URN_NBN_SI_DOC-GFLLOSZR

D A N A ŠN JA PR IZA D EV A N JA L JU D SK IH K N JIŽ N IC V S R B IJI Vladimir Jokanovič M reža lju d sk ih knjižnic v Srb iji V Socialistični re p u b lik i S rb iji brez p o k ra jin je 114 občin. V vsaki občini deluje občinska m atičn a knjižnica; ta je p ravilom a lju d ­ ska knjižnica. B iblioteka g ra d a B eograda je m atičn a knjižnica za vse m atične knjižnice b eo g rajsk ih občin, to rej je vseh m atičnih knjižnic v SR S rb iji 115. O bčinske m atične knjižnice im ajo svoje podružnice — staln e ali potujoče — v 1004 naseljih, njihovo število pa presega 1300 enot. Z nano je, da je v S rb iji več ko t 4000 naselij; sklepam o torej lahko, da sed an ja kn jižnična m reža še ni dovolj razširjen a, saj je približno 75 u/o naselij brez organ iziran e knjižnične službe. To neza­ dovoljivo sta n je ponekod u b lažu je dejstvo, da so štev iln a n aselja v S rb iji m a jh n a in ra z tre sen a in da je m ig racija p reb iv alstv a iz vasi v občinske cen tre in m esta zelo velika. P o družnična m reža lju d sk ih knjižnic se je ra zv ijala na osnovi dveh konceptov: prvič, vse podružnice v občini in občinskih n aseljih so del ene sam e delovne organizacije; drugič, podružnice v posam ez­ n ih n aseljih so sam ostojne in so povezane z m atično knjižnico le na podlagi m atičnosti. V endar niso vse občinske m atične knjižnice sam ostojne enote. N ek atere delu jejo v o kviru d ru g ih k u ltu rn ih in izobraževahnih in ­ stitu cij, v e n d a r pa jim je mogoče o p ra v lja ti fu n k cije m atične knjižnice. M atične fu n k cije v k n již n ič a rstv u so po novem zakonu o k njiž­ n ič a rstv u :1 1. sp rem ljan je in razisk o v an je stan ja , po treb in pogojev dela v k n jižn ič arstv u te r p re d lag a n je ukrepov za njegovo širjen je, 2. vodenje cen traln eg a k atalo g a knjižničnega gradiva, 1 Službeni glasnik SRS, št. 47/26. nov. 1977.