za javno razpravo LJUBLJANA, NOVEMBER 1976 Osnutek odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane Samoupravna stanovanjska skupnost Ljub-Ijana Center daje v javno razpravo »OSNU' TEK ODLOKA O HIŠNEM REDU NA OB MOČJU MESTA UUBUANE« in poziva vse hišne svete in zbore stanovalcev, da po-sredujejo svoje pismene pripombe na na' slov skupnosti, Gregorčičeva 7, najkasneje do 15. dec. 1976. Staš Olup I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. čleo Da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stano-vanjskih hiš in stanovanj, zavaruje red, varnost in sn&ga in da se stavbe in stanovanja družbene in zasebne lastntne vzdržuijejo v uporabnem stanju, se s tem c*dlo-kom dodočijo obveznosfei, ki jih imajo stanovaici kot upo rabraiki stanOTano in uparabniki poslovnih prostoiov. 2. člen Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: nnetniM staoovanjske pravice in lastoiki stanovanj, ki stanovanje uporabljajo, ter člani njihovih gospodinjstev, najemniki in lastnibi poslovnih prostorov ter osebe, Jci so v teh prostonh zaposlene. Za stanovanjske prostore oziiroma stanovanija po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjstol hiši. 3. člen Vsaka stanovanjska hiša, v kateri sta več kot dve stanavanji mora imeti na vidnem mratu izobešen seisnam stanovalcev. V stanovanski hdSi z ve<5 stopniš&i niora biti issobešen seznam za vsako stapnišče. Seznam stano-valcev mora biti vedno na tekočem. Seznam stanoval-cev mora sestaviti in sproti dopolnjevati hdšni svet. V hiši, ki je v zasebnl lastnlni je dolžan skrbeti za se-znam stanovalcev lastaiik hiše, v poslovno stanovandstei hiSi pa organizacija, ki s Mšo upravlja. 4. člen Vsaka stanovanjska hiša, v kateri sta vsaj dw sta-novanji mora imefti na TOČcnem mesta v neposredna loliža-ui vhoda izobešen: — odtok o hišneari redu; — navadfllo mestnega štaba za vanstvo pred naravniiMi ta drugimi nesirečami o tem, kafco ravnati v primem naravnih in drugth hudlh nesreč ter zračnih napadov, — mora lmeti poštne nablralnike z imeni in prlinild imetnikov stanovanjske pravice. 5. člen Vsak vhod v stanovanje mora tmeti števllko stanova-nja ter ime in priimek tmetoika stanovanjske pravice. Stanovanje, oz. prostor, kd je namenjen za hišnaka mo ra tmefci oznakq, — hišnik. Ce stanovaiiijska hiša iina W-šnika, ki stanuje v tej hiži, mora bita pri seznamu sta-oovalcev označeno, kje stanuje. 6. člen Za tevrševanje dcrtočb lz 4. Ira 5. člena tega odloka mora skrbeci hlžnd svet, lastnik hlše oz. organizaoija, Id hišo uipravlia. II. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 1. člen Stanovalca marajo s skrbnostjo dobrega gospodarje-t\ja uiporabljati stanovanje, ga varovati pred okvaiaini in ga redno vadrževati. 8. člen Stariavalci so doižni zlasta: 1. uporabljati stanovanja v skiadu z njihavim na-menom ter na način, kl ne povzroča prekomeme obrabe; 2 sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številiu oseb, fci uporabljajo stanovanje in ostale spremembe, M vplivajo na nporabo stanovan.ja in skupnih delov in na-prav; 3. vzdrževati stanovanja v uporabnem stanju; 4. paaiti na red in snago v stanovanjih in v skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pnipada hiši; 5. skrbeti za to, da ne motnjo mlru in poditka ostalih stanovalcev, zlastd med 22. in 6. uro; 6. zaMepati vhodna vrata med 22. in 5. uro; 7. skrbeti za uiničevanoe mrčesa in druge goJaznii; 8. skrbeti, da se ne kvarijo vodavodne, elektiičme in ogrevalne naprave, posebno zaradi mraza in vlage; y. taiKoj naananifti 'niSnemu svetu pomanjkljivosta in okvare v stanovajniih in na skupnih delh in napravah, 6e miso dolžni po obstoječih predpisih te pamanjkljivo-sti in okvare sami odstraniti; 10. pri dovozu kuriva ali drugega materiala takoj o6i-sfciti pločnik in druge površine; 11. po potrebi prebeliti stanovanjske in skupne pro-stare, najmanj vsako tretje leto pa kulidnjo; 12. popTaviifci oziroma nadomestiti predmeto, ki so jih po veljavoili predpisih dolžnd vzdrževati sami; 13. skrbeti, da se ob državnih praznikih in dmgih svečanih pTOložnostih izobesijo zastave; 14. parkiraiti motoma vozila na mestih, kl jih dioločd hišni svet; 15. odstranjevat/i sneg- na pločiulrih in dostopnih po-teh ter poskrbeti za odstranjevanje snega s streh in le-dentih sveč z napuščev; 16. Skrbetd za redne preglede vseh inštaiacij (toplot-ne postaje, kurilnice, dvigala in podobno), požarno var-nostuih naprav in opreme za cMlno zasčito; 17. popraviiti ož. nadomestitd opremo za olvilno za- 18. določita mesto in osebo, ki hrani fcljude skupnih delov in maprav. 9. člen Stanovaiai so odgovorm, da naprave kot, so: centralna kuirjava, dirogala, toplotne postaje in hidrofor oskrbuje le oseba, kd je za te ustrezno strokovno usposobljena. 