Uvodnik 
Skupini imenovalec treh znanstvenih clankov v tej številki je povezava starosti s trajno­stnim razvojem naravnega in kulturnega okolja. Pregledni clanek magistrice managementatrajnostnega razvoja Katje Bhatnagar ima naslov Podnebne spremembe in starejši, pediatri­nja dr. Zlata Felc in soavtorji so opravili raziskavo med srednješolci o odnosu mladostnikov do stereotipov o starejših, medicinska sestra in gerontologija dr. Nataša Štandeker pa ima pregledni clanek o starosti in staranju v casovnem in zgodovinskem kontekstu. Prvi od njih se torej posveca naravnemu okolju z vidika starih ljudi, drugi in tretji kulturnemu okolju. Ob dejstvu, da smo v stoletju starih ljudi in da je med najbolj živimi vsebinami v družbi ohranitev okolja za bodoce rodove, je pomemben razmislek o odvisnosti trajnostnega razvoja od staranja – tako od osebnega staranja posameznika kakor od družbenega sta­ranja prebivalstva. Cetrtina držav na svetu že sedaj doživlja, kako zahtevna naloga postaja gospodarski in kulturni razvoj ob strukturi prebivalstva, ko prevladuje delež starih ljudi nad mladimi – med njimi smo tudi Slovenci. Ta del sveta ima materialno in socialno varnost, ni pa kulturno pripravljen na osebno starost ne na sožitje generacij v razmerah demografsko stare družbe. V naslednjih desetletjih bo množica starih ljudi tudi v Afriki, Južni Ameriki in Aziji, kjer nimajo niti sodobnih socialnovarstvenih in zdravstvenihstruktur, ki so nujne za osnovno kakovost življenja starih ljudi.
V teh razmerah sta za gerontologijo odlocilni dve vprašanji. Kako ogrožanje trajnostnegarazvoja narave in kulture vpliva na osebno in družbeno staranje? Kakšne možnosti in nalogeima pri varovanju in krepitvi trajnostnega razvoja narave in kulture številna tretja generacija?
Trajnostni razvoj narave ogrožata zlasti dva dejavnika: hlepenje po dobicku in potro­šniška razvajenost. Tržni dobicek se steka na racune ozke manjšine ljudi, ki so lastniki proizvodnje in dobrin. Omamno hlepenje po imetju je v ljudeh od nekdaj mocno in trdo­vratno; poganjalo je tako razclovecenje vrstnikov v suženjstvu in tlacansko delo kmetov kakor današnjo okoljsko in socialno brezcutnost lastnikov in menedžerjev multinacionalk.Isto omamno hlepenje pa pogajanja tudi množice potrošnikov, da skušajo zadovoljiti ne samo vse svoje trenutne želje, ampak da ob reklami utirajo v možganih tudi odvisniške umetne potrebe na škodo ohranitve naravnega okolja, odgovornega kulturnega razvoja insmiselnega vseživljenjskega psihosocialnega razvoja samega sebe. S to ugotovitvijo smo misel že usmerili celostno – varovanje in trajnostni razvoj narave je namrec nelocljivo povezan s trajnostnim razvojem kulture v vsej njeni širini, od jezika, preko kulture ko­municiranja in sodelovanja do vrhunske umetnosti.
Poleg vprašanj o trajnostnem razvoju naravnega in kulturnega okolja sodi v trajnostno celoto tudi vprašanje o clovekovi osebni trajnosti. Potreba po taki ali drugacni nesmr­tnosti se je vso zgodovino kazala kot pristna cloveška potreba. Zadovoljevali so jo zlasti na tri nacine. Z odgovornim delom za smiselni razvoj narave in kulture – pesnik Anton Aškerc je pesem Caša nesmrtnosti koncal z trditvijo V svojih delih ti boš živel vecno. Gojili so hvaležen spomin na mrtve in jih brezpogojno spoštovali, kar ponazarja rek: O mrtvih samo dobro! Tretji univerzalni nacin cloveškega odgovora na to potrebo so verovanja v trajno življenje clovekovega duha. Aktualna razprava o vlogi tretje generacije pri varovanjutrajnosti narave in kulture torej posredno vkljucuje tudi upoštevanje cloveške potrebe po osebni trajnosti.
Clanki v tej številki revije spodbujajo gerontološki razvoj tudi ob aktualnih nalogah za trajnostno usmeritev na okoljskem, kulturnem in osebnostnem podrocju. 
Urednik 
1