico in ne le za oglas je bil prav urednik, saj je bil Schwarzer bivši urednik časopisa Journal des oesterreichischen Lloyd. Ostali oglasi Objava oglasov je za časopis že v preteklosti pomenila določen finančni vir, kar pri preživetju nekega lokalnega časopisa ni bilo zanemarljivo. 1157 Loči- mo več vrst oglasov: osebne in uradne in ter naznanila oziroma obvestila. Med pridobitnimi ločimo male oglase in reklame. 1158 V oglasih celjskega nemškega časopisa najdemo poleg že omenjenih vabil na gledališke predstave ter drugih obvestil tudi male oglase delodajalcev in delojemalcev, prodajalcev in kupcev različnih predmetov. Med njimi so za današnji čas precej nenavadna, a morda vendarle koristna svarila pred zadolževanjem na tuje ime. V naslednjih poglavjih smo vse natisnjene oglase priloge celjskega nem- škega časopisa poskušali združiti po vsebini in jih razddeliti glede na njihovo namembnost. Obvestila in naznanila V to skupino smo združili cesarjeve razglase (Manifest unseres Kaisers, 1159 in An meine Völker! 1160 ), okrožnice (Rundschreiben an sämmtliche Herren Pa- trimonial – Beamten des Cillier Kreises 1161 ), vabila (Erinnerung an alle Herren Güter und Zehend Besitzer in der Provinz Steiermark – gleichviel, ob sie geistli- chen, adelichen, oder bürgerlichen Standes sind 1162 ). Navadno so bila obvestila objavljena dvakrat, cesarjevi razglasi pa po pravilu samo enkrat. Pri tem izstopa 1155 Oesterreichischer Courier – Časopis je začel izhajati v pred revolucijo leta 1848 pod naslovom Allge- meine Theaterzeitung. Od 1. 4. 1848 do 1. 5. 1848 je izhajal pod imenom Allgemeine Theaterzeitung Censurfreies Organ für alle Erscheinungen des Tages im Leben, im Fortschritte der Zeit, in Kunst und Wissenschaft, in der Literatur im Bereiche der Intelligenz, der Industrie, des Handels u.s.w. Od 1. maja 1848 je izhajal pod naslovom Centralorgan für alle Erscheinungen des Tages etc., od 26. junija 1848 dalje pa pod naslovom Oesterreichischer Courier mit einem Anhange: Wiener allgemeine Theater- zeitung, Feuilleton für Kunst, Literatur, Musik und geselliges Leben. Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik, str. 143. 1156 Wien, JL, 2. 4. 1848, št. 69, nepaginirano. Ernest von Schwarzer (15./18. 8. 1808, Fulnek – 18. 3. 1860, Dunaj). Wurzbach, Biographisches Lexikon, Wien 1876, knjiga 32, str. 328–336. 1157 Schottenloher, Flugblatt und Zeitung, str. 463. 1158 Dovifat, Zeitungswissenschaft, Berlin, 1931, 2. zv., str. 114. 1159 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 10. 1848, št. 31; CZ, 17. 10. 1848, št. 45, nepaginirano. 1160 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 24. 10. 1848, št. 33; CZ, 24. 10. 1848, št. 47, nepaginirano. 1161 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 11. 1848, št. 39; CZ, 14. 11. 1848, št. 53, nepaginirano. 1162 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 11. 1848, št. 40; CZ, 17. 11. 1848, št. 54, nepaginirano. 1 vabilo bivšim gospodom celjskega okrožja na zborovanje, ki ga je časopis objavil kar štirikrat. V prilogi celjskega nemškega časopisa so gardisti oglaševali le redko. A. A. Soldi, poročnik narodne garde, 10. kompanija, je pod naslovom Festlichkeit poročal o slavju, ki je potekalo ob izvolitvi poveljnika te kompanije narodne garde v Gradcu. 1163 Sem sodi tudi obvestilo komandata celjske narodne garde Gurnika 1164 in zahvala vsem gardistom celjskega okrožja in drugim gostom za množično udeležbo in sodelovanje na septembrski »Fahneneweihe«. 1165 Zanimivo se zdi obvestilo celjskega magistrata, ki je jeseni objavil edikt, s katerim so voskarju Franzu Zabukošku odvzeli pravico upravljanja premoženja in ga postavili pod oskrbništvo tamkajšnjega mizarskega mojstra Ferdinanda Zabukoška. Razlog za to sta bili njegova zapravljivost in razsipništvo. 1166 Obvestila o cenah Obvestila o tečajih državnih papirjev, obveznic dunajske državne banke, bančnih delnic ter cesarskih kovancev niso bila posebnost celjskega nemškega časopisa, saj jih najdemo tudi v Klagenfurter Zeitungu in v drugih tedanjih časo- pisih. V celjskem nemškem časopisu so se prvič pojavila v tretji številki. 1167 Se- znami tečajev in vrednostnih papirjev so se redno pojavljali v začetnih številkah, pozneje jih zasledimo le redko. Poleti se poleg omenjenih pojavijo še tečaji cen za cesarske dukate, fran- coske kovance ter frankfurtske novce v Trstu. To je bil za urednika celjskega nemškega časopisa kot dopisnika Journala des oesterreichischen Lloyd lahko dosto- pen podatek. Po pravilu je tečajem vrednostnih paprijev sledil seznam cen žita v Celju in Gradcu. Bralci so se lahko seznanili s cenami pšenice, ječmena, ovsa, turščice in ajde in tudi s cenami kruha. V začetnih številkah so občasno objavljali še cene govejega mesa brez pri- vage ter cene govejega mesa za mletje. Sprva je časopis objavljal cene tudi za Slovensko Bistrico in Konjice, pozneje pa le za mesto Celje. Tabela s cenami se je pojavila le v začetku vsakega meseca, razen oktobra, in je veljala za tisti mesec. V ta okvir sodijo tudi podatki o cenah strešnikov in drugih tipov ope- ke 1168 ter sklep magistrata o ceni piva, ki je bila 16 kr na sod. 1169 1163 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 8. 1848, št. 14; CZ, 18. 8. 1848, št. 28, nepaginirano. 1164 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 9. 1848, št. 18; CZ, 1. 9. 1848, št. 32, nepaginirano. 1165 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 12. 9. 1848, št. 21; CZ, 12. 9. 1848, št. 35, nepaginirano. 1166 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 1167 Anhang, št. 2, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 16. 1168 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano. 1169 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 7. 1848, št. 4; CZ, 14. 7. 1848, št. 18, nepaginirano. 1 Šolska obvestila V okviru šolskih obvestil je urednik celjskega nemškega časopisa Vincenc Prasch, kot profesor tamkajšnje gimnazije, sredi avgusta vabil na pripravljalni tečaj za višjo gimnazijo: 1170 »Mit Bezug auf den h. Ministerial Erlaß vom 3. d. M. gibt der Unterzeichnete bekannt, daß er vom 23. d. M. am hiesigen Gymnasi- um als Vorbereitung für das Ober-Gymnasium einen Ferialcurs eröffnen werde, zu dessen Besuch jene Studierenden, welche die vierte Grammatikal Klasse be- reits zurück gelegt haben, eingeladen werden. Außer der Lectüre der classischen Schriften des Alterthums finden zugleich Vorlesungen statt über Geschichte und Geographie, dann über die Hauptmomente der deutschen Literatur, Styli- stik, Poetik, Rhetorik, und die Grundbegriffe der Aesthetik, Logik, und empiri- schen Psychologie, zu welchen Vorlesungen auch Nichtstudierenden der Zutritt gestattet ist. Die Anmeldung geschieht in der Wohnung des Unterzeichneten, Postgasse, Nr. 29 im 2. Stocke.« V okvir šolskih obvestil spada tudi obvestilo gimnazijske perfekture o začetku šolskega leta, ki je bilo najprej predvideno v oktobru, 1171 pozneje pa prestavljeno na november. 1172 Zakaj je prišlo do zamika pri začetku pouka, je pojasnil glavni list celjskega nemškega časopisa. 1173 Datum začetka novega šolskega leta sta najavila Gimnazija in konvikt v samostanu St. Paul. 1174 V ta sklop oglasov smo šteli tudi imenovanje Valentina Konška za učitelja slovenskega jezika na celjski gimnaziji. 1175 Obvestila o dobrodelnih akcijah Posebno skupino predstavljajo oglasi, ki se povezani z dobrodelnimi ak- cijami. Občinski sekretar Čampa in župan Kastelic sta v 11. številki 1176 za zgled pohvalila tamkajšnje pekarstvo in njegovo častitljivo dejanje. Pekarstvo se je namreč v korist potreb meščanov odreklo dobičku pri oblatnem pecivu. Decembra je v prilogi izšel oglas za »Erlasskarten von Glückwünschen zum Neuen Jahren,« 1177 ki ga je v časopis dalo natisniti celjsko ubožno društvo. Denar od prodaje čestitk so želeli v začetku naslednjega leta nameniti revnim, 1170 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 8. 1848, št. 14; CZ, 18. 8. 1848, št. 28, nepaginirano. 1171 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 24; CZ, 22. 9. 1848, št. 38, nepaginirano. 1172 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano. 1173 Cilli, CZ, 22. 9. 1848, št. 38, str. 176. 1174 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano. 1175 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 3. 11. 1848, št. 36; CZ, 3. 11. 1848, št. 50, nepaginirano. 1176 Anhang št. 9, CW, 8. 6. 1848, št. 11, str. 64. 1177 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 1. 12. 1848, št. 44; CZ, 1. 12. 1848, št. 58, nepaginirano. 1 imena dobrotnikov pa javno objaviti. Do tega ni prišlo, ker Cillier Zeitung leta 1849 ni več izhajal. Svarila Za sodobni čas precej nenavadno je bilo tiskanje tako imenovanih svaril. Očitno je bilo v mestu precej razširjeno zadolževanje brez vednosti tistega, ki naj bi denar v resnici tudi dal. Število svaril dokazuje, da ta pojav ni bil tako zanemarljiv. Prvo svarilo je objavila tretja številka, 1178 pogostejša so bila v zadnjih številkah. 1179 Morda tudi za sodobni čas tovrstno oglaševanje sploh ne bi bilo tako slabo! Med avtorji tovrstnih oglasov se je tako znašla vdova lastnika znanega celjskega gostišča Zum weißen Ochsen, 1180 Elise Böhm. 1181 Prizaneseno pa ni bilo niti podjetjem. Poleti so se po Celju razširile govorice, da je podjetje Južne državne železnice napravilo dolgove in jih ni poplačalo. Inženir omenjenega podjetja Josef Weber je zato pozval vse upnike, naj se v osmih dneh oglasijo v njegovi pisarni. Hkrati je opozoril, da v prihodnje ne bo več kreditiral denarja, ki bi bil vnovčen brez njegovega pooblastila. 1182 Med avtorji svaril najdemo tudi nekaj ljudi iz okolice. Tako je Georg Aplenz, gostilničar iz Žič, svaril pred nakupi pri kramarici Thereziji Huber iz Loč. Jasno je povedal, da bo kramaričin dolg izterjal na sodišču. 1183 Mali oglasi S pomočjo malih oglasov si lahko pomagamo pri najemu stanovanja, nakupu in prodaji, pri ženitvah in potovanjih. V njih najdemo delodajalce in delojemalce. Kar zadeva cene, so ugodni in tako lažje dostopni ter hkrati ano- nimni. 1184 1178 Anhang, št. 2, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 16. 1179 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 11. 1848, št. ?; CZ, 14. 11. 1848, št. 53. 