10. člen Stanovalci so dolžrni pazlti na red in snago v stano-vanjih in skupnih prostoiih in se vestd tako, da ne ovirajo stanovalcev in bližnje okolice v mdrnd uporabi njihovih stanovanj: Zato je posebej prepovedano: 1. igrati na dvoriSču igre, ki bi utegnile ogrožati teies-no varnost stanovalcev ali povzročiti škodo na stanovanj-sfkih hišah aM na nasadih ob atanovanjski hiši; 2. uporabljati stroje in naprave tako, da povzročajo preikomeren hirup in ropot; 3. sekatd drva, drobiti premog ai shranjevati ostala goriva v prosborih, ki niso za to določend; 4. igraiti se po hodniku, razgrajati v stanovanjdh, hod-nitoih in stapnlščih; 5. pljmvati po hodniikih m stopndščih ali drugade po-nesnaaiti stamovanjsko hišo; 6. odlagati smeti in odpadke na mestali, kii n:so za to dotočeina; 7. metati večje odpadke in druge predmete v strani-S6e, vodoTOdne školjke, odtočne cevi ali kanale; 8. iztepati preproge in druge predmete na oknih, baJ-koniih in navnih strehah; 9. pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestUa na mestih, ki niso za to določena; 10. zamazati, poškodovati ali ponesnažiti stanovao.jsko Irišo dn njene prostore; 11. zastavljati veže in hodnike, stopnišča in dvorišča ter druge sikuipne prostore s kakršnimiiifcold predmeti iz-ven določenih mest; 12. prekomerno uporabljati vodo, prižigati luči v skup-»iih prostorfti, ca. pustilti luč prižgano; 13. postajvljabi na okna in balkone nezavarovane cvet-Učne lonfike, ter jlh zalivata tako, da voda odteka po aldu; 14. imetd pse, mačke ali vedje število pitčev brez do-voljenja hišnega sveta oz. lastoika stanovanjske hiše ali lastnika dela stanovanjiske hiše; 15. uporabljati vodovodne, električne, ogrevaine, pUn-ske in sanitame naprave in instalactje na nadin, ki pov-zroča okvare; 16. puščati vloljTičene električne naprave brez nadzor-stva; 17. uiporabljatn dvagala in tehnične naprave v nasprot-}u z navodfll; 18. v stanovanjih in steupnih prostorih demontirati in predrugačiti kakršnekoli naiprave ali izvrševati na nj:h popraviia brez pismenega soglasja stanodajalca in hd-šnega sveta; 19. postavljati na stanovanjsiki Mši televizijske ali ra-dijske antene brez dovoljenja; 20. kakorkoli motiti miir m počiitek sosedov, zlasti pa od 22. do 6. ure; 21. storltd kakr&nakold druga dejanja, kii bi utegnila poiV2sročiita škodo ali kaliti medsebojne odnose med sta-novalci. 11. člen Skupni prostori in skupne naprave morajo bitn na razpolago vsem stanovalcem stanovanjske hiše. Cas in način uporabe skupnih prostorov in naprav dcrtočd hdšni svet oziroma lastnik družinske stanavanjske hiše v sporaznimu z iinetniki stanovanjske pravice. 12. člen StanovaJcd so dolžrai uporabljati skupne prostare in naprave v skladu z njihovim namenom, skrbno z njimi ravnati, paaiti, da se ne kvarijo in po uporabi redno ooisbiti. III. OSTALE DOLOČBE 13. člen Pravice in dolžnosti hišnlka — čistilke se dolodijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njimi bišni svet oz. upravljalec hiše. V hišah, kjer ni hišnega sveta, določi zbor stanavadcev, kaiko se bodo opravljala hišniška dela. 14. člen Inietnik stanovanjske pravice oz. uporabnik postov-nega prostora mora ob izselitvi izročiti vse prostore v takem stanju. kakor jih je sprejel, upoštevajoč nor-malno obrabo. Stanje prostorov se ugotovi komisijsko z zapisnikom ob izselitvi v navzodnosti zastopnika sta-nodajalca, Clana hižnega sveta ozdroma iastnika družin-ske stanovanjske hiše ala lastnika stanovanja kot dela stavbe. Ob izselitvi mor imetnik stanovanjske pravice ozriro-ma uporabnik paslovnih prostorov oddati hišnemu svetu oziroma svojemu stanodajalcu vse ključe, ki jih je upo rabljal v zvezi s stanavanjem ali poslovnim prostarom. IV. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denamo kaznijo do......din za prekršek se kamuje imetnik stanovamjsfce pravice ali uporaibnik poslovnega prostora, ki kljub pismenemu opominu sve-ta oz. lastoika družinske stanovanjske hiše krši dolžno-std iz 8. člena tega odloka Izvzemši 4. točko in krši pre-povedd 10. čdena tega odloka izvzemši 2. in 4. točko. Kršilec dolžnostl iz 4. todke 8. 61ena iii kršilec pre-pavedd iz 2. in 4. todke 10. člena tega bdloka se kazmuje po 4. točkii 11. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list S»S, St.; 16-144/74). V. KONČNE DOLOČBE 16. člen Natančnejša pravila o izvrševanju hišnega reda pred-piše zbor sfcanovalcev za vsako stanovanjsko hišo po-sebej (3. točka 10. člena o gospodarjenju s stanovanj- skimi hišamS v družbeni lastnlni — TJradni list SRS, St. 37-427/74). Pojasniaa k posamezniim določbam tega odloka daje po potrebi iavršni svet skupščine mssta. 17. člen Ko začne veljati ta odtok, preneha veljati odlok o hi-inem redu na obmodju Ljubljane (Glasnik, št. 24/69). 