LETO LJUBLJANA, 25. JULIJA 1925. STEV. 31. NAROČNlMA-ZA- jvcpj LA- VDO ČETRTLETMO DIH 15-ČEL0L6TH0DIN’O0/ZA-INOZEM5TVO15 DODATI POŠTNINO/OOLAJI PO INOZEMITVO 15DODATI fNINO/OOLAJI PO ENIKV/ posamezna tevilka-po-din • i'5<>, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 A k VREDNiJtVOIN-VPRAVA* VVČITEL}$KI‘TI$KARNl/ * ROKOPISI $E- NE VRA-4 “CAlO/ANONIMNI DO-"v PlSl - JENE - PRIOBČV -k lElO/POiTNlNA-PLA-^ CANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Maši pogledi. V razvoju naših političnih pri smo doživeli te dni zopet novo dejanje, ki je po svoji tragikomičnosti prekosilo vsa dosedanja, kolikor se jih ie že odigralo pred očmi naroda tekom sedmih let, kar uživamo svobodo. Kakor vselej smo tudi to pot že v naprej predvidevali to, kar se je izvršilo. Točno smo napovedovali neslavni konec politične kombinacije. ki je pred dobrimi petimi meseci slavila zmage in istovetila svoje uspehe s triumfi narodnega in državnega edinstva, ki so ga vzeli nekateri veliki partizani kar v zakup. V premišljenem pogledu na razvoj političnih prilik in oseb', ki so jih vodili, smo že tedaj tistim, ki so nasedali velikim gestam in besedam. obljubljali razočaranje, katero slavi danes triumfe. Zamorec ie izvršil svojo dolžnost! Mož, ki je z osebnim izpostavljanjem položil temelje sedanji kombinaciji R. R. vlade, lahko sedaj razmišlja O diplomaciji Cezarja Borgija, ki je poslal nad uporne meščane svojega generala s poveljem, da zdecimira puntarsko mesto. Po izvršitvi povelja pa je isti Cezar Borgija dal obglaviti generala zategadelj. da si je pridobil simpatije zdecimiranih meščanov, ki so videli pač svojega rablja edinoTe v generalu. Bilo jih je mnogo, ki so hoteli, aa bi bil ta general med Hrvati Orjuna. Naleteli pa so brzo rta odpor. Cast generala je doletela druge, ki so jo. kakor kaže sedanja politična situacija, izborno opravili. Zato pa so bili plačani z obglavljenjem. Orjuna je vedno le od daleč in z .višine, do katere ni mogla nikdar seči umazana bujica partizanskih bojev, motrila vse delovanje očetov domovine in vedno jasno ter odločno kritizirala njihovo delovanje. Gradili in ustvarjali so se bloki, par dale so vlade, vrstile so se intrige, ki so zastavljale tok pravega poteka jugoslovenske notranje konsolidacije in ustvarile bolne razmere, na katerih navzlic tisočerim operatorjem hudo boluje naša država. Orjuna pa je ostala neomajno na Svojem visokem stališču In kazala vedno edino pravilno oot vsem razočaranim in razžaljenim, ki so spoznali, da v današnjih koncepcijah ni rešitve problema, ki zavira ze^Do, nauavi predestinirani razvoj nase države v ono smer, v kateri /) Postala to, kar mora biti prej ali slej po svoji geografični legi in zgodovinskem zvanju — vladarja Balkana. Z isto mirnostjo In hladnostjo, kakor še vselej doslej, sprejema danes Orjuna na znanje novi politični kurz v zemlji, ki je navzlic še toko lepim kulisam, vendar le kurz naj-večjih korupcionistov in separatistov kar jih premore naša s tovrstnimi ljudmi bogato posejana zemlja. Kakor so imeli doslej v vseli ne baš maloštevilnih vladah močno ulogo prvi. kakor drugi, je bilo vendar v njih še vedno nekaj poštenih elementov, ki so skrbno nadzorovali početje svojih drugov. Vlada R. R. pa bo brez vsake kontrole in ; lik bo zamogla brez najmanjše ovire uveljavljati plemenski in partizanski program, katerega nositelja sta oba kontrahenta. S svojo res ogromno večino 200 glasov bo lahko krila vse orgije velikosrbskega separatizma, ropanja državne imovine in defetistično razrovalno akcijo separatistov. Kajti kdo nam more ga: rantirati. da je pripravil naš sivi prcmijer vrtoglavega Stipico