1180 Od devedesetih let 19. stoletja ni bilo v mestu Celje nikoli manj kot šest hotelov, ki so sloveli daleč naokoli. Med njimi sta bila omenjeni Beli vol (v Graški, današnji Stanetovi ulici) in v študiji večkrat omenjeni Pri kroni (na Wokaunovem trgu, današnji Šlandrov trg). V stavbi je bila najprej pivovarna, ki se je kasneje spremenila v hotel.Vsak izmed hotelov je imel poleg nočitvenih zmogljivosti, ki so bile v času turistične sezone povsem izkoriščene, lastno restavracijo, ponavadi obogateno še s posebno ponudbo. Janez Cvirn, Kri v luft! Čreve na plot! Oris družabenga življenja v Celju na prelomu stoletja, Celje 1990, str. 27–28; Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 2. del, str. 424. 1181 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 14. 11. 1848, št. 39; CZ, 14. 11. 1848, št. 51, nepaginirano. 1182 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 8. 1848, št. 14; CZ, 18. 8. 1848, št. 28, nepaginirano. 1183 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 1184 Dovifat, Zeitungswissenschaft, 2. zv., str. 115. 1 Prodajni oglasi Prvi prodajni oglas lahko preberemo v drugi številki Cillier Wochenblatta, s katerim so želeli zamenjati lastnika dunajskega klavirja. 1185 Po pravilu so bili v teh oglasih navedeni popolni podatki o prodajalcu ter cena izdelka. Informacije v zvezi s prodajo določenih izdelkov so kupci lahko dobili pri tiskarju Jereti- nu 1186 ali v gostišču Zum weißen Ochsen. 1187 Med večjimi prodajnimi artikli smo našli: kovačijo, 1188 hiše v mestu 1189 in okolici, 1190 stanovanja v Vojniku 1191 in stanovanjsko opremo. 1192 Med manjšimi prodajnimi artikli so bili: drva in opeka, 1193 seno, 1194 gnoj, 1195 vprežni konji, 1196 voz prička 1197 in sablje, ki jih je prodajal Wilhelm Metter. 1198 Od živilskih izdelkov so na gradu Žovnek in v župnišču Podčetrtek 1199 prodajali vino, šparglje pa pri mestnem vrtnarju Josefu Schmitu. 1200 Med prodajalci zasledimo znane osebe, kot na primer Ignaca Novaka, lastnika rudnika v bližini Pečovnika, ki je prodajal premog izvrstne kvalitete. 1201 Novakove oglase razen v celjskem in ljubljanskem časopisu najdemo v graškem časopisu 1202 in že leta 1841 tudi v Jornalu des oesterreichischen Lloyd. 1203 Oglaševala sta tudi dr. Forreger 1204 in Pongratz. Slednji je apeliral na vse, ki bi jih zanimal prevoz tračnic od Celja do Laškega in od Laškega do Zidanega Mostu. 1205 1185 Anhang, št. 1, CW, 8. 4. 1848, št. 2, str. 12. 1186 Anhang, št. 9, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 58. 1187 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 7. 1848, št. 3; CZ, 11. 7. 1848, št. 17, nepaginirano. 1188 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 19. 9. 1848, št. 23; CZ, 19. 9. 1848, št. 37, nepaginirano. 1189 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 3. 10. 1848, št. 41, nepaginirano. 1190 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano. 1191 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 11. 1848, št. 40; CZ, 17. 11. 1848, št. 54, nepaginirano. 1192 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 15. 12. 1848, št. 49; CZ, 15. 12. 1848, št. 62, nepaginirano. 1193 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 8. 1848, št. 14; CZ, 18. 8. 1848, št. 28, nepaginirano in Intelli- genzblatt zur Cillier Zeitung, 3. 11. 1848, št. 36; CZ, 3. 11. 1848, št. 50, nepaginirano. 1194 Prav tam. 1195 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano. 1196 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 1197 Anhang, št. 9, CW, 31. 5. 1848, št. 10, str. 58. 1198 Anhang, št. 11, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 70. 1199 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 1200 Prav tam. 1201 Anhang, št. 5, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 34. 1202 Verkauf eines Steinkohlenbergwerks, Inteligenzblatt zur Gratzer Zeitung, 25. 9. 1848, št. 182; GZ, 25. 9. 1848, št. 190, str. 722. 1203 JL, 27. 1. 1841, št. 8, Beilage št. 4, nepaginirano, JL, 3. 2. 1841, št. 10, Beilage, št. 5, nepaginirano, JL, 10. 2. 1841, št. 12, Beilage, št. 6, nepaginirano. 1204 Anhang, št. 5, CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 34. 1205 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung , 29. 8. 1848, št. 17; CZ, 29. 8. 1848, št. 31, nepaginirano. 10 Najemni oglasi Iz oglasov izvemo, da se je v Celju oddajalo stanovanje v Neugasse, 1206 v Grazergasse so poleg stanovanja dali v najem tudi sobo. 1207 V novembru se je stanovanje oddajalo v Vojniku, 1208 decembra pa so v Graškem predmestju Beim goldenen Satl štiri moške osebe imele možnost najeti stanovanje skupaj s hrano. 1209 V najem je bilo poleg stanovanj mogoče vzeti gostišča v Mozirju 1210 in v bližini Laškega, 1211 kovačijo z gospodarskim poslopjem v okolici Vitanja, 1212 vinograde v okolici Konjic 1213 in zemljo v Frankolovem. 1214 Cillier Zeitung je jeseni objavil zanimiv oglas dveh posestnikov iz Varaž- dina oziroma Zagreba, ki sta v najem želela dati kar precej zemlje skupaj z go- spodarskimi poslopji, živino, hišo in vrtom. 1215 Ta oglas dokazuje, da so celjski nemški časopis brali tudi onkraj Sotle. Delo dobi Že v tretji številki so iskalci zaposlitve lahko prebrali, da se v celjski to- varni »Spiritus-Fabrik« išče šest pridnih hlapcev. 1216 Med delodajalci smo našli okrožno tiskarno, 1217 urad v Ojstrici, 1218 trgovca Lorenza Ledla, 1219 okrožno ma- riborsko 1220 in celjsko tiskarno, 1221 mestni pokojninski urad 1222 in celjsko gim- nazijo. 1223 Tako kot danes so delodajalci ponujali delo pod določenimi pogoji. Celj- ska tiskarna je od bodočega delavca na primer zahtevala, da piše pravilno in čitljivo. 1224 Trgovski praktikant, ki bi želel delati pri celjskem trgovcu Lorenzu Ledlu, pa je moral znati slovensko in nemško. 1225 1206 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 7. 1848, št. 8; CZ, 28. 7. 1848, št. 22, nepaginirano. 1207 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 1208 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 28. 11. 1848, št. 43; CZ, 28. 11. 1848, št. 57, nepaginirano. 1209 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 7. 12. 1848, št. 46; CZ, 7. 12. 1848, št. 60, nepaginirano. 1210 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 8. 1848, št. 15; CZ, 22. 8. 1848, št. 29, nepaginirano. 1211 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano. 1212 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 24; CZ, 22. 9. 1848, št. 38, nepaginirano. 1213 Prav tam. 1214 Prav tam. 1215 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 13. 10. 1848, št. 30; CZ, 13. 10. 1848, št. 44, nepaginirano. 1216 Anhang, št. 2, CW, 15. 4. 1848, št. 3, str. 16. 1217 Anhang, št. 3, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 22. 1218 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 7. 1848, št. 3; CZ, 11. 7. 1848, št. 17, nepaginirano. 1219 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7; CZ, 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano. 1220 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 19. 9. 1848, št. 23; CZ, 19. 9. 1848, št. 37, nepaginirano. 1221 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 17. 10. 1848, št. 31; CZ, 17. 10. 1848, št. 45, nepaginirano. 1222 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 25; CZ, 26. 9. 1848, št. 39, nepaginirano. 1223 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano. 1224 Anhang, št. 3, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 22. 1225 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 25. 7. 1848, št. 7; CZ, 25. 7. 1848, št. 21, nepaginirano. 11 Delo išče Oglasi, s katerimi so posamezniki želeli priti do zaposlitve, so bili malošte- vilni. Svoje storitve je v celjskem nemškem časopisu ponujal upokojeni gozdar Leo Thun, 1226 med iskalci smo našli še trgovca 1227 in zdravnika. 1228 Poštni sel Michael Wutschinek je ponujal svoje storitve na relaciji od Slovenj Gradca do Celja in nazaj. 1229 V začetku septembra je s pomočjo časopisa iskal delo pravnik, ki je želel službo domačega učitelja ali vzgojitelja v »solidni« družini. 1230 Med počitnicami so pogosto iskali zaposlitev tudi učitelji. Tako je izkuše- ni učitelj glasbe iz Konjic želel v času počitnic delati kot vzgojitelj. 1231 Nekateri izmed njih so se znašli drugače in so organizirali počitniške tečaje. 1232 Licitacije Na dražbah so prodajali pohištvo, gozdove, 1233 rogato živino v Slovenski Bistrici 1234 in na Blagovni ter vinograde v okolici Konjic. 1235 Z licitiranjem so poskušali rešiti dediščino dveh plemenitih meščanov Jakoba Deutschmanna in njegove soproge, ki nista imela potomcev. 1236 Imeniki oseb Na koncu priloge celjskega nemškega časopisa so bili redno objavljeni imeniki oseb, ki so prišli in odšli iz mesta. V seznamu tujcev je bil poleg imena zapisan poklic, domači kraj in lokacija nastanitve v mestu. Prišleki so pogo- sto prenočevali v znanih celjskih gostiščih Zum Goldenen Stern, Zum weißen Ochsen in Zur goldenen Krone. Med tujci, ki so leta 1848 prišli v Celje, srečamo različne poklice, voja- ke (polkovnike, majorje, komandante idr.), male in velike trgovce ter trgovske agente, plemiče, grofe, zdravnike, inšpektorje, pravnike, advokate, kapitane la- dij, angleške oficirje, uradnike itn. Navadno je imeniku prišlekov sledil seznam umrlih, ki pa je bil lahko objavljen tudi samostojno. Imenik je vseboval priimek in ime umrlega, stan, 1226 Anhang, št. 11, CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 70. 1227 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 22. 9. 1848, št. 24; CZ, 22. 9. 1848, št. 38, nepaginirano. 1228 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 26. 9. 1848, št. 25; CZ, 26. 9. 1848, št. 39, nepaginirano. 1229 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 11. 8. 1848, št. 12; CZ, 11. 8. 1848, št. 26, nepaginirano. 1230 JL, 5. 9. 1848, št. 205, str. 695. 1231 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 18. 7. 1848, št. 5; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, nepaginirano. 1232 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 29. 9. 1848, št. 26; CZ, 29. 9. 1848, št. 40, nepaginirano. 1233 Anhang, št. 8, CW, 25. 5. 1848, št. 9, str. 45. 1234 Anhang, št. 12, CW, 21. 6. 1848, št. 13, str. 74. 1235 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 15. 9. 1848, št. 22; CZ, 15. 9. 1848, št. 36, nepaginirano. 