18. Slen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem Mstu SRS. štesv.: Ljubljana, dne PREDSEDNIK SKUPSCINE MESTA LJUBLJANE TONE KOVIC, dipl. ing. 1. p. HISNIM SVETOM IN ZBOROM STANOVALCEV HIŠNA SAMOUPRAVA V organih samoupravne stanovanjske skupnosti v ob-čani Loubljana Center z zadovoljstvom ug&tavljamo, da so številni hišni sveti in zbori stanovalcev aktivno de-lovali kljub okrnitvi njihovih pravic in dolžnosti, ki je trajala celo desetlefcje, da je v ve&ini večstanavanj&kih hiš na območju občine vzpostavljena hišna samouprava in da so v vseh krajevnih skupnostih v občimi vzpostav-Ijesni delegatsko oblikovani zbori stanovalcev. S tem so podame organiaaeijske možnasti za to, da pastane bišna samouprava celica krajevne samouprave Jn celica stanovanjske samouprave, v kateri bo detavni čJo-ves in občan odtočai oziroma soodločal poleg cirugega tudi o gospodarjenju s stari.jvanjskimi hišami v druž-ben' lastnini in o drugih stanovanjskih zadevah, to je o zelo pomembnih in perečih vprašanjih svojega življe-nja in aela. Ponovno uveljavljanje vloge hišne satnoup-rave in 10 na ustreznih temeljiih je sestavni del v procesu širokega podružbljenja našega življenja, ki izhaja iz us-tave in zaključkov kongresov Zveze komunistov. Ta proces rezuitara z izredno stevilnih zahtev delov-Dah ljudi in občanov po poglobitvi oziroma ponovni vzpo-staivitvi hiSne samouprave in v njenem povezovanju v krajevno ter stanovanjsko samoupravo. V tem procesu je dalo svoj delež poleg zakonodajalca tudi Ustavno so-dištSe SR Slcvenije, ki je skupnost stancvvalcev hiše z organi (abor staraovalcev, hišni svet) opredelilo kot ena-kopravne subjekte na področju, za katerega so po za-konu pristojni. Vsebina hišne samouprave je seve&a širša kot gospo-darjenje s hišo, saj obsega poleg tega še družbeno samo-zaščito m civitao zašdito, skrb za okolje, medsosedske odnose in podobno. V akviru gospodarjenja s tiišo pa je potrebno omeniti vzdrževanje hiše (tekoče in investicijsko vzdrževanje), obratovanje hiše, pa tudi obračun centralnega ogieva-nja in drugo. O probl&matiki vzdrževanja hiš bo potrebno nekaj več besed ob sestavi srednjeročnih in letnih programov tekočega tn tavesticijskega vzdrževanja. OBRATOVANJE HIŠ V današnjem prispevku bd vašo pozornost radi usrae-rili na proiblemaititoo obratovanja hiše. Pramo podlago in opredelitev obratovalnih stroškav je dal zakon o gospodarjenju s stano-vanjskimi hišaffii v družbem lastnini (Ur. Iist SBS, št. 37/74). Prvo višino akontaoij za plačilo obratovalnih stroškov je določila Skupščina mesta Ljubljane in poverila takratnemu sta- podjetiu pobiranje te akontacije. V iasu. od uvedbe prispevka za obrafcovalne stroške do daoes je prišlo do znatnih vsebinskih sprememb y samoujpravnem dn delovnem organiziranju hiSne samo-uiprave in stanovanjskega gospodarstva. Zbori stanovalcev in hišni sveti so doblLi pravico in dolžnost, da se kot enakopravni subjekti dogovarjajo in:-sporazumevajo o obsegu in kvalitetd storitev, ki sodijo v obratovalne stroške hiše in o vseh drugih zadevah iz fcega področja. Organd hiš in staoovanjsko podjetje ali dmga organš-zacija so enakopravni udeleženci dogovarjanja in spora-zumevanja o obsegu, oblikah in pogojih svobodne me-njve dela na tem področju. Med obratovalnimi stroški zavzemajo pomembno me-sto izdatki za hišnika oziroma za snažilko. V tej zvezi vas želimo seznaniti s stališdi skiifpščine samoupraivne stanovanjske skupnosti Ljubljana Cent&r, ki .jih je sprejela na seji dne 17. 10. 1974. »Hišni sveti se naj v sporazumu z delavci, ki so zaposleni pri obratova-nju stanovanjskih hiš (hišniki, snažilke) dogovore aJi bodo sprejell te delavce v delovno razmerja ali pa bo-do za te storitve sklemili pogodbo s stanovanjskim po-djetjem aU z drugo za to speeializirano organizacijo. Po navedbah stanovanjskega podjetia, višina akonta-cije prispevka za obratovatoe stroške ne zado&ča za po-ravnavo stroškov, ki dejansko nastajajo. l2žiajajoč iz izhodlšča, da je hišni svet v pogledu do-ločanja višine in uporabe obratovalnih stroškov, saino-stojen m odgovoren subjekt, sino stanovanjskemu podje-tju svetffvaJa, da naveže neposreden oseben stik z vsakim Mšrtim svetom oziroma z njegovimi predstavniki. V teh medsebojnih stikih je potrebno — rao6istiti in urediti vprašanja pobaranja, porabe m obračuna obratovalniii stroškov za naaaj in — urediti medsebojne odoose v pogledu določenih sto-ritev v obratovanju hiše za naprej. Tu mislimo pTedvsem na to, da bodo HS skleni« po-godbe o tem, da Staminvest opravlja določene stordtve (hišniška dela, čiščenje skupnih prostorov in površin, administratvvni in računovodski posli> in oeno za te sto-ritve ali pa se bodo HS oclločili za to, da doJočene storitve opravljajo delavoi v delovnem razmerju s hiš-nim svetom oziroma druga organizacija, specializirana za to delo. V tej zvezi želimo opoaoriti na pravilen pnistop tn odgovorno ravnanje v pogledu hjšniških stano^ranj. v kalikor v posameznih primerih ne bi bilo mogoče do-seči sporazuma za delavce, ki stanuje v hišniškem sta-novanju, priporočamo, da ,?e pred vsako odločitvijo po-svetuje HS s pravno službo Stanmvesta, Kersnikova 6. Pri razreševanju te problematike pa se '.ahko obrača.te za pomoč tudi na našo skupnost. Kot delovna podlaga za razjasnite-v odprtiU v zvezi z obrajtovatoimi stroškd, naj vam Služi obrafiun obratovalmili stroškov, ki ga hišnemu svetu pošilja Stan-invest. Deloraa organizacija Staninvest Je po svojih pred-stavnikih organom samoiipravne slanovanjske skupno-stii Ljubljana Canter zagotovila, da bo izboljšala in ažu-riiala finančno poslovanje za hišne svete, tako v po-gledu vzdrževanja kot obiratovanja hiš. Seznanili so nas tudi z nekaterimi ukrepi, ki so jih podvzeli v tej smeri. V dani situaoijl smo dolžni, da gremo slcupno pTeiko nekaterih grenkih izkušenj v poslovanju s stanovauj-skdm podjetjem in da mu damo možnost, da se bolje organizara zia učinkovito opravljanje svojih nalog. Saino ob sebi pa se razume, da je predpogoj urediti in raz-Cistiti dosedanje odnose s stanovanjskim podjetjem v pogledu obratovalnih stroškov (plačilo uporabe in ob-račun prispevka za obratovalne stroške, plačilo hišnitoov, snažilk tn drugo). N» podlagi obračuoa obratovalnih straškov za nazaj in na podlagi predvidevanj za naslednje leto, bo potreb-no na zborih stanovalcev v hišah ponovno preveriti akon-tacije prispevfea. za obratovanje hdše m po potrebi do-ločdti novo višino te akontacije, tako da bo prispeveik za obratovanje hiše zadoščal za pokrif..ie de.janskih »fcroškov pri ohratovanju. V gradivtt za pomofl MSnim svetom, ki so ga v le-tošnjem letu v mesecu septembru obravnavall zbori sta-novaiceiv v krajevnih skupnostdh in so ga krajevne skup-nosti posredovale vsem hišnim sevtom na svojih ob-modjih, je na strani 46. osnuitek finančnega načrta sred-stev za Jcritje obratovalnih strožkov, ki naj bo model fi-nančnega načrta za obrato-valne stroške. Določiti je po-trebno takšno akontacijo prispevka za obratovaraje hige, da bo krila morebitne nepokrite stroške za nazaj in pred-videne stroške za tekoče letx) ter to akarrtacijo preverjati ob sprejemu finandnega načrta za uporabo obratovaOniib staroSkov za nasledmje leto. V nekaterih krajevnih skupnostih so že bili te ttni sMicani zbori stanovalcsv krajevnih skupnosti, ki so že obraroavala to problematiko, v ostalih krajevnih skup-nostiii pa bo ta problematika na dnevnem redu na prvih zasedanjih zborov stanovalcev. Iz tega razloga bi bilo umestno, da zbori stanovalcev v hišah predhodno o&rav-tiavajo to področje, tako da delegati hišnih svetov v zboru stanoval-cev krajevne skupnosti zasf.npa.jo sfalSča svoje baze. Torej vas še enkrat pozivamo, da pristopite k ureje-vanju in razčiščevanju glede obratnih stroškov hiše 111 glede drugaii odprtih vprašanj strpno in odgovomo, ena-ko pa tudi k ureditvi teh vprašanj za vnaprej. Delo v hišni samoupravi je zahtevnp m odgovoriKi, tatoo gre priEnanje vsem, kl to delo opravljate, saj bomo le dfcuipno ustvarffll pogoje, da bo to delo še bolj plodno in učtaikovito. V cem cilju vas prosinio, da se odzovete vabalu sta-novanjskega podjetja Standnvest za vzpostavitev nepo-sredhih osebnth stikov, oziroma da se z njim sporazu-tnete za te stike in da kot enakopravni udeleženci v sporaaumevanju (brez odnasov podrejenosti in nadreje-tjost.i) poiščete najboljše možiie rešitve. Pni tem sporazumevanju Je potrebno imeti v vldu ta-ko potrebe hiše kot potrebe in interese celofcnega sta-novanjskega gospodarstva. Vsebina nišne sarnouprave vsebu]e preavsem odgo-vomosti in dolžnosti, tako do stanovalcev hiše, do delov-nrh Ijudi in občanov v krajevind in samoupravni stano-vanjski skupnosti, kot tudi v pogledu izpolnjevanja pred-pisov, ki so na področju finančnega poslovaraja piosebno asiaa ia SAMOSTOJNO POSLOVANJE HIŠNIH SVETOV Tako Jcot smo že objavljali v preteklih pnspevJilh, naj ponovimo še danes, da pa v tistah hišah, kjer se zbori stanavaicev tako odločijo, lahko hišni sveti poslujejo po-palnoma samiostojoo in imajo svoj žiro račun. Na ta ra-čun jim na njihovo zahtevo naša skupnosc prenakaže pri-padajoča sredsbva iz stanarin in najeninin, akontacije obraitovalnih etroškov pa M&ni svet v lakem primeru po-bira saim. Vsa napotila imajo HS v posebnein gradivu »Pamoč h^nim svetom« iz meseca septembra, ki ga ima-mo Se nekaj na razjpolago na naši skupnostl. SKLEPI ODBORA ZA GOSPODARJENJE Na svoji zadnji seji dne 16. novembra, je odbor za-radi težke problematike na področju obratovanja sklenil, da pošlje vsem bišnim svetom na območju naše občine posebno pismo, ki bo vs»bovalo poleg danes naštetega še: — probleim nepokritth obratovalnih stroškov v višini eca 3 milijane din, razdeljsni po posebnih posbavkah — opozorilo na posledice v zveza z Zakono-m o porav-navi medsebojraih obveznosti — način odplačevanja razCiščanih dolgov s pociročja obrartovalndh stroškov — inkaso obratovalmh stroškov (HS ali Staninvest) — rofci za ureditev posameznih neuxejenih zadev. Odbor je lzrekel javno prlznanje in zahvalo v imonu naše sfcupnosti vsem aktiivnim članom hišiiih sainouprav, ki so kakorkold sodelovall pri akciji za izvedbo Samo-prispevka H. in s tem potrdlll bistven pomen zbora sta-novalcev s hišnim svetom kot osnovine celice naše samo-upravne daražbe. S. O. 4 PREDLOG Na pocfiagi 147. €Iena ustave sšoctaitoiiftne p Stovenije in 100. člena statuta mesta Ljubljane (Ur. ]ist SRS, štev. 13-288/74), na osnovi družbenega plana razvoja Ljubljane 1976—1980 in dogovora o osnovah družbenega plana IJubljane za obdobje 1976—1980 in na osnovi spre-jetih stališd skupščine mesta Ljubljane in dražbeno-poli-tičnih