1236 Prav tam. 12 lahko tudi sorodstvene vezi, datum smrti, starost, poklic, kraj in vzrok smrti. V imenikih najdemo otroke, vojaške osebe, inženirje, plemiče, preproste delavce in ženske. Pri njih je bil zapisan dekliški priimek, poklic, lahko tudi poklic umr- lega moža. Kot vzrok smrti se pogosto navajajo bolezni tifus in pljučnica ter različne nesreče. V seznamih so bili navedeni tudi prebivalci mesta, ki so kot vojaki umrli v tujih vojaških bolnicah. Pisma bralcev in uredništva Kot smo zapisali že v začetnem delu študije o celjskem nemškem časo- pisu, je uredništvo kar nekajkrat odgovorilo na vprašanja bralcev ali pa se je oglasilo s kakšnim pojasnilom. Tako je bilo že v prvi številki priloge objavljeno Jeretinovo pismo kot po- ziv vsem poštnim uradom, naj bodo pošteni pri pošiljanju denarja na redakcijo ter naj navedejo vse potrebne podatke bodočih abonentov. Marsikateri abonent je bil okrcan zaradi neprimernega plačila ali neprimernega sodelovanja s časopi- som. Vse osebe so bile navedene le z začetnicami imena in priimka. 1237 V primerjavi z drugimi analiziranimi časopisi so bili oglasi v celjskem nemškem časopisu res nekaj posebnega. To velja tudi, če jih primerjamo z Gra- tzer Zeitungom ali Journalom des oesterreichischen Lloyd. 1237 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 4. 7. 1848, št. 1; CZ, 4. 7. 1848, št. 15, nepaginirano. 13 ZATON Že bežen pregled oktobrskih, še bolj pa novembrskih številk časopisa daje slutiti konec nemškega celjskega časopisa in očitno spremembo doteda- nje uredniške politike. Odraz notranjega preobrata urednika se vidi v vsebinski spremembi časopisa. Kljub želji po aktualnosti so bila poročila ponavadi le pov- zetki drugih časopisov. Uvodnikov praktično ni bilo več, maloštevilne novice suhoparne, opis dogodkov pa stvaren. Urednikovega duha med branjem ni bilo več čutiti. Zadušitev oktobrskih dunajskih dogodkov je za urednika očitno po- menilo veliko razočaranje nad politiko dvora, ki revoluciji ni pustila naravne poti. V njem je čutiti samocenzuro in strah pred svobodnim objavljanjem ter posledično tih urednikov prestop na drugo stran. Glede na razpoloženje v me- stu, ki se ni postavilo na stran obleganemu Dunaju, urednik prestopa ni mogel storiti na glas. V pregledu zadnjih številk časopisa omenimo najprej številne objave ste- nografskih zapiskov zasedanj parlamenta, Ministerial-Erlaß des Ministerium für Landeskultur, 1238 in celotni Gemeinde Gesetz, 1239 ki je zapolnil celoten prostor glavnega lista zadnje številke. Med kratkimi novicami je časopis objavil vest o spremembi na prestolu 1240 in s tem povezano »Abdankungsurkunde«, 1241 razglas Franca Jožefa 1242 ter zadnji pozdrav in zahvalo staremu cesarju. 1243 Konec no- vembra je nemški časopis objavljal različne cesarjeve razglase iz Olomouca, 1244 Windisch-Graetzove pa z Dunaja. 1245 Poročal je o smrtnih kaznih in odmevih na usmrtitev Roberta Bluma ter nasploh spremljal dogajanja v različnih delih monarhije, tako tudi v koroškem Celovcu 1246 ter v nemirnem Rimu. 1247 O resničnih razlogih za zaton nemškega celjskega časopisa lahko samo domnevamo; delno smo si pri tem pomagali z urednikovo izjavo, širše ozadje pa gre gotovo iskati v dogajanju v monarhiji konec leta 1848. Takrat je prišlo do umiritve družbenih razmer in revolucionarnega duha, hkrati pa tudi do zmanj- šanja interesa za branje in kupovanje časopisov. Da branje časopisov ni bila več moda, lahko opazujemo povsod po monarhiji, saj so zatonili številni časopisi. V 1238 Ministerial-Erlaß, CZ, 15. 12. 1848, št. 62, str. 269–272 in Ministerieller Entwurf des Gemeindegeset- zes, CZ, 22. 12. 1848, št. 64, str. 277–278. 1239 Cilli, CZ, 15. 12. 1848, št. 62, str. 270. 1240 CZ, 5. 12. 1848, št. 59, str. 259. Glej tudi Zöllner, str. 360. 1241 Abdankungsurkunde, CZ, 5. 12. 1848, št. 59, str. 259–260. 1242 Wir Franz Josef der Erste, von Gottes Gnaden Kaiser von Oestereich, CZ, 7. 12. 1848, št. 60, str. 261. 1243 Kremsier, CZ, 7. 12. 1848, št. 60, str. 264. 1244 CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 241–243 1245 CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 251. 1246 Klagenfurt, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 252. 1247 Rom, CZ, 28. 11. 1848, št. 57, str. 252. 14 tem okviru je zmanjšanje števila naročnikov 1248 bil gotovo eden od razlogov za zaton Cillier Zeitunga. O siceršnjih razlogih za njegov zaton je pisal urednik v svoji odstopni iz- javi 22. decembra 1848: »Mit Ablauf dieses Monats trete ich von der Redaction der »Cillier Zeitung« zurück. Bei der Anerkennung, welche die gedachtesten Journale diesem Blatte gezollt, hätten mich weder die Ränke einer im Dunkeln schleichenden Partei, noch die seit einiger Zeit mir zugekommenen, durch ihre Anonymität die Feigheit ihrer Verfasser hinlänglich bezeichnenden Drohbriefe zu diesem Entschluße bestimmt, wenn nicht überhäufte Geschäfte, worunter die Herausgabe mehrerer wissenschaftlichen Werke, meine Stunden vielseitig in Anspruch nehmen würden. Gewohnt, meine Kräfte thätig zu üben, werde ich das Feld der Journalistik, auf welchem ich mich bereits seit einer Reihe von zehn Jahre bewege, auch fortan nach Möglichkeit bebauen, und in der Schilderung unserer Zustände jene Selbständigkeit und Offenheit des Urtheils zu bewahren wissen, welche zu beengen sich der neuere Zeit manche, obschon vergebens, bestreben. Vincenz Prasch, Professor« 1249 Kot vidimo, številni meščani niso razumeli duha časa in zato tudi niso imeli pravega odnosa do urednikovega dela. Zaradi nerazumevanja, predvsem pa nesprejemanja revolucionarnih idej, so mnogi ovirali njegovo delo in življe- nje. Morda je k Praschevi negativni podobi svoje prispeval tudi škof Slomšek. V pismih Vodušku je o njem pisal precej negativno, Vodušek pa je kot opat imel gotovo veliko vlogo pri oblikovanju javnega mnenja. (Ne)svoboda tiska v Celju po Praschevem mnenju ni doživela pričakova- nih razsežnosti. Celjsko okolje ni spodbudno vplivalo na vsebinsko oblikovanje časopisa. Celo nasprotno, s kritikami je praktično ves čas izhajanja časopisa omejevalo objavljanje mnenj drugače mislečih in s tem preprečevalo uresničitev svobodnega izražanja in objavljanja. Urednikova želja po objektivnem poroča- nju, ki izključuje enostransko gledanje, za celjsko okolje ni bila sprejemljiva. Od- stopna izjava pa v besedi »Drohbrief« kaže tudi na to, da so uredniku grozili. Meščani so v strahu pred vedno večjimi nacionalnimi konflikti pritiskali na urednika in ga pri delu omejevali. Nenazadnje so si pri tem pomagali tudi z začasnim zakonom o tisku, ki smo ga obravnavali v uvodu. V nacionalno me- šanem Celju so bile lahko že drobne besede iskra v sicer precej razgretem kotlu nacionalnih nasprotij. Prav zato so bili nacionalno obarvani članki, od katerih se je Prasch sicer vedno ogradil, popolnoma napačno razumljeni. Očitno so mnogi v njihovem ozadju iskali drugačne motive. Očitki okolice, upadanje revolucionarnega duha, še zlasti pa nasilno zatr- ta oktobrska revolucija, so bili konec leta 1848 za urednika preveč. Prasch, ki je deset let življenja posvetil časopisnemu delu in je iskreno deloval v duhu težko 1248 Melik, Celje in leto 1848, str. 213. 1249 CZ, 22. 12. 1848, št. 64, str. 280. 1 pridobljene svobode tiska, ni zdržal tega pritiska. Njegovega koraka ne razume- mo kot beg, ampak kot prenehanje časopisne dejavnosti, ker ni mogel delovati proti svojim načelom oziroma proti prepričanju v dobro revolucije. Na podlagi vseh omenjenih dejstev lahko zapišemo, da celjski nemški časopis ni izražal ve- činskega mnenja celjskih meščanov. Bil je časopis ozkega kroga ljudi, ki ga ne moremo z gotovostjo določiti. Večinski časopis v Celju je bil vendarle slovenski časopis, ki je v mestu užival večjo podporo. Pogled na ruševine Starega gradu s Kapucinskega mostu 1 PRILOGA Abecedni seznam uvodnih člankov Julius Galba, Constituirung Italiens 1250 Julius Galba, Das alte und das neue Sistem 1251 Julius Galba, Das nationale Princip 1252 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande 1253 Julius Galba, Die Bierkneipe 1254 Julius Galba, Die deutsche Kriegsmarine 1255 Julius Galba, Die Deutschkatholiken 1256 Julius Galba, Die Einkommenssteuer 1257 Rudolf Puff, Die Gesundbrunnen zu Kostreinitz 1258 Lavrič, Die Öffentlichkeit und Mündlichkeit des gerichtlichen Verfahrens 1259 Julius Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen 1260 Julius Galba, Gefängnissisteme 1261 Julius Galba, Metternich und das alte Sistem 1262 Julius Galba, Oesterreich und seine Verfassung 1263 Julius Galba, Politische Stoßseufzer 1264 Reformvorschläge eines katholischen Priesters 1265 Julius Galba, Sollen die Preiseter heiraten? 1266 1250 Dr. J. Galba, Constituirung Italiens, CZ, 25. 8. 1848, št. 30, str. 141–142. 1251 Dr. J. Galba, Das alte und das neue Sistem, CZ, 12. 9. 1848, št. 35, str. 161–162. 1252 Dr. J. Galba, Das nationale Princip, CZ, 1. 9. 1848, št. 32, str. 149–151. 1253 J. Leidenfrost, Der Privatbeamte gegenüber dem Bauernstande, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 21–22; CW, 27. 4. 1848, št. 5, str. 28; CW, 4. 5. 1848, št. 6, str. 33–34; CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 45; CW, 15. 6. 1848, št. 12, str. 69–70; CW, 28. 6. 1848, št. 14, str. 70. Paginacija strani je pri zadnjem nadaljevanju zagotovo napačna. Pravilna številka strani je 80. Stran 70 je namreč zadnja stran 12. številke časopisa. 1254 Dr. J. Galba Die Bierkneipe, CZ, 26. 9. 1848, št. 39, str. 177–178 in CZ, 29. 9. 1848, št. 40, str. 181–182. 1255 Dr. J. Galba, Die deutsche Kriegsmarine, CZ, 15. 9. 1848, št. 36, str. 165–166. 1256 J. Galba, Die Deutschkatholiken, CZ, 5. 9. 1848, št. 33, str. 154–155. 1257 Dr. J. Galba, Die Einkommenssteuer, CZ, 1. 8. 1848, št. 23, str. 113–114 in CZ, 4. 8. 1848, št. 24, str. 117. 1258 R. Puff, Die Gesundbrunen zu Kostreinitz, CZ, 7. 7. 1848, št 16, str. 86–87. 1259 Dr. Lavritsch, Die Öffentlichkeit und Mündlichkeit des gerichtlichen Verfahrens, CZ, 27. 10. 1848, št. 48, str. 213–214, CZ, 31. 10. 1848, št. 49, str. 217–218 in CZ, 3. 11. 1848, št. 50, str. 221–222. 1260 Dr. J. Galba, Die strafbare Ehrenverletzungen, CZ, 6. 10. 1848, št. 42, str. 189–190 in CZ, 17. 10. 1848, št. 45, str. 201–202. 1261 Dr. J. Galba, Gefängnis Sisteme, CZ, 22. 8. 1848, št. 29, str. 137–139 in CZ, 29. 8. 1848, št. 31, str. 145–147. 1262 Dr. J. Galba, Metternich und das alte Sistem, v CZ, 25. 7. 1848, št. 21, str. 105–106. 1263 Dr. J. Galba, Oesterreich und seine Verfassung, v CZ, 28. 7. 1848, št. 22, str. 109–110. 1264 Dr. J. Galba Politische Stoßseufzer, CZ, 7. 7. 1848, št. 16, str. 85–86; CZ, 11. 7. 1848, št. 17, str. 89; CZ, 14. 7. 1848, št. 18, str. 93–94; CZ, 18. 7. 1848, št. 19, str. 97–98 in CZ, 21. 7. 1848, št. 20, str. 101–102. 1265 Reformvorschläge eines katholischen Priesters, CZ, 21. 7. 1848, št. 20, str. 102. 1266 Dr. J. Galba, Sollen die Priester heiraten, CZ, 8. 8. 1848, št. 25, str. 121–122. 