organizacia ljubljanskih občin in mesta ter zarada potrebe po nadaljnji preobrazbi samoupravnih odnosov in samoupravne organiztranosti na področju proizvodnje tn preskrbe Ljubljane s kmetijsikilmi živilsktoii prMelM sklepajo < Organizacije združenega deiia 2K 2ito, Pekarna Center, Ljubljanske rmlekame, Emana, Mercator, Sadje-zelenjava, ki so na osnovi družbeinega plana razvoja [jubljane 1976— 1980 odgovorne za preskrbo Ijubljane s tanebijskitmi tn osncm*m]i SMli. Ostale temeljne ln rtruge organfeacije adruženega dela, ki proiava.fajo, predelniejo ali prodaiiaao kmetijske živilske pridelke. Temeljne tn druge organlzacije združenega deJa, ki ugo-rabijajo kmet.ijske živilske pridelke TOZD 2ivilski trgi Ljubljana Medobčinsln adbar Gospodarske zbomice IJubJjana Poslovne baeke Občlnske konference svetov potrošnikov Mestna teonferenca svetov potrošnikav Medobčamiski svet zsveze sindikatOT Ijubljanslce regije Občmstoi svet aveae sindikatav Občinske konference SZDL Mestm srvet ssveze stnddkatov Mestaa konferenca SZDL Skupščine ljubljanskdh občin Skupščtna mesta IJubljane SJcapnost občin Ijubljanske regije DRUZBENI DOGOVOR O ORGANIZIRANI PROIZVODNJI IN PRESKRBI LJUBLJANE S KMETIJSKIMI ZlVILSKlMI PRIDELKI I SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem dinižbeiiiim dogovorom določajo podpdsnice clru-žbenega dogovora temeijna načela in politiko presltrbe Ljubljane s kmetijskimi aivilsMmi pridelfcl. S sprejemom tegs. clružbenega dogovora sprejemajo podpisnice obvea-nosti v zveai z organizacijo in zagotovitvjjo praskrbe Lju-Mjane s kmetijsklmi živilskimi pridelki na podlagi teko-oih potreb občanov in delovnih ljudi, z upoštevanjem na-6^1 svobodnfega nastopanja na tržišfeu in medsebojnega samoupravnega sporazumevariija o združevanju dela in sredstev na dohodkovnd osnovi. 2. člen Podpjsnice tega družbenega dogovora zasledujejo je preskrba Ljubljane s kmetijskinii živilsklmi pridellri, ki zadovoljujejo osnovne prehrambene potrebe delovnih Vjudi in občanov, dejavnost posebnega družbenega pame-na. Predmet tega družbenega dogovora je zato presJtrba I^jttbljane z zadostnimi količinatnt odgovarjajoče kvalite-te, wste in asortimenta naslednjih kmetijskih živilsJdih pnidelkov: kruh, mleko m maslo, sveže meso in ribe, sadje, ze-lenjava in povrtntoe. 3. elen Podpiisnice tega družbenega dogwora se zaveaujejo, s sprejebim flogovorom cilje, politiko m vUcrepe, kd zago-tavljajo dolgoročno, stabllno in kontinuirano preskrbo de-lovmh ljudi in občanov LJubljane s tanetajslcimi živilskiini prideLkn v maloprodajru mreži in na Ijubljanskih tržnicah ter preskrbo obratav družbene prehrane, zdravsovemiih ustanav, šolskih in študentslrih restavraoij, vzgojno-varstve-nih ustanav in drugih ustanov družbenega standarda. i. člen Podpisnlce tega družbenega dogovora ugotavljajo, da da bodo s oiijem zagotavitve preskrbe Ljubljane s fctne- tijstoimi žrvllsfciini pridelki: — usfcvarjaae pogoje z» stabilno in kanfciireuiiraino preskrbo mesta s kmetijskimi živilskimii pridelkS; — pospeševale samoupravno povezovanje kmetiiske proizvodnje, živilske predelave, trgovine ia feržnic tesr končnih potrošnikav kot udeležencev v preskrbd in pobro-šnji kmetijskili živilskiJi pridelkov; — določale osnovna načela tn politiko preskrbe mesta Ljubljane, na katerih bodo zasnovand razvojni progp-ama in tekoča ra.zvo.jna polibLka mesta LJubljane na področju organizacije in zagotovitve preskrbe s kmetijskini žiiiSH-skimd prideUa; — pospeševale in stHmiHirale prodzvodnjo in trgovino s kmetijskirai živilskimi pridelki z istočasno določitvujo obveznosta in odgoTOrnosti v zagotovitvi zadostmih kol> čin teh proizvodov za potrebe tnesta; — sprejeimale dolgoročne r^šitve za stabilizaoijo trži-šča s kmetijskiim živilsfcimi pridelki, tako glede koMin, fcvaiitete in cen, vse z namenom zašdite standarda delov-niih ljudl tn obdanov Ljubijane; — izboljševale organizacijo distribucije, prmneta in skaadiščeoja kmetiijskah živilskih pridelkov; — pospeševale izgradnjo maioprodajne trgovinske mre-že in fcržmift površin enakomemo na vseh obmoojlh tuesta; — izboljševale tehnologijo skladdščenja in kvaJiteto kmetijsklh živilskih prideltov, namenjeiniih za tnesta Ljubljane. 5. člen Kolidiine, kakovost in vrste kmebijskih živilsldh p taov se ugotovijo s planom potreb za to vrsto potrošnje. Plan potreb po prejšnjem odstavku tega člena se ugo-tovii za 5 let in za vsako leto posebej na osnovi predlogOF podpdsnic družbenega dogavora in v sMadu s prograjnom razvoja mesta Ljubljane. Letol plan potreb se ugotovl najkasneje do 30. septem-bra za naslednije let?o. 6. člen K temu družbenemu dogovoru lahfeo piisbopi vsaka proizvodna in trgovska organdzacija, če sprejme pravice ia obveznosM s tem družhemm dogovorom in če jzpoktju- je naslednje pagoje: 5 da ie proiavodnja, predelava ali trgovina s kmetij-ai živilskimd pridelki njena osnovna dejavnost; — da z obsegom vsaj enega ali več kmetijskiJi živil-¦kdJi pridelHflOv zagotavlja zanesljivost v zadovodjevanau defla steuipnih pofcreb Ljubljarae po teh proizvodih; — da jd je, oziroma bo prodaja na ljubljanskem tržišču del pomembine in trajne postovne usmeritve in ne le občasna ali dapotailna dejavnost; — da iima aM je pripravljena zgraditi lastno malopro-dajno mrežo v loubJjasni, all pa iina s katerim od udele-žencev tega družbenega dogo-viora sklemjen samoupravni sparazum o združevanju dela an sredstev na dohodkovni — da v svojem srednjeroCnem prograjnu ali v okviru sprejetih obveeaiosti v samoupravni skupnosti za preskr-bo Ljubljane zagatavlja kantinuirano preskrbo in vklju-fievanje v iagradnjo matoprodajne mreže, skladašč m hla-datoic za potrebe preskrbe Ljubijane. PRAVICE IN OBVEZNOST! PODPISNIC DRUŽBENEGA DOGOVORA 7. člen FodjpSsnace tega družbenega dogovora se zavežejo ust-»airjati pogoje za uresničevanje oiljev, ki jih s sklenitTOJo tega družtoenega dogovora o organizaciji zagotovitve pre-stafoe Ljubiljane s kmetajskimi živilslnmi pridellci zasledu-jejo. Ustvarjanje pogojev pomena sprejem konSretinih obvez-nostt posameznih podpisnic tega družbenega dogovora, katere lahko sprejmejo skladno s svojimi ustavnimi, za-toansMmi in statutarndmi pristajnostmd in odgavornostjo na poctročju svojega delovanja. 8. člen Temeljne in druge organizaclje združenega dela, pcxipi-snice tega družbenega dogovora, ki predeJujejo all pro-dajajo kmetijske živilske pridelke so odgovorne in se obveaujejo: v^— da toodo Ljubljano trajno oskrbovale z zadostnimi hoiičinaimii kimetdjsfcih živilskih pridelkov in da bodo vza-jejnno in skupno zagotavljale ponudbo najmanj v višiai po planu predvidene potro&n^e; — da bodo za uresničevanje programov v samouprav-ni skupnosti za preskrbo Ljubljane združevale delo in sredisbva med proizviodnjo, predelavo tn trgovino ter uskJa-jevale odnose v reprodukcijskem toku redne in kontinu-iraine preskrbe Ljubl.iane s kmetijsfcinit živilskimd pri-delki; — da se bodo medsebojno vn skupno spoTazumevaile v skladu s sistemom in poli*iko cen o cenah jn deUtifl usftvarjenegadohodka in enotoih pogojih prodaje; — da bado zagotavile rezerve odgavarjajočih kmetijskib. irvilsMh pnidelkov najmanj v višini potreb, ki so cdvis-ne' od seaonskih pogojev in povečanja potrošnje v skladu c ¦porastam Stevila prebivalcev in njihove kupne moča; — da bodo vlagale vse napore za racionalnejšo distri-buoijo s posebnim poudarkom na zmanjševanju transport-mh stroškov, kar naj bi se odrazilo tudi na zniževanju malaprodajnih cen; — da bodo na osnovi programov izgradnje maloiprodaj-ne mreže, posefano v novih naseljih, samostojno ali skup-nb z adruževanjem sredstev sodelovale pvi realizaoiji teh — da bbdo razvijajle tehnologijo proizvodnje in ttgovi-n« ter ttplzacijo v dkviru posameznih skupin proizvodov, posebno z ozSrom na kvaliteto in asortiment in v ta na-men sodelovaie z odgovar.iajo6imi raziskovalnami organi-zaoijami in skupnostmi; — da bodo razvijale stalno sodelovanje s pristojnimi družbenopoli*ionimd skupaostma ter organizacijami po-trošndtoov zaradi sporazumnega usklajevanja prcazvoidnje ki trgavdne z ssahtevami potrošnikov; — da bodo razvijale osebno in družbeno odgovamost delovnih ljudi in organov upravljanja za zavestno izpol-njevanije druabene furtkcije preskrbe Ljubljane s kmetij-sktaa živtlskimd pridelki in za dosledno izpolnjevanje ob-vezaiosti, sprejetih s tem družbenim dogovorom; — da bodo pospešovale razvijanje proizvodnih koope-racijiskih odnosov med zasebniini proizvajalci in organaza-torji proizvodnje. 9. člen TO23D ZMlski trg I^jubijana se obvezude, da bo skrbela v sodeil.ovaniju z ostali.mi podpisnicami tega družtoe-nega dogovora za stalno zadostno založenost živil-skih tngav s kmetijskimi .pridelki, za obnovo in raa-širitev fcržnega pi-ostora skladno s potrebami razvoja me-sta, redno vzdrževala in razširjala kormmalne in druge delovne naprave in iz^rševaila ostale naloge po veljavnem tržnem redu in v skladu s tem družbenim dogovorom. TO25D Zivilski trgi bo širila svojo dejavnost odkupa in prodaje sadja in zelenjave na živilskih trguh v IJubljani in uskiajevala prodajo sadja in zelenjave na prodajnah mesbih izven tržnih povrsin. Zaradi zagotovitve zadostne in statae ponudbe ter obldkovanja primernib cen bo skr-bela za čim širšo vkljuoitev družbenih organiziranih pro-izvajalcev v ponudbo na živilskih trgih.1 10. člen Skupščina mesta Ljubijane m skupščine občin bodo v okvirih svojih pristojnosti s svojimi odloki in drugimi akti podprle prizadevanja samoupraime interesne skupno-sti za preskrbo Ljubljane za dosego ciljev iz tega družbe-nega dogovora in sicer: — dodelitev stavbnih zemljišč za izgradnjo skladašč-nih in predelovalnih ter prodajnih kapacitet pod ugodnej-šimi pogoji v skladu s posebnimi predpisi; — plačevanje nižjega prispevka za uporabo mestnih zemljišč; — prednost pri koriščenju lokacijsko ustreznih loka-lov in postavljanju zaoasnih montažnih objektov za proda-jo kmetijskih živilskih pridelkov; — skupšoina mesta Ljubljane in skupščitie občin bodo budi z davono politiko stimulirale proiavodnjo .in trgcwino s proiavodi iz 2. člena tega družbenega dogovora; — sfcupščina mesta Ljubljane bo v okviru svoje urba-nistične politike skrbela za pravočasoo načrtovaaje ob-jektav za preskrbo. 