1 Ueber Besteuerung 1267 Julius Galba, Volksfeste 1268 Julius Galba, Volksschulen 1269 Vorschläge zu einem constitutionellen Organismus der Finanzwache 1270 Lavrič, Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden 1271 1267 Ueber Besteuerung, CW, 22. 4. 1848, št. 4, str. 20–21; CW, 11. 5. 1848, št. 7, str. 38–39 in CW, 18. 5. 1848, št. 8, str. 44–45. 1268 Dr. J. Galba, Volksfeste, CZ, 7. 9. 1848, št. 34, str. 157–158. 1269 Dr. J. Galba,Volksschulen, CZ, 19. 9. 1848, št. 37, str. 169–171. 1270 Vorschlag zu einem constitutionellen Organismus der Finanzwache, CZ, 18. 8. 1848, št. 28, str. 133– 134. 1271 Dr. Lavritsch, Zur Beurtheilung des Druckes der Staatsschulden, CZ, 7. 11. 1848, št. 51, str. 225–226; CZ, 10. 11. 1848, št. 52, str. 229; CZ, 17. 11. 1848, št. 54, str. 237– 238; CZ, 21. 11. 1848, št. 55, str. 241 in CZ, 24. 11. 1848, št. 56, str. 245. 1 JERETINOVI OGLASI 1. Seznam oglaševanih knjig 1272 Knjige družbeno-politične vsebine • Freiheits-Album, Zur Erinerung an 13., 14. und 15. März 1848 • *Ernst Lionell, Die Menschenrechte • Anschluß an Deutschland, auch Anschluß an den Zollverein? (eine Lebens- frage von einem Vaterlandsfreunde) • Die drei Republikaner (Hecker, Struve und Schimmelpenning. Führer der republikanischen Freischaaren im badischen Oberlande 1848) • Die Griechen und Römer; (herausgegeben von dr. Z….n) • Die jetzigen Bauernunruhen • dr. Matthias Macher, Teutschlands und Oesterreichs Zukunft (eine Fanta- sie) • dr. Siegfried Becher, Album der glorreichen Ereignisse der Woche vom 12. bis 18. März • Eduard Chörnitzer, Wie erweiset sich Thätigkeit der Reichsversammlung in Wien? *Ferdinand und die Engel, (Vision am 15. März 1848) 1273 • Hermann Abeken, Die Republik in Nord-Amerika; in Der Plan einer demo- kratisch-republikanischen Verfassung in Deutschland Johann Sporschil, Kritische Beleuchtung der Reformvorschläge. 1274 • Kriegsschauplatz zwischen Ungarn und Kroatien in 3 Blättern • Max Langenschwarz, Politische Nachtgedanken einer Lichtputze • Osterreich und die Broschurenschmiede • Salzmann der Jünge, So sieht's aus! Oder Pinselstriche zur Kentniß der Ge- genwart • Teutschlands gemeinsame, parlamentarische Verfassung • W. M. Hehner, Wiener Ereignisse (vom 15–28. Mai) 1272 Seznam oglasov za knjige je nastal na podlagi oglasov v prilogi celjskega nemškega časopisa. Knjige so razporejene po abecednem redu del. Podčrtani avtorji označujejo tiskarjevo obliko v oglasu (s popolnim imenom ali le s priimkom). Nepodčrtani avtorji so bili identificirani kasneje, kar je navedeno ob razlagi avtorja. Kjer razlage ni, pomeni, da avtorja ni bilo mogoče najti v nobenem od v literaturi naštetih pri- ročnikov. Naslovi del so bili odločilen kriterij pri razvrščanju v skupine. Če naslov dela ni bil zgovoren, potem je bila razvrstitev rezultat osebne odločitve, pri čemer sta bila odločilna leto izida in podnaslov. Na ta način razporejena dela so označena z zvezdico. 1273 V avstrijskem katalogu je naslov bolj popoln: »Ferdinand I. und die Engel: Vision am 15. März 1848«. Delo je izšlo na Dunaju leta 1848. http: //www.stadtbibliothek.wien.at (1. 3. 2003). 1274 V avstrijskem katalogu je naslov dela precej daljši: »Kritische Beleuchtung der Reformvorschläge der schriftstellerischen Gegner der österreichischen Regierung.« Delo je izšlo v Leipzigu leta 1847. http: //www.stadtbibliothek.wien.at (20. 3. 2003). 1 Sendeschreiben – Pisma: • dr. J. Ennemoser, (Sendeschreiben) Begriff der wahren Freiheit • Ignacij Orožen, Sendeschreiben an W Biberauer • Offenes Sendeschreiben an die steierischen Herrschaften und Bauern Zgodovinska dela • Die Johanniter oder Einnahme von Rhodus durch Soliman • *Albrecht Tebeldi, Die Slawen im Kaiserthume Oesterreich • Johan Gabriel Seidl, Tyrol und Steiermark • Ludmila Chmel, Sieben Weissagungen (die für Böhmen und das übrige Deutschland wichtigern, bis zum Abschlusse dieses Jahrtausends sich ereig- nenden Weltbegebenheit; worunter der jüngsterfolgten, durch Mißdeutung des Orakels verunglückte Chechenaufstand) • Tirol und die Tiroler (wie sie waren und wie sie sind) • *Körber, Zerstreute Blüten Priročniki Za umno gospodarjenje • Med. dr. Erath, Beretiung des Haustrunkes oder Wein, Most und Bier für den Bürger und Landmann • William Löbe, Der kluge Hausvater und die kluge Hausmutter (Ein getreuer Rathgeber in allen Vorkommnissen der land- und Hauswirtschaft und der damit verbundenen Nebengewerbe) • Der Schwager Max an seine Landleute (Briefe zur Aufklärung für Stadt und Land) • Die Damfwäsche (Ein höchst einfaches Verfahren, alle Arten der Leib- Ti- sch- und Bettwäsche u. s. w. mit großer Ersparniß an Zeit und Geld durch Anwendung von wasserdämpfen blendend weiß zu waschen, ohne sie dabei, wie nach der alten methode, anzugreifen und abzunutzen) • dr. Röder, Die Hausbrunnen als Wasser-Heil-Anstalt und Apotheke des Hauses • Georg Sebastian Schuber (zbral in uredil), Der ökonomische Künstler oder neuentdeckte Geheimnisse für Künstler, Proffesionisten, Jäger, Haus- und Landwirthe • Handbuch für den Gütertransport • Heinrich von Gerstenberg, Geheimisse und Winke für Braumeister und Schankwirte 10 • A. F. Wiesing, Rathgeber zur Behandlung der Weine für Privatleute • Josef Moshamer, Wiener Haussecretär Kuharske knjige • Anna Dons neustes Wiener universal Kochbuch • Die Bayerische Köchin in Böhmen • Grätzer Kochbuch herausgegeben von Maria Anna Bußwald • Linzer Kochbuch Za mladino • Corbinian Lohrmayer, Blätter für Geist und Herz (aus dem Buche der Moral und Erheiterung für reifere Jugend) • Hudi Jezik, Huda reč, Lepi nauki za mlade in stare Medicinski nasveti • Bild zu Cais oder Die Wunder des Magnetismus • Matthias Macher, Das Römerbad nächst Tüffer in Steiermark Nabožne knjige • Biblische Darstellung Evangelien auf alle Sonn- und Feiertage des ganzen Jahres • dr. Arnold Rennev (uredil in izdal). Das Ende der Welt nahet; (Weissagun- gen über die Zwölfletzten Päpste) • Das Jahr 1850 in seiner wichtigen Bedeutung (prophetische Worte eines Monches in Paolo) • Die Himmelsrosen, eine Galerie der Heiligen (herausgegeben von einem katholischen Christen) • Die Rede (seiner Heiligkeit des Papstes Pius IX) • Die sociale Freiheit im Lichte der Religion oder Gedanken eines katholi- schen Priesters • Ein Wort in Sachen eine Diöcesan – Synode • dr. Joh. Bapt. Hirscher, Erörterungen über die großen religiosen Fragen. - Geschichte der Erscheinung der seligsten Jungfrau (zweien Hirten-Kinder) • Prophezeiung (eines 97 jährigen Benedictiner Mönches) 11 • Maria Stiefel, Prophezeiungen • Joachim Ventura, Trauerreden (aus dem Italienischen von einem katholi- schen Geistlichen) Učbeniki • G. B. Aldini in dr. W. Becker, Der italienische Sprachmeister im Haus und auf der Reise oder die italienische Sprache • Hermann Venedig, Die lateinische Formenlehre nach den besten neuesten Latinisten Clemens Siemens, Geschichte der christlichen Kirche für katholische Gym- nasien 1275 Leposlovje Mladinska in otroška literatura • Die Christnacht der Geizigen (Erzählung für die reifer gebildeter Kinder) • Folge mir nach! oder Das verlorene und wiedergefundene Kreuzchen • Georg Christian Raff, Naturgeschichte der Kinder Humoristična literatura • Bruder Immerlustig und Ludwig Immerdurstig, Der närrische Kerl oder Spaß muß sein, sagt Neumann! • Fünfzig Mittel gegen böse Gläubiger oder Morgen macht Sorgen – humori- stische Skizze aus dem Leben • Ferdinand Stolle, Na da lacht zu! Daljša prozna dela • Louis Bourdin, Fürst Mitternacht (aus den Papieren eines Verstorbenen – 2 Theile) • Bidocq, Geheimnisse von Paris (Aus dem Französischen von Dr. L. Meyer. 6 Bände) • Gustav Nieritz, Jacob Sturm oder Tagebuch eines Dorfschulmeisters (ein Buch für das Volk) Poezija 1275 Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung, 20. 10. 1848, št. 32; CZ, 20. 10. 1848, št. 46, nepaginirano; Intel- ligenzblatt zur Cillier Zeitung, 24. 10. 1848, št. 33; CZ, 24. 10. 1848, št. 47, nepaginirano; Intelligenz- blatt zur Cillier Zeitung, 27. 10. 1848, št. 34; CZ, 27. 10. 1848, št. 48, nepaginirano. 12 • Siegfried von Rapper, Befreite Lieder Dem jungen Oesterreich • Liederschatz, Sammlung von 350 der beliebtesten Volkslieder • J. F. Runkel, Katholische Choräle • August Schumacher, Prinz Johann • Anastasius Grün, Schutt Spevoigre • Vater Ferdinand oder an Herz und an Sinn 2. Oglasi za časopise 1276 • Agramer Zeitung mit dem Beiblatt Luna • Allgemeine Oesterreichische Zeitung • Allgemeine Tagszeitung für Politik, Industrie und Besittung, samt dem poli- tischen Abendsblatt • Celjske Slovenske novine • Cillier Zeitung • Der Eulenspiegel • Der Freisinnige • Der Herold • Der Radikale • Der Volksfreund, Beiblatt zur Gratzer Zeitung • Fliegende Blätter (6. zvezek) • Gratzer illustrierte Schnellpost • Gratzer Zeitung skupaj z Amts und Intelligenzblatt • Humoristische Mondlichter • Journal des Österreichischen Lloyd • Laibacher Zeitung • Österreichische deutsche Zeitung • Der Serbe • Slavische Zentralblätter • Slovenija • Slovenske novine • Der Südungar • Vedež • Volksfreund • Wiener Postillon 1276 Časopisi, navedeni v oglasih, so razvrščeni po abecedi. 