11. člen Mestna konlerenca Socialisbične zweze delovnega ljud-stva Sloveaije in mestni svet zveze sindikatov Sloveni-je bosta s svojo družbenopolitično aktivnostjo preverjala izvajanje tega družbenega dogOTOra in dajale pobude za scx>čaiije interesov delovnili ljudd in občanov v organiza-oijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri razre-ševanju prablematdke preskrbe mesta s kmetdjskimi žrvil-skimi pmdelkl, zlasti preko akthrnosti v svetih potrošna-kov. 12. člen Medobčinski odbor Gospodarske zborruce Ljubljana tcot skupna samoupravna asociacija združenega aela s področja gospodarstva v Ljubljani, si t>o v svojih orga-nih prizadevala za oelovito obravnavanje problematike preskrbe Ljubljane s' kmetijskimi živilskimi pridelki in usmerjanje svojih članic, ki se bavijo s fco dejavnoatjo k izvrševanju smotrov in obveznosti, sprejetih s tem dru-žbeniim dogovorom. Medobčdnski odbor Gospodarske zbornice Ljubljana bo pobudnik za sfelenitev samoupravnega sporazuma o usta-noviitvi SIS za preskrbo Ljubljane. 13. člen Poslovne banke, podpisnice tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bado pri namenskem kreditiranju proizvodnih In trgovinskih organizaoij združenega deia vključeoili v ta družbeni dogovor in organizacijam zdru-ženega dela, ki so z njimi povezane v dohodkovni sood-visnostd, zagotovile naslednje oljašave: a) nižjo lastno udeležbo za izgradnjo novih kapaoitet za proizvode iz 2. Slena tega družbemega dogovora kot za ostale iovestacdje b) nažjo obrestno mero kakor jo odobravajo za iste namene organizacijam združenega dela, ki niso podpisnice tega družbenega dogovora in to: — za kratkoročne kredite za proizvodnjo in predelavo sadja, zelenjave, svežega mesa, mleka in kruha — za kredite za zaloge kmetijskih živilskih pridelKOV, navedenih v 2. členu tega družbenega dogovora — za kredite za izgradnjo prodajnih ian skladiščanih kapacitet, namenjenih za promet s kmetijskimri živilsieii™ pridelki, če je to v skladu s programom organizirane pre-skrbe — za kredite za izgradnjo maioprodajnih in skladišdnih kapacitet, ter za nabavo opreme in transportnib sre&sfcev. Natančnejši pogoji za namensko kreditiranje po tem členu bodo določeni s posebnimi samoupravnimi sporazu-mi med poslovnimi bankami in podpisnicaini tega druž-benega dogovora, odmsno od vrste pridelkov, njdh defioi-tarnostd in narnembnosti kredita. 14. člen Ob sodelovanju vseh podpisnic tega družbenega dogo-vora bodo temeljne in druge organizacije združenega de-la, ki proozvajajo, predelujejo in prodajajo kmetij:ake ži-vilske prddelke, zaradi usklajovanja medsebojnih. iaitere-sov in interesov ter potreb poferošnlkov, s posebnim sa-moupravniin sporazumom ustanovile najkasneje v treh tnesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora samoup-ravno skupnost za preskrbo Ljubljane, kl bo imela pred-vsein naslednje naloge: — planiranje proizvodnje in preskrbe na osnovi pla-nov celokupnih potreb in v okviru tega razmejeivanja pra-viic in abveznosti podpdsnic sporazuma; — zagiotavljanje kantinuitete in sistema samouprH.vne povezanosbi reprodukoijskega toka praizvodn.je, trgovine in potrošnje po tem družbenem dogovoru; — skupna prizadevanja za napredek in boljšo organi-ziranost proizvodnje, predelave in trgcwine; — skupna prizadevanja za investicije v napredek pro-izvodnje, predelave, razširitev maloprodajne tnreže, trž-nic, skladišč in opretne ter objektov skupnega mteresa v skladu z razvojnimi programJ mesta in občin; — dogovarjanje za skupno izkoriščanje obstoječega hladilničnega prostora, prvenstveno za preskrbo Ljublja-ne s kmetijskimi pridelki; — zagotavljanje zsbiranja sredstev za izravnalni sklad ter smotrne uporabe teh sredstev; — izpolnjevanje ostalih nalog, kl izhajajo iz razvojnih programov mesta in občin na piodrodju preskrbe s kme-tijskimi živflskimi pridelki. V samoupravno skupnost za preskrbo lahko vstopajo organizacije združenega dela neposredno ali pa skupno z organizacijaimi, s katerimi imajo sklenjene sarnoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev, skupnem pre-vzemanju rizika in delitvi skupaj doseženega dohodka. 15. člen Organ upravljanja skupnosti za preskrbo je skupšoina, kl jo sestaivljata zbor uporabniikov in zbor izvajalcev. Oba zbora odločata enakopravno o medsebojnih pravl-cah, obveznostih in odgoTOmostih. V zbor uporabnikov delegirajo po enega delegata: — Medobčinski svet zveze sindikatov Ijubljanske regije — občinski sveta zveze sindikaitav — Mestoii svet zveze sdndikatov — Mestna in občirnske koaference svetov potrošnikov — skupščine občin iz zbarov krajevnih skupnosta — Skupščina mestia Ljulbljarae iz ziboira.občin — temeljne in drage orgaoizacije zdruiženega dela, W rabJjajo kmetijske živilske pridelke. V zbor dzvajalcev delegirajo po enega delegata: — temeljne in druge organizacije adruženega dela, pod-pisnice samoupravnega sporaauma, ki proizvajajo, prede-iujejo in prodajajo kmetajske ždmlske prideHke — TOZD Ziviiski trgi Ljubljana — poslovne banke — Medobčineki odbor Gospodarske zbomice Ljubljana. 