13 • Wčela • Zwanglose Blätter für Oberösterreich 3. Oglasi za slike • Einhundert katholische Bilder in Stahlstich oder Sammlung religiöser Dar- stellungen • Portreti: Josef Graf von Radetzky, Josef Jelačić, Freyherr von Welden 4. Oglasi za zemljevide • Allgemeine Weltkarte nach Mercators Projection • Allgemeine Weltkarte • Brockhaus, Bilder- Atlas • Eine Auswahl von Landkarten von In- und Ausland • Karte der Eisenbahn (zwischen Gratz und Cilli) • Karte von Deutschland • Karte von Steiermark • Kleiner Atlas • Mechanischer Weltglobus • Neueste Spezialkarte des Herzogthumes Steyermark • Post- und Strassen – Karten von Deutschland und den Nachbar-Staaten bis London, Warschau und Rom • Post- und Strassen-Karten von Deutschland • Historisch. genealogische. geographischer Atlas 5. Ostali oglasi • Abctäfelchen • Canontafeln (Mittel und Seitenstücke zu einem Altar) • Erlasskarten vom Glückwünschen zum neuen Jahre • Kalender: (Nationalkalender, Taschenkalender, Blattkalender, feine Kalen- der, ordinöre Kalender) – Vse vrste šolskih potrebščin in materialov. • Zbirke kart: Der wunderregende Schwarzkünstler in seiner größten Vollen- dung 14 VIRI IN LITERATURA Viri: • Celjske Slovenske novine (1848) • Cillier Zeitung (1848) • Gratzer Zeitung (1848, 1849) • Journal des oesterreichischen Lloyd • Klagenfurter Zeitung (1848), http://anno.onb.ac.at • Laibacher Kirchenzeitung (1848) • Laibacher Zeitung (1848–1849) • Novice (1843–1848) • Politisches Blatt als Extra-Beilage zur Laibacher Zeitung (1848–1849) • Sloveniens Blatt (1848) • Slovenski cerkveni časopis (1848) • Wiener Zeitung (1850), http://anno.onb.ac.at Literatura: • AHN, Friedrich, Die periodische Presse der Steiermark in den Jahren 1848– 1898, In Selbstverlage des Verfassers, Graz, 1900. • ALLGEMEINE DEUTSCHE BIOGRAPHIE, Herausgegeben durch die historische Commission bei der königlichen Akademie der Wissenschaft, Verlag von Duncker & Humbolt, Lepizig, 1875–1912. • ALLGEMEINES VERZEICHNIS ORTSGEMEINDEN UND ORTSCHAF- TEN ÖSTERREICHS, herausgegeben von der k. k. statistischen Zentral- kommission in Wien, Druck und Verlag der k. k. Hof- und Staatssdruckerei, Wien, 1915. • APIH, Josip, Slovenci in 1848. leto, Matica Slovenska, tisk Blaznikov, Ljub- ljana, 1888. • BAUM, Wilhelm, Urban Jarnik und das Selbstbewußtsein der Kärtner Slo- wenen im Vormärz, v: Hg. Andreas Moritsch, Pomlad narodov, Völkerfrü- hling, Mohorjeva založba/Hermagoras Verlag, Klagenfurt/ Celovec–Ljublja- na–Wien, 1999, str. 53–80. • BERČIČ, Branko, Tiskarstvo na Slovenskem, Odbor za proslavo 100-letnice grafične organizacije na Slovenskem, Ljubljana, 1968. • BRITOVŠEK, Marjan, Anton Füster in revolucije v Avstriji, Založba Obzor- ja Maribor, Maribor, 1970. • BROCKHAUS ENZYKLOPÄDIE in zwanzig Bänden, 16. völlig neubearbe- itete Auflage des grossen Brockhaus, F. A. Brockhaus, Wiesbaden, 1952– 1 • CIPERLE, Jože, Koncept preureditve avstrijskega šolstva, v: Slovenska kroni- ka 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 351. • CIPERLE, Jože, Slovenščina v srednjih šolah in novi deželni šolski nadzor- niki, V: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana 2001, str. 369–370. • CVIRN, Janez, Celje in leto 1848, v: Iz zgodovine Celja 1848–1918, Celje, 1998, str. 59–72. • CVIRN, Janez, Celjsko Društvo za posredovanje med slovansko in nemško narodnostjo, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 329–330. • CVIRN, Janez, Das Cillier Deutschtum und das Problem der nationalen Identität, v: Hg. Feliks Bister und Peter Vodopivec, Kulturelle Wechselsei- tigkeit in Mitteleuropa. Deutsche und slowenische Kultur in slowenischen Raum vom Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Weltkrieg, Odde- lek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 1995, str. 155–163. • CVIRN, Janez, Deutsche und Slowenen in der Untersteiermark: zwischen Kooperation und Konfrontation, v: urednik Heppner, Slowenen und De- utsch im gemeinsamen Raum, R. Oldenburg Verlag, München, 2002, str. 111–125. • CVIRN, Janez, Družabno življenje celjskega meščanstva v 19. stoletju, v: To in ono o meščanstvu, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 1995, str. 27–33. • CVIRN, Janez, Kri v luft! Čreve na plot! Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja, Novi tednik, Radio Celje, Celje, 1990. • CVIRN, Janez, Marko Vincenc Lipold in leto 1848, v: Zgodovinski časopis, 43, 1989, št. 1, str. 107–110. • CVIRN, Janez, Meščanstvo na Slovenskem in proces nacionalne diferen- ciacije, v: Zbornik 27. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 29. 9.–1. 10. 1994, ured. Aleš Gabrič, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1994, str. 67–73. • CVIRN, Janez, Nemci na Slovenskem, v: Nemci na Slovenskem 1941–1955, ured. Dušan Nećak, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1998, str. 53–98. • CVIRN, Janez, Nemško-slovenska razmerja v predmarčni dobi, v: Hg. An- dreas Moritsch, Pomlad narodov, Völkerfrühling, Mohorjeva založba/Her- magoras Verlag, Klagenfurt/Celovec–Ljubljana–Wien, 1999, str. 81–96. • CVIRN, Janez, Trdnjavski trikotnik, Politična orientacija Nemcev na Spo- dnjem Štajerskem (1861–1914), Založba Obzorja Maribor, Maribor, 1997. • CVIRN, Janez, Slovanski kongres v Pragi, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 332–333. 1 • CVIRN, Janez, Die Slovenen und der Prager Slavenkongres, v: Hg. Andreas Moritsch, Der Prager Slavenkongres 1848, Böhlau Verlag, Wien-Köln-Wei- mar, 2000, str. 127–135. • DEUTSCHE LITERATUR LEXIKON, Biographisch – Bibliographisches Handbuch, 4. Band, Francke Verlag, Bern und München, 1972. • DEUTSCHE LITERATUR – LEXIKON, A. Francke AG. Verlag, Bern, 1986. • DOVIFAT, Emil, Zeitungswissenschaft, [s.n.], Berlin, 1931. • DITSCHEINER, Joseph Alois, Der Wienerfreiheitskampf, oder ausführli- che Geschichte der erreignißvollen acht Tage in Wien vom 12. bis 19. März 1848, Singer: Goering, Wien, 1848. • DULAR, Anja, Živeti od knjig, Zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do za- četka 19. stoletja, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Knjižnica Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, zv. 7, Ljubljana, 2002. • ENCICLOPEDIA ITALIANA, Enciclopedia italiana, Instituto della Enci- clopedia Italiana, Milano, 1933. • ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. • FÜSTER, Anton, Izbrani spisi, Državna založba, Ljubljana 1987–1988. • GALBA, Julius, Allgemeine Lebensphilosophie, gedruckt bei Leopold Som- mer, Wien, 1849. • GALBA, Julius, Beleuchtung der österreichischen Verfassungsfrage vom Standpunkte einer gewissenhaft angestrebten Unbefangenheit, Verlag von Franz Rospini, Wien, 1862. • GATTI, Ferdinand, Die Ereignisse des Jahres 1848 in der Steiermark, In Commision bei J. Kienreich, Graz, 1850. • GIEBISCH, Hans, PICHLER, L., VANCSA, K., Kleines Österreichisches Literatur Lexikon. Druck und Verlag Brüder Hollinek, Wien, 1948. • GJURIN, Velemir, Bleiweisov poljudnostrokovni jezik, v: Bleiweisov zbor- nik, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 7, Slovenska matica, Lju- bljana, 1983, str. 241–259. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Bleiweisov zbornik, XXX, Ljubljana, 1983, str. 241–259. • GÖTH, Georg, Das Joanneum in Gratz, Druck und Papier von A. Leykam's Erben, Gratz, 1861. • GOTTSMANN, Andreas, Der Reichstag von Kremsier und die Regierung Schwarzenberg, Die Verfassungsdiskussion des Jahres 1848 im Spannungs- feld zwischen Reaktion und nationaler Frage, Verlag für Geschichte und Politik Wien, R. Oldenburg Verlag, München, 1995. • GRANDA, Stane, Cerkev na Slovenskem v letu 1848, Tretji dan – krščan- ska revija za duhovnost in kulturo, XXX, 6/7, Ljubljana, 2001, str. 61–71. • GRANDA, Stane, Dolenjska v revolucionarnem letu 1848, Dolenjska založ- ba, Znanstveno-raziskovalni center, Novo mesto, 1995. 1 • GRANDA, Stane, Duhovniki – glavna opora graški Sloveniji, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 333. • GRANDA, Stane, Graška Slovenija v letu 1848/1849, v: Zgodovinski časo- pis, 28, Ljubljana, 1974, str. 45–84. • GRANDA, Stane, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo, Nova revija, Lju- bljana, 1999. • GRANDA, Stane, Recepcija prve svobode tiska pri Slovencih, v: Vatovčev zbornik, Javnost, Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo Ljubljana in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, vol. 8, Ljubljana, 2001, str. 11–17. • GRANDA, Stane, Revolucionarno leto 1848 in Slovenci, v: Slovenska kro- nika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 303–312. • GRANDA, Stane, Slovenci in propaganda proti frankfurtskim volitvam, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Založba ZRC, Ljubljana, 2001, str. 475–511. • GRANDA, Stane, Sloveniens Blatt – časopis iz leta 1848, v: Zgodovinski časopis 48, 1994, št. 2, str. 231–252. • GRANDA, Stane, Die slovenisch–kroatischen Beziehungen im Revoluti- onsjahr 1848/49, v: Hg. Andreas Moritsch, Der Prager Slavenkongres 1848, Böhlau Verlag, Wien Köln Weimar, 2000, str. 137–170. • GRANDA, Stane, Svetla resnica v zmešani svet, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 324–325. • GRANDA, Stane, Varljivi mir, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800– 1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 325–326. • GRDINA, Igor, Doživljanje Nemcev in nemške kulture, v: Zgodovinski časo- pis 47, Ljubljana, 1993, št. 1, str. 57–67. • GRDINA, Igor, Gospod kmet med domorodci, V: Hg. Andreas Moritsch, Pomlad narodov, Unbegrenzte Geschichte – Zgodovina brez meja, Zgodo- vinska serija Oddelka za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na Uni- verzi v Celovcu in doma prosvete Sodalitas v Tinjah/Tainach, 6. zvezek, Mo- horjeva založba, Klagenfurt/Celovec–Ljubljana–Wien, 1999, str. 141–156. • GRDINA, Igor, Ipavci. Zgodovina slovenske meščanske dinastije. ZRC, ZRC SAZU, Littera picta, d.o.o, Ljubljana, 2001. • GRDINA, Igor, »Nacionalizacija« Slovencev in njen evropski kontekst, v: Hg. Andreas Moritsch, Pomlad narodov, Völkerfrühling, Mohorjeva založ- ba/Hermagoras Verlag, Klagenfurt/Celovec–Ljubljana–Wien, 1999, str. 31–52. • GRDINA, Igor, Vladarji, lakaji, bohemi, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2001. • GUBO, Andreas, Geschichte der Stadt Cilli, Verlag von Ulrich Mosers, Graz, 1909. 1 • GUGLIA, Eugen, Theresianum in Wien, Verlag von Anton Schroll, Druck von Friedrich Jasper in Wien, Wien, 1912. • HLUBEK, Dr. F. X., Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark, Druck J. A. Kienreich, Gratz, 1860, str. 30–33. • HRVATSKA ENCIKLOPEDIJA, Bakrotisak–Offset Tipografija d. d., Za- greb, 1940. • HRVAŠKI LEKSIKON, Naklada Leksikon, Zagreb, 1996–1992. • ILEŠIČ, Fran, Korespondenca dr. Josipa Muršca, v: Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, Slovenska Matica, Ljubljana, 1904. • JESENKO, Janez, Časnikarstvo in naši časniki, ponatisnjeni podlistki iz Slo- venskega naroda, Narodna tiskarna, Ljubljana, 1884. • KANN, Robert A, Das Nationalproblem der Habsburgermonarchie, Verlag Hermann Böhlaus Nachf., Graz–Köln, 1964, 2. del. • KIDRIČ, France, Prešeren 1800–1838, Življenje pesnika in pesmi, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1938. • KNAUER, Oswald, Österreichs Männer des öffentlichen Lebens von 1848 – bis heute, Montzsche Verlags- und Universitätsbuchhandlung, Wien, 1960. • KŐNIG, Gertraud Marinelli, Die Südslaven in den Wiener Zeitschriften des Vormärz, Verlag der Ősterreichischen Akademie der Wissenschaft, Wien, 1994. • KORUNIĆ, Petar, Prilog poznavanja hrvatsko-slovenskih političkih odnosa 1848, v: Historijski zbornik, UR. Jaroslav Šidak, Štamparski zavod Ognjen Prica, Zagreb, 1978–79, str. 165–194. • KOVAČIČ, Fran, Slomškova pisma Vodušku, v: Arhiv za zgodovino in na- rodopisje, prva knjiga, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Maribor, 1930. • KURET, Niko, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo, Gradivo za na- rodopisje Slovencev, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1985, • LEKSIKON Cankarjeve založbe, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982. • LONČAR, Dr. Dragotin, Dr. Bleiweis in njegova doba, v: Bleiweisov zbor- nik, Natisnil Dragotin Hribar, Ljubljana, 1909. • MACHER Matthias, Pshysikalisch=medicinische Darstellung des Römerba- des nächst Tüffer und Steyermark für Cur-Gäste, Ferstel'schen Buchhan- dlung des Johann Lorenz Greiner, Gratz, 1826. • MAL, Josip, Zgodovina slovenskega naroda, Mohorjeva družba, 2. del, Celje, 1993. • MELIK, Vasilij, Celje in leto 1848, v: Zgodovinski časopis, 1982, 36, št. 3, 1983, str. 213–217. • MELIK, Vasilij, Deutsche und Slowenen, v: Kulturelle Wechselseitigkeit in Mitteleuropa. Deutsche und slowenische Kultur in slowenischen Raum 1 vom Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Weltkrieg, Herausg. Fe- liks Bister und Peter Vodopivec, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 1995, str. 15–20. • MELIK, Vasilij, Frankfurtske volitve, v: Zgodovinski časopis, 2-3, 1848/1849, str. 69–134. • MELIK, Vasilij, Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi, v: Zgo- dovinski časopis, 39, 1985, št. 1–2, str. 67–73. • MELIK, Vasilij, To in ono o meščanstvu, Razstava iz življenja celjskega me- ščanstva v 19. stoletju. Pokrajinski muzej, Celje, 1995. • MELIK, Vasilij, Volitve 1848 in slovenski poslanci v državnem zboru, v: Andreas Moritsch, Pomlad narodov, Unbegrenzte Geschichte – Zgodovina brez meja, Zgodovinska serija Oddelka za zgodovino vzhodne in jugovzho- dne Evrope na Univerzi v Celovcu in doma prosvete Sodalitas v Tinjah/Ta- inach, 6. zvezek, Mohorjeva založba, Klagenfurt/Celovec–Ljubljana–Wien, 1999, str. 233–238. • MEYNERT, Dr. Hermann, Geschichte der Ereignisse in der österreichi- schen Monarchie während der Jahre 1848, Verlag und Druck von Carl Ge- rold und Sohn, Wien, 1853. • MIKOLA, Milko, Arhivsko gradivo o industrijskih podjetjih na Celjskem do leta 1945, Inventarji 3, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, 1993. • MILADINOVIĆ, Zalaznik, Mira, Leopold Kordeš, ein Krainer Literat des Vormärz, v: Anastasius Grün und die politische Dichtung im Vormärz (In- ternationales Symposium Laibach/Ljubljana 3.–6. November 1994), Hg. Anton Janko und Anton Schwob, Verlag Südostdeutsches Kulturwerk, München, 1995, str. 157–168. • MILADINOVIĆ, Zalaznik, Mira, Leopold Kordeš, ein Krainer Literat de- utscher Zunge, v: Hg. Mira Miladinović Zalaznik, Deutsch–slowenische lite- rarische Wechselbeziehungen, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002, str. 82–111. • MILADINOVIĆ, Zalaznik, Mira, Das Revolutinonsjahr 1848 in den Laiba- cher Blättern Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt und Kmetijske in rokodel- ske novice, Amenn, Lengauer, Wagner, Literarisches Leben in Österreich 1848–1890, Literaturgeschichte in Studien und Quellen, Böhlau Verlag, Wien–Köln– Weimer, 2000, Band 1, str. 601–623. • MISCHLER Ernst, Josef Ulbrich, Oesterreichisches Staatswörterbuch k. u. k. Hof-und Universitäts-Buchhändler, Wien, 1897. • MORITSCH, Andreas, Revolution 1848 – Österreichs Slaven wohin? v: Hg. Andreas Moritsch, Der Prager Slavenkongres 1848, Böhlau, Wien–Köln– Weimar, 2000. • OROŽEN, Ignacij, Celska kronika, J. Jeretin, v Celi, 1854. 10 • OROŽEN, Janko, Zgodovina Celja in okolice, Celjski zbornik, Posebna izda- ja, Kulturna skupnost Celje, 1971–1974. • PETERNEL, M. Mojca, Cillier Zeitung 1848, v: Hg. Mira Miladinović Zala- znik Germanistik im Kontaktraum Europa II. Beiträge zur Literatur (Sym- posion Ljubljana 17.–20. 4. 2002) (Ljubljana: Oddelek za germanistiko z ne- derlandistiko in skandinavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, 2002), str. 339–357. • PETERNEL, M. Mojca, Vloga celjskega tiskarja Jeretina v revolucionarnem letu 1848, v: ur. Darko Friš, Hartmanov zbornik, Studia Historica Slovenica, 4, Maribor, 2004, št. 2-3, str. 345–362. • POCK, Friedrich, Von der deutschen Presse in Untersteier, v: Hg. Franz Hausmann, Südsteiermark (ein Gedenkbuch), U. Moser, Graz, 1925, str. 182–189. • PREIß, Kornelius, Die Musikkultur Südsteiermarks, v: Hg. Franz Hausmann, Südsteiermark (Ein Gedenkbuch), U. Moser, Graz, 1925, str. 140–147. • RAMOVŠ, Anton in Vanda Kochansky-Devidé, Marko Vincenc Lipold (1816-1883) prvi slovenski geolog in šolani montanist, v: Geologija 1983, Razprave in poročila, Geološki zavod in Slovensko geološko društvo Ljublja- na, Tiskarna ljudske pravice, Ljubljana, 1984, str. 5–18. • ROUBIK, František, Časopisectvo v Čechách v letech 1848-1862, Duch no- vin, Praha, 1930. • SCHLOSSER, Anton, Die Literatur der Steiermark, Verlag von Ulrich Mo- sers Buchhandlung (J. Meyerhoff) k. k. Buchhändler, Graz, 1914. • SCHMIDT, Vlado, Šolstvo, v: Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, Narodni muzej, Ljubljana, 1978, str. 58–60. • SCHOTTENLOHER, Karl, Flugblatt und Zeitung, Berlin W 62, Richard Carl Schmidt & Comp, Berlin, 1922. • SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, Državna založba Slove- nije, Ljubljana, 1994. • SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 1, Jugoslovanska tiskarna v Lju- bljani, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 1925–1932. • SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 2, Jugoslovanska tiskarna v Lju- bljani in Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana 1993, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, 1952. • SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 3, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, 1960–1971. • SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 4, ISAZU, Ljubljana, 1980– 1991. • BUNC, Stanko, Slovar tujk, Založba Obzorja Maribor, Maribor, 1987. • STUDEN, Andrej, Göthova topografija, v: Slovenska kronika 19. stoletja (1800–1860), Nova revija, Ljubljana, 2001, str. 257–258. 11 • ŠTAIF Jiři, Palacky, Der Slavenkongres und die Zeitung Die Grenzboten. Bilder des »Anderen« in der Revolutionären Gesellschaft, v: Hg. Andreas Moritsch, Der Prager Slavenkongres 1848, Böhlau Verlag, Wien–Köln–We- imar, 2000, str. 47–62. • TUMA, Henrik, Iz mojega življenja, Naša založba, Ljubljana, 1937. • VELIDOVA, Ljuba A., Volitve v avstrijski državni zbor v slovenskih deželah v letu 1848, v: Zgodovinski časopis, 1980, letnik, 40, št. 4, 431–440. • VELIKI SLOVAR TUJK, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. • VENEDIG, Heramann, Lateinische Formenlehre oder Wortbildung, Mayer Et. Company, Wien, 1845. • VODOPIVEC, Peter, Odmev industrijske revolucije na Štajerskem v prvi polovici 19. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 50, št. 1-2, 1981, str. 264–277. • VODOPIVEC, Peter, Slovenci od Kopitarja do Prešerna, v: Hg. Andreas Moritsch, Pomlad narodov, Völkerfrühling, Mohorjeva založba/Hermago- ras Verlag, Klagenfurt/Celovec–Ljubljana–Wien, 1999, str. 13–30. • VODOPIVEC, Peter, Slovenci in smrtna kazen, v: Smrtna kazen, zbornik, uredil Jaša Zlobec, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989, str. 191–230. • VODOPIVEC, Peter, Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sose- dnjih pokrajinah v predmarčni dobi, doktorska disertacija, Filozofska fakul- teta, Ljubljana, 1978. • VOŠNJAK, Josip, Spomini, Slovenska matica, Ljubljana, 1905. • VRIŠER, Sergej, Uniforme v zgodovini, Vojaške uniforme, Partizanska knji- ga, Ljubljana, 1987. • WAHRIG, Gerhard, Deutsches Wörterbuch, Bertelsmann Lexikon Verlag, Gütersloh, 1994. • WAMBOLT, Philipp, Erzherzog Johanns Hut – Deutsche in Slowenien, v: Kulturelle Wechselseitigkeit in Mitteleuropa. Deutsche und slowenische Kultur in slowenischen Raum vom Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Weltkrieg, Herausg. Feliks Bister und Peter Vodopivec, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 1995, str. 45–50. • WILPERT, von Gero, Lexikon der Weltliteratur, A. Kröner, Stuttgart, 1988. • WOLF, Anton Alois, Deutsch – slovenisches Wörterbuch, Gedruckt bei Josef Blasnik, Laibach, 1860. • WUTTKE, Heinrich Die deutschen Zeitschriften und die Entstehung der öffentlichen Meinung J. W. Krüger, Leipzig, 1875. • WURZBACH, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, Kai- serlich – königliche Hof- und Staatsdrückerei, L. C. Zamarski, Wien, 1856– 1891. 12 • ZENKER, Ernest Victor, Geschichte der Wiener Journalistik von den An- fängen bis zum Jahre 1848, Wilhelm Braumüller, Wien und Leipzig, 1892– 1893. • ZGODOVINA, Slovencev, Cankarjeva Založba, Ljubljana, 1979. • ZÖLLNER, Erich, Geschichte Österreichs, Verlag für Geschichte und Poli- tik Wien, R. Oldenburg Verlag, München, 1990. • ZWITTER, Fran, Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji, Slovenska matica, Ljubljana, 1962. • ŽIGON, Tanja, Nemško časopisje na Slovenskem, Študentska založba, Ljub- ljana, 2001. Spletne strani: • http://anno.onb.ac.at • http://www.stadtbibiliothek.wien.at/index.htm KRATICE CW = Cillier Wochenblatt CZ = Cillier Zeitung CSN = Celske Slovenske novine CN = Celske novine GZ = Gratzer Zeitung JL = Journal des oesterreichischen Lloyd. KFZ = Klagenfurter Zeitung LK = Laibacher Kirchenzeitung LZ = Laibacher Zeitung SBL = Slovenski biografski leksikon WZ = Wiener Zeitung 13 ZUSAMMENFASSUNG CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) Die im Jahr 1848 herausgegebene Zeitung aus Celje Die Wiener Märzrevolution von 1848 beendete die Zeit des Absolutis- mus, sie brachte aber auch allen Völkern der Monarchie für ihre Zukunft be- deutungsvolle Errungenschaften: die Konstitution, die Gründung der Natio- nalgarde und die Pressefreiheit, die am 14. März 1848 mit dem kaiserlichen Dekret eingeführt wurde. Sie beendete die Periode des so genannten Zeitungs- sterbens und ermöglichte, dass überall in der Monarchie täglich neue Zeitun- gen erschienen. Revolutionäre Bestrebungen zeigten sich im Jahr 1848 auch in den Län- dern mit slowenischer Bevölkerung. Die Pressefreiheit konkretisierte sich zuerst in Celje (Cilli) mit dem Cillier Wochenblatt, dessen Redakteure Vincenc Prasch und Josef Ganser waren. Im Sommer 1848 wurde die Zeitung in Cillier Zeitung umbenannt und bis zu ihrem Ende blieb der Redakteur nur noch Vincenc Prasch. Später konkretisierte sich die Pressefreiheit auch in anderen sloweni- schen Städten, in Novo mesto (Neustadt) mit dem Sloveniens Blatt und in Ljubl- jana (Laibach) mit dem Politischen Blatt als Beilage der schon vor der Revolution herausgegebenen Laibacher Zeitung. Auch die Kirche nutze die Pressefreiheit aus und begann mit dem Herausgeben der deutschen Laibacher Kirchenzeitung und