16. člen Podpisnice tega družbenega dogovora bodo pri samo upravni skupnosti za preskrbo dblikovale izravnatai sklad, ki bo imel naslednje naloge: — pokrtvanje dogovorjeroih rizikov v okviru dog^Jvorje-nega programa preeknbe v proiavodinjd in distribucaji; — pospeševanje prodzvoidinje kmetijskih prideltov, M jih na.tržišou primanjkuje; — intervenoijske nabave manjkajo6Lh lcoličdn toaetij-skib. mvilskiii piid«ikc«; —f pofcrivanje razlik v cenah, v slučaju, ko s predjpisi dotočene prodajne cene ne pokrivajo poprečnih — drui-beno priznanih cen. Izravnalni sklad bodo podptsnice oblikovale 8 poseb-nim samoupravniin sporazumom. 17. člen Podpasnice tega družbenega dogovora nadalje ugotav-Ijajo, da predstavlja preskrba delcwnih ljudi in občanav z dotooenimi oanovnimi ži-vulskuni in ostalimi profevodi v primeru izredndh. pnilik in v primeru vojne prav tako poseben družbend tateres. V ta naman se zato zavežejo skupščina mesta Ljubljane in skupščine obdin Ijubljan« ter banka, zagotavitii sredstva za trajno vzdrževanje zalog določenih živilskih in ostalih nujaiih življenjaklh potreb-šoin po posebnem programu. 18. člen Podipiandce tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih letnih planih oziroma programih upo-Stevale naioge in obveznosta sprejete s tem družbeniim dogovorom in tekoče analizirale izivajanje nalog, Id so daločene s tem družbenim dogow>rom, ter po potrebl sprfr-jemale dodatne lokrepe za njegovo izvajanje. Prevzete 6b-veznosti bodo vnesle v svoje razvojne programe. 19. člen Temeljne in druge organizaoije združenega deda, pod-pisnice tega družbenega dogovora, ki odstapajo od ob-veznostd določenih z družbendm dogovorom aii Ce abvea-nosti ne izpoln.iujejo, so dalžne, da v letu odstopanja ali neizpolnjevanja obveznostd vmejo dajatelju znesefc sred-stev, ki so jih prejele na osnovi tega družbenega dogo-vora. Ocsno izvrševanoa otnveznostd iz prejšnjega odstavka, po zaJitevi katerekoli podpisnice, dzvršl koordlnacijsfci od-bor za spremljanje iavajanja družbenega dogovora, kl na osnovi ugiotovitve izda odločbo in z ugatovitvijo sezna-ni vse podpisndce dmžbenega dogovora. Podpisnice so sporazumne, da je odstop od tega druž-benega dogovora možen po preteku 6 mesecev od dneva predložitve pismene izjave o odstopu in poravnanih &y vezmostih do ostalih podpisnic. 20. člen Podpianioe tega družbenega dogovora soglašajo, da sprem-lja in usklajuje iE7vajanje tekočih nalog, ki izhajajo iz to-ga družbenega dogovora koordinacijski odbor. Po enega člana izvoli v koordinacijskj odbor: — Sfcupš6ina mesta Ljubljane — Mestaia konferenca SZDL — Mesbna konfea-enca svetov potrošnikov — Mestni svet zveze sindikatov — Medobčinski svot aveze slndikatov ljutoljanske reglje — Medobčinski odbor Gospodarske zbornice LjubJ.jana — Samoupravna skupnost za preskrbo Ljubljane — 3 člane. Strokovna ta druga opravOa za potrebe koardinaoijske-ga odbora vrši strofcovna služba pri Skupidtai mesta LJu-bljane. t PREHODNE IN KONČNE OOLOČBE 21. čleu Fii pnljaivi za podpds tega družbenega dogovora ]e vsa-ka temedjna ta druga organizacija združenega dela dolžna predložiti pooblastilo svojega samoupravnega organa, da je seznanjena s pravicami in obveznostaii iz tega družbe-nega dogavora ter jtili prevzema v izvrževanje. 22. Cleo Temeljne in druge organizaolje adružeaega dela pro lavodnje in ta-govine so dolžne uskladiti svoje poslovanje v smislu 6. člena 4. alinee v 3 mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora. Temeljne in druge organizaoije združenega deda, ki tega niso izpolnile, ne morejo, oza-roma prenehajo biti podpisnice tega družbanega ciogovora. 23. člen Di-užbeni dogovor stopi v veljavo, Ko ga podpišejo poo UaS&oi podpisnikl Skupšdine mesta Ljubijane. občin- skih sTrupšdiin, Mestne konference SZIDI., Mesfcnega sve*a zveze sindjkatov, Medobdinskega sveta zveze sindi-katov ijubljanske r^ije, Mestne koi. ",i:e svetov potro-Snikov, Medobdinskega odbora GZ i -ijana. Ljubljanske banke m vsaj 20 temeljnih iu drugih jrjiariizacij združene-ga dela, ki prodzvajajo, predelujejo ali prodajajo kmetijske aivilake pridelke fo osmi dan po objavi v Uradnem Kstu ^R Slovenlje. 1A. ilen K temu družbeneniu dt^ovoru lahko pozneje pristopljo arganizacije, skupnostij in orgaral, M ruiso udfileženi pri njegovi sklenitvi. K družbenenau dogovoru pristopijo podpisv- < pds-'neno izjavo. 25. člen POclpasnlce sprejmejo ta družbeni dogovor v skladu s svojimi interndnri akti. 26. člen Predlog za spremembo tn dopoinltev tega družbenega dogovora lahko sproži vsaka podp>isnica tega družbenega dogovora, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupšoine samoupravne interesne skupnosti za preskrbo L.iubl.iane i,n koordinacijski odbor družbanega dogovora. , 28. 10. 1876 PODPFSiVrKI: D 0 G O V O RI, priloga za javno razpravo — odgovorni urednik Mišo Javornik — Tisk ČGP »Delo« Ljubljana 8