slowenischen Slovenski cerkveni časopis. Im Mittelpunkt der Recherchen stand nicht nur der Inhalt der Cillier Zeitung, sondern auch die Identifizierung verschiedener Zentren, die in dem damaligen slowenischen Raum öffentliche Meinung gestalteten. Die Studie zeigt auf, dass neben Graz und Wien auch Triest, besonders durch das Journal des oesterreichischen Lloyd, das slowenische Gebiet sowohl wirtschaftlich als auch ideologisch stark beeinflusste. Das Revolutionsjahr 1848/49 war ein politisches Jahr, und da die Zei- tungen der Spiegel ihrer Zeit sind, tragen sie alle einen ausgeprägten politi- schen Charakter. Durch die Pressefreiheit wurden politische Verlautbarungen möglich, was fast alle damaligen Zeitungen nutzten. Die kulturellen und lan- deskundlichen Artikel traten in den Hintergrund. Auch bei den „alten“ vor der Revolution herausgegebenen Zeitungen konnte deutlich ein inhaltlicher Wechsel festgestellt werden. Die in der Cillier Zeitung veröffentlichten Leitartikel befassten sich mit damals wichtigen Fragen, unter anderem mit der zukünftigen Situation des Staates und der Kirche, des Beamtentums und des Schulwesens. Zu den aktu- 14 ellen Themen zählten auch die Meldungen vom Kriegsschauplatz und Berichte über die neue kirchliche Bewegung sowie die neu erworbene Konstitution. Trotz ihres großen Interesses an aktuellen Ereignissen und Problemen versäumt die Cillier Zeitung, auf lokale Begebenheiten einzugehen. So erfuhren die Leser mehr über die damaligen Ereignisse in der Residenz als über das Ge- schehen in der näheren Umgebung. Das gilt jedoch nicht für die Cillier Zeitung zu Anfang ihres Erscheinens. Der Grund dafür waren die Frankfurter Wahlen, die zeitlich mit der Petitionsbewegung im slowenischen Raum übereinstimm- ten. Gleichzeitig fand auch die Unterzeichnung der berühmten Petition Zedin- jena Slovenija statt, des ersten slowenischen Programms, in dem die Einheit der Slowenen innerhalb Österreichs vorgesehen war. Unter den Unterzeichnern befand sich auch Josef Ganser, ehemaliger herrschaftlicher Beamte und einer von den beiden Redakteuren des Cillier Wochenblattes, der sich damit für das Programm äußerte. Der zweite Redakteur Vincenc Prasch, Professor an hiesi- gem Gymnasium, unterzeichnete die erwähnte Petition nicht, wodurch seine Stellung zur Unteilbarkeit der Steiermark deutlich wurde. Die Unterschiede in der politischen Orientierung beendeten wahrscheinlich auch die Zusammenar- beit der Redakteure, was schließlich zur Neubenennung der Zeitung führte. Mit der Titeländerung wurde die Aufgabe der Zeitung anders. Cillier Zei- tung, mit der Unterschrift Zeitschrift für Stadt und Land, wurde das Organ des neubegründeten Vereins zur Vermittlung der deutschen und slawischen Interessen, der nach der Versöhnung, der Beilegung jedes Streites strebte und kräftig gegen je- den Separatismus arbeitete. Das Ende des Vereins ist zwar nicht bekannt, seine Existenz kann aber bis zum Eingehen der Cillier Zeitung vermutet werden. Die meisten Korrespondenten der Cillier Zeitung wurden schwer identi- fiziert, denn fast alle wurden nur mit ihren Anfangsbuchstaben angeführt. Die wichtigsten Mitarbeiter waren: Lavrič, Nigris und Julius Galba. Der Letzte war Supplent an der Wiener Universität und Autor der meisten Leitartikel. Seine Stellung zu den aktuellen Fragen unterschied sich oft mit der Stellung des Re- dakteurs, was seine Bemerkungen am Rande zahlreicher Leitartikel beweisen. Aus unbekannten Gründen endete die Zusammenarbeit der beiden im Okto- ber 1848. Die Sprache der in der Studie untersuchten Zeitung war Deutsch. Das war damals die Sprache der gebildeten Bürger, auch der Bürger slowenischer Herkunft. Sie konnten nur in fremden Städten wie Wien und Graz ihre Ausbil- dung bekommen und sich daher in Deutsch leichter ausdrücken. Die deutsche Sprache war ihnen vertrauter und geläufiger als Slowenisch, das damals keinen angemessenen Wortschatz für Diskussionen über die neuen politischen The- men aufwies. Die deutsche Sprache in der Zeitung ist also kein Zeichen der Abwendung vom Slowenentum, sondern sie ermöglichte, das damals moderne Gedankengut auszudrücken. 1 Bei den Recherchen konnten keine Angaben zu der Auflagenhöhe gefun- den werden und auch über den Leserkreis der analysierten Zeitung lassen sich keine gesicherten Aussagen machen. Wie weit sie verbreitet war, konnte nicht genau festgestellt werden. Die in der Zeitung veröffentlichten Leserbriefe wei- sen aber darauf hin, dass sie sogar in der Residenz und tief in der Steiermark, in Kärnten und Tirol gelesen wurde. Überall also, wo die Bürger aus Celje lebten, die ihre Nationalität auch durch das Zeitungsabonnement bewiesen. Der Anhang wurde extra analysiert, denn sie ergänzt das Bild des Lebens in der Stadt im Jahr 1848/1849. Dieser Teil, der seit Juli als Intelligenzblatt zur Cillier Zeitung erschien, brachte den Lesern literarische, merkantile und andere Anzeigen, oft auch die bestehenden Marktpreise, das Verzeichnis der Verstorbenen und der angekommenen Fremden. Der Verleger Janez Jeretin veröffentlichte am Ende des Anhangs regelmäßig die Liste der in seinem Ge- schäft verkauften Bücher. Anhand dieser Listen wurde versucht, die damalige Leserkultur in der Stadt festzustellen. Zahlreiche Theateranzeigen beweisen nicht nur große Aktivität der hiesigen Kunstfreunde im Jahr 1848, sondern auch die Fortsetzung der Theatertradition in Celje. Mit der Revolution nahm die Cillier Zeitung ihren Anfang, mit dem im- mer schwächer werdenden Revolutionsgeist am Ende des Jahres 1848 ging sie jedoch wieder ein. Entscheidend dabei war die Erstickung der Revolution im Oktober, mit der die Reaktion ihren Sieg ankündigte. Die Reaktion in Celje er- reichte das Gewünschte und Vincenc Prasch konnte diesen Druck nicht mehr aushalten. Sein Zusammenbruch äußerte sich auch in der Cillier Zeitung, in der ab Oktober 1848 fast ausschließlich nur noch Artikel aus anderen Zeitungen nachgedruckt wurden. Nach der Erscheinung der 64. Nummer trat der Redak- teur zurück. Das Ende der Revolution war auch das Ende der Cillier Zeitung. 1 SUMMARY THE CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) Celje's German newspaper from 1848 In addition to the promises of a constitution, the calling of the first par- liamentary session, and the collapse of feudalism, the freedom of the press was one of the major results brought on by the revolutionary events of March 1848 in Vienna, as by empirical decree censorship was abolished on the 14th of that month, enabling the mass issue of newspapers throughout the Monarchy. In the provinces with Slovenian populations, the first form in which the new freedom of the press became manifest was the publication on April 1 of the Cillier Wochenblatt newspaper, whose editors were Josef Ganser and Vincenc Prasch. In the summer the paper changed its name to the Cillier Zeitung and from then onwards up until its termination on December 22, it was edited solely by Vincenc Prasch. The newly-gained possibility of writing freely was also made good use of in Novo mesto with the newspaper Sloveniens Blatt, while in Ljubljana the city's leading newspaper began publishing the supplement Politisches Blatt, als Extra-Beilage zur Laibacher Zeitung. In the revolutionary year of 1848/1849, the Church also took advantage of the opportunity afforded by the freedom of the press and began issuing the Laibacher Kirchenzeitung and the Slovenian Slovenski cerkveni časopis. In addition to a detailed look at the content of the Celje German news- paper, the article also devotes special attention to identifying the centres that shaped public opinion on the territory of Slovenia. Research has shown that as well as Graz and Vienna, the city of Trieste also exerted great influence through the newspaper Journal des oesterreichischen Lloyd. The responses elicited by this German Triestine paper show that Trieste was not only an economic window to the world, but also a point of access for the inflow of new ideas. The year of 1848 was a year coloured by politics, and the newspapers published during this year – true to their role as the mirrors of their times - were far more interested in political developments than in culture. The Celje Ger- man newspaper took a stance in regard to practically all the most topical socio- political issiues of this revolutionary year – ranging from the future structure of the state, the National Guard, and issues related to education, to religion and the Church. Owing to the keen interest it showed in the greater events throughout the Monarchy, it forgot almost entirely about the more local occurrences. We find some of these mentioned only in the first period of its circulation – i.e. during the signing of the Zedinjena Slovenija (United Slovenia) petition and the 1 first elections on Slovene ground. Amongst the signatories of the above-men- tioned petition we also find one of the editors of what was then still the Cillier Wochenblatt: Josef Ganser, who spoke in favour of Slovene unity and territorial integrity. Prasch was not one of the signatories of this petition, as he was an advocate of provincial territorial integrity, which did not anticipate a division of the land into two separate Slovene and German territories. This was probably also the reason for the rift in the cooperation between the two editors, and why the paper changed its name to the Cillier Zeitung - a move which made it the publication of the Društvo za pomirjanje obeh narodnosti (Association for Moderation of Both Nationalities). Its task was first and foremost to calm the more heated nationalist passions cropping up in the land. When exactly the association was dissolved is not known, although we can venture the informal statement that it no doubt was in operation throughout the time of the publication of the Cillier Zeitung. It was impossible on the whole to establish the identities of the corre- spondents of the Celje German newspaper, as all the articles were only ini- tialled. The only exceptions in this case were Nigris and Lavrič. The central figure of the Celje German newspaper is without doubt Julius Galba , Assistant at the University of Vienna, who wrote the most editorials for the paper. His convictions with regard to topical issues were often in conflict with the edi- tor's policy, which is evident from Prasch's comments at the end of his articles. Galba's collaboration with the Cillier Zeitung ended in mid October of 1848 for unknown reasons. The use of the German language in 1848, both in the paper and in gen- eral, was a result of the fact that both the secular as well as the clerical intel- ligentsia in the Slovene provinces predominantly came into contact with the modern currents of their time during their studies in Graz, Vienna and other German-speaking parts of the Monarchy. The Slovenian language only devel- oped enough for comprehensive use after the revolution of 1848, particularly with the aid of the Slovenian version of the Austrian Official Gazette, which ac- celerated the terminological development of the Slovene language with regard to all facets of human existence. Upon analysis of the paper, we find that two questions remain unan- swered, namely the number of subscribers and its circulation. Such statistics were not listed by the paper; but judging by the published reader's responses, we can venture to claim that the Celje German newspaper was widely known, even far in the interior of the Monarchy. It was read in the capital, in the broader Sty- rian region, Carinthia and Tyrolia – in fact, everywhere where the burghers of Celje lived, who declared their national affiliations also by subscribing to such and similar newspapers, which was definitely the modern trend of the times. 1 The article also presents a special analysis of the supplement of the Celje German paper, as the advertisements published in it enhance our knowledge of non-political life in the city during the revolutionary year of 1848/49, while the large number of these shows a great interest by the surrounding population in advertising in this particular paper. The analysis of Jeretin's advertisements for the books he sold formed the basis of the author's attempt at outlining the read- ing culture in the city, while the advertisements placed by an amateur theatre are proof of considerable cultural activity and a continuation of the tradition upheld by the city by the Savinja river. The gains of the revolution enabled not only the birth and the heyday of the Celje German newspaper, but also its disappearance into oblivion. This was particularly noticeable after the October events in Vienna. The editor's resignation could be felt almost tangibly in the paper's writing, along with its faltering strength. Thereafter, its pages become increasingly full of waffling and the majority of articles are reprints from other papers. The reaction of the city had achieved its end, as had also Prasch's self-censorship. The weight of the burden was too great; and subsequently, upon publicaton of the paper's 64th issue, Prasch retired permanently from the position of editor. The waning of the revolutionary spirit at the same time also meant the eventide of the Cillier Zeitung. 1 A Abeken, Hermann 153, 178 Ahn, Friedrich 7, 184 Aldini, G. B. 157, 181 Allmer, Norbert 31, 32 Apih, Josip 10, 21, 53, 84, 97, 124, 126, 127, 184 Aplenz, Georg 168 Auersperg, Anton – Grün, Anastazij 11, 78, 152, 160, 162, 182, 189 B Baum, Wilhelm 184 Baumkircher, Andreas 146 Becher, Alfred Julius 128 Becher, Siegfried 178 Beck, Friedrich 33 Becker, W. 157, 181 Berčič, Branko 148, 149, 184 Biberauer, W. 154, 179 Bister, Feliks 76, 185, 189, 191 Blaznik, Janez 184, 191 Bleiweis, Janez 38, 44, 186, 188 Blum, Robert 39, 128, 173 Böhm, Elise 168 Bonamissa, Anton 83 Bourdin, Louis 152, 159, 161, 181 Bourgnod, de Ayre 156 Braumüller, Wilhelm 192 Braun 128 Britovšek, Marjan 53, 184 Brockhaus, F. A. 26, 91, 164, 183, 184 Brogini, Anton 128 Bunc, Stanko 22, 99, 120, 138, 190 Bußwald, Maria Anna 155, 180 C Caf, Oroslav 97 Chmel, Ludmila 157, 179 Chörnitzer, Eduard 153, 178 IMENSKO KAZALO Ciperle, Jože 107, 111, 185 Csengery, Antal 26 Cvirn, Janez 13, 18, 19, 20, 42, 49, 54, 56, 58, 69, 90, 91, 122, 127, 129, 130, 143, 168, 185, 186 Č Čampa 167 Čop, Matija 23 D Dangel, Joseph 128 Dirnbock, Jakob Franz 161, 162 Doblhoff, Dier Anton II. 123 Dragoni–Krenosky, Josip 39 Dular, Anja 149, 150, 186 Duncker&Humbolt 184 E Eller, Ludwig (Luis) 43, 122, 140 Ennemoser, Joseph 179 Erath, Augustin 155, 179 Exner, Franz 107 F Feldman, Leopold 144 Ferdinand 1. 5 Ferstel, Franz 161 Forreger, Mathias 18, 169 Frankenburg, Adolf 26 Freih, Martius 59 Friedland, Avgust 142 Füster, Anton 32, 53, 69, 77, 91, 100, 103, 106, 107, 111, 184, 186 G Gabrič, Aleš 185 Galba, Anton 32 Galba, Franz 32 200 Galba, Julius 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 65, 67, 68, 69, 70, 72, 73, 74, 76, 77, 79, 102, 103, 104, 105, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 114, 126, 176, 177, 186, 194, 197 Ganser, Josef 13, 92, 193, 194, 196, 197 Gatti, Ferdinand 5, 7, 9, 10, 31, 116, 130, 186 Gaurier, Luis 142, 145 Geiger, Jožef 43, 162 Gerold, Carl 189 Gerstenberg, von Heinrich 155, 179 Giebisch, Hans 155, 186 Gioa, Melchior 158 Giontin, Janez 43, 156, 160 Gjurin, Velemir 38 Göth, Georg 31, 32, 186 Gottsmann, Andreas 68, 186 Granda, Stane 7, 14, 32, 43, 55, 56, 58, 62, 63, 64, 83, 99, 101, 103, 104, 115, 117, 135, 186, 187 Grdina, Igor 103, 187 Greiner, Johann Lorenz 154, 161, 188 Gubo, Andreas 143, 144, 158, 187 Guglia, Eugen 32, 34, 188 Gurnik, Vincenc 29, 64, 84, 86, 97, 98, 116, 133 Györel, Anita 26 Gyurmán, Adolf 26 H Haase, B. 26 Hausmann, Fanny 103 Hirscher, Johann Baptist 180 Hlubek, Franz Xaver 75, 188 Horwath, Johann 128 Huber, Thereizia 168 Hubner, F. Otto 26 Hye, Anton 34 I Ilešič, Fran 16, 21, 55, 97, 188 Immerdurstig, Ludwig 159, 181 J Jablanowski, L. J. 39, 67 Janko, Anton 11, 189 Jeklen 97 Jelačić, Franz 47, 83, 84, 86, 87, 89, 183 Jellinek, Hermann 128 Jesenko, Janez 188 Jókai, Mór 26 Josef, Ulbrich 24, 189 Juliana Unger 32 K Kaindelsdorf, Paul 137 Kaiser, Friedrich 146 Kann, Robert A 50, 70, 188 Kastelic 167 Kautschitz, Eduard 59 Kidrič, Fran 188 Kienreich, J. 161, 186, 188 Kink, Max 140 Kinsky, von Christian Wschinitz 27 Kinsky - bataljon 27, 128, 135, 136 Kirscher, Joh. Bapt. 156 Kleinmayr, Ignaz Alois 160, 161 Knaffl, Henrik 130 Knauer, Oswald 34, 188 Knes, Josef 59 Kočevar, Štefan 94 Kochansky-Devidé, Vanda 42, 190 Kőnig, Gertraud Marinelli 188 Konšek, Valentin 8, 96 Körber, von Philipp 158, 179 Korunič, Petar 188 Kotzebue, August Friedrich 144 Kovačič, Fran 15, 54, 100, 149, 188 Krajnc, Jožef 94, 98 Krebs, J. P. 162 Kreft, Jakob 132, 133 Kröner, A. 191 201 Krüger, J. W. 191 Kudlich, Hans 125 L Láng, Ignac 26 Langenschwarz, Maximilian (Leopold) 153, 178 Lavrič, Carl 30, 42, 71, 72, 74, 75, 107, 123, 124, 125, 176, 177, 194, 197 Ledel, Lorenz 170 Leidenfrost, Johan 67, 80, 81, 176 Leykam, Andreas 149, 186 Linhart, Anton Tomaž 148 Lionell, Ernst 178 Lipold, Marko Vincenc 42, 185, 190 Lipovšek, Anton 103 Löbe, William 179 Löhner, von Ludwig 50, 53 Lohrmayer, Corbinian 155, 180 Lončar, Dragotin 44, 188 Ludewig, Eduard 161 M Macher, Mathias 151, 153, 154, 178, 180, 188 Majar, Matija 14 Mal, Josip 18, 188 Mandl, Franz 32 Manzoni, Alessandro 29 Marek, Titus 55, 59 Melik, Vasilij 23, 54, 55, 58, 59, 97, 130, 174, 188, 189 Metter, Wilhelm 169 Metternich, Clemens 37, 38, 52, 65, 68, 176 Meyer, Ludwig Heinrich 159, 181 Meyerhoff, J. 190 Meynert, Hermann 5, 10, 11, 189 Miklošič, Fran 59 Mikola, Milko 43, 189 Miladinović, Zalaznik, Mira 7, 11, 189, 190 Mischler, Ernst 24, 25, 189 Moritsch, Andreas 14, 54, 90, 91, 184, 185, 186, 187, 189, 191 Moser, Ulrich 187, 190 Moshamer, Josef Alois 161, 180 Mulley 28 Muršec, Jožef 15, 103 N Nieritz, Gustav 159, 181 Nigris, F. S. 29, 30, 79, 107, 137, 194, 197 Nugent, Westmeath Laval 89 O Oberlugauer, Anton 32 Obhodnik, Jakob 88 Oblak, Ignaz 59 Orožen, Ignacij 15, 16, 20, 59, 97, 148, 179, 189 Orožen, Janko 31, 190 P Palacký, František 90, 91 Peternel, M. Mojca 7, 139, 190 Pillersdorf, Franz Xaver 64, 115 Pirker, Vincenc 86, 117, 141 Pock, Friedrich 7, 190 Pongratz, Friedrich 55, 56, 59, 169 Prasch, Vincenc 13, 15, 16, 18, 27, 28, 36, 45, 46, 47, 49, 50, 52, 54, 56, 68, 69, 70, 82, 87, 94, 102, 104, 107, 126, 129, 135, 167, 174, 193, 194, 195, 196, 197, 198 Preiß, Kornelius 140, 143, 190 Preschl 27 Prešeren, France 188, 191 Puff, Rudolf 116, 120, 176 R Radetzky, Josef Johann Wezl 29, 135, 145, 150, 183 Raff, Georg Christian 159, 181 Ramovš, Anton 42, 190 Rapotar, Franc 130 202 Rapper, von Siegfried 160, 182 Rennev, Arnold 9, 156, 180 Riegler, Josef 31 Ritter, Fr. 162 Röder, Albrecht 154, 179 Ronge, Johannes 103, 105, 106 Rospini, Franz 34, 186 Roubik, František 26, 190 Rudolph Bacherer 120 Runkel, J. F. 160, 182 S Salzmann Christian Gotthilf 153, 178 Schlosser, Anton 149, 190 Schmelzer, Janez 59 Schmid, J. C. 159 Schmidt, D. Ch. H. 156 Schmidt, Richard Carl 190 Schmidt, Vlado 107, 111, 190 Schmit, Josef 169 Schmölzer, J. E. 155 Schoener 59 Schottenloher, Karl 138, 165, 190 Schreiner, Gustav 39, 59 Schroll, Anton 188 Schuber, Georg Sebastian 155, 179 Schumacher, August 160, 182 Schwarzer, von Ernest 26, 124, 165 Schwob, Anton 11, 189 Seethaler, Josef 31 Seidel, Johan Gabriel 152, 157, 179 Siemers, Klemens 157 Slomšek, Anton 14, 15, 54, 100, 101, 104, 149, 174, 188 Smrekar, Alois 30, 64, 90, 96, 97 Soldi, A. A. 166 Sommaruga, Franz Vincenc 107 Sommer, Leopold 5, 186, 193 Sorge, Damian 161, 162 Sporschil 153, 178 Steinacker, Gustav 163 Steinhauser, Ignaz Georg 69, 142 Stiefel, Maria 156, 181 Stolle, Ferdinand 159, 181 Studen, Andrej 31, 190 Stuller, Ferenc 26 Sturm, Jacob 159, 181 Suppanz, Fr. 64 Svobodova, Richarda 26 Š Šafárik, Paul Joseph 107 Škrebe 88, 96, 130 Štaif Jiři 91, 191 Šubic, Jožef 103 T Tebeldi, Albrecht 157, 179 Thun, Leopold Leo 91, 171 Tomek, Vaclav 26 Tomšič, Bernard 110 Tuma, Henrik 150, 191 V Velidova, Ljuba A. 64 Venedig, Hermann 157, 181, 191 Ventura, Joachim 156, 181 Vodopivec, Peter 9, 31, 76, 127, 185, 189, 191 Vodušek, Matija 15, 54, 91, 100, 101, 118, 142, 149, 174, 188 Vošnjak, Josip 117, 150, 191 Vrišer, Sergej 90, 191 W Wahrig, Gerhard 38, 191 Wambolt, Philipp 76, 191 Welden, Franz Ludwig 89, 150, 183 Wessenberg, von Johann Philipp 123 Wickenburg, Matthias Constantin Ca- pelli 20, 145 Wiesing, A. F. 155, 180 Wilhelm, Arnoldi 105 Wilpert, von Gero 145, 152, 155, 159, 191 Windisch-Graetz, Alfred Candid Ferdi- nand 90, 91, 128 Wolf, Anton Alois 80, 191 203 Wurzbach, Tannenberg Konstantin 5, 20, 27, 29, 31, 33, 34, 39, 47, 50, 64, 75, 76, 89, 91, 107, 123, 125, 128, 140, 144, 150, 158, 160, 163, 165, 191 Wutschinek, Michael 171 Z Zabukošek, Ferdinand 166 Zabukošek, Franz 166 Zamarski, L. C. 191 Zenker, Ernest Victor 5, 26, 27, 128, 164, 165, 192 Zöllner, Erich 84, 123, 125, 173, 192 Zwitter, Fran 37, 68, 192 Ž Žigon, Tanja 150, 192 Žuža, Anton 100 204