Radiča na pot resnega dela in ustvarjanja po dosedanjih istovrstnih ponesrečenih poizkusih gospodov Stojana Protiča in Ljube Davidoviča. Nismo skeptiki vsled našega imanentnega optimizma, vendar računanje z dejstvi nam veli, da so sedanji izgledi novega režima za nadaljni uspešni in gotovi razvoj države in jugoslo-venskega, nacionalizma vse preje, kakor ugodni. Po par mesecih polževega napredovanja bomo zopet zdrknili za globoko nazaj v staro blato in umazanosti. iz kojih se je naš&i država po sedemletnem obstoju jedva malo izkopala. Navzlic temu Orjuna ne obupuje in mirno zre na vse to početje, v trdni zavesti, da je vse to, kar se vrši te dni. samo hipni zastoj na zmagovitem pohodu jugosloven-stva, ki bo prej ali slej zrušilo v nič vse one pigmejce, ki hočejo danes speljati njegove veličastne in neizčrpne sile na svoje trhle partizanske mlinčke. Izginili in pozabljeni bodo tedaj vsi dermKogl. Tresoče roke senilnih starcev bodo v tistem času davno za vselej mirovale v Pantheonu. ki bo zadnja in poslednja priča o vse-gamogočnosti onih. ki so hoteli nekoč rušiti to, kar je zgradila nesmrtna sila vekov in stotisočerih najboljših Jugoslovanov, ki se niso strašili za izvrševanje svoje volje niti največjih žrtev. Ostalf In zmagala pa bo večna in vseobsegajoča idejai Jugosloven-stva in njen ščit — Orjuna. Morda je ta čas Vstajenja do tolikih letih blodenj in tavanj že blizu, da nam že bijejo ma uho njegovi predzvoki iz valovanja sedanjih dni, ki se znajo vsak hip pretvoriti v mogočen zalet stotisočev, .ki bode objela jim srca utrujena naša velika vera. Lahko pa je ta hip še daleč v bodočnosti in da čakajo Orjuno še nove Kalvarije in našo vero še nova ponižanja. Treba bo prenesti še nova zatiranja in preboleti še nove rane. Kajti nemogoče je misliti, da bi one močne sile. ki so doslej vselej poizkušale onemogočiti naš pohod, bač sedaj, ko jim je dana v roke oblast, vtaknili meče v nožnice. Bilo bi pa to tudi proti njihovim interesom in apostolatu, da bi prepustile nadaljni neovirani razvoj Ju-goslovenstva. Orjuna se kot edina prava in nesebična nositeljica Jugoslovenstva tega prav dobro zaveda. Zavedajo pa naj se tudi njeni sovražniki, da ie v onem vsem nerazumljivem molku strnila svoje vrste v neprebojni falango In da danes mirno pričakuje napada. t,. O slovenskem bogoslužju. N&izbiisp. , v veliki dan \mi ie spomin na nas svobode pred A pos9al° SohlCC množice navd£a vrata f rojstvo Jugoslavije _ bra 1918. Vra&ie sprevoda sem srečal prijatelia duhovnika. Solzne oči so se namia vjele; 0ba sva v neizmerni radosti čutila zavest, da je končano rob-stvo naše domovine in da so šteti dnevi tujščini tudi v naših cerkvah. V tem sva bila edina Jn noben dvom nama m kalil te nade. Prijatelj je celo menil, da nai bi se uvela slovenščina kar. yia fac.ti v cerkve. Razpoloženje zia povrnitev dediščine sv. Cirila in Metoda je bilo v začetku naše Jugoslavije jako ugodno. Za idejo so se zavzeli visoki cerkveni krogi. Konec novembra 1918 so se zbrali h konferenci jugoslovenski katoliški škofje — bilo jih je enajst in dva škofijska upravitelja. Dne 29. novembra i. 1. so razveselili jugoslovenske katoličane z naslednjim sklepom: »Sv. mašo i,n sv. zakramente opravlja katoliška Cerkev v raznih jezikih; ponajveč kajpada v jeziku latinskem, ker se je uprav iz Rima sv. vera in izobrazba skoro povsod razširila. Stari Slovani so se z odo-brenjem Rima posluževali svojega jezika v službi božji, in ta prav i-c a se ie ohranila do danes v nekaterih krajih naše zdaj ujedinjene države. Zakaj se ta pravica ne razširi na vso domovino? Zato smo mj zbrani jugoslovenski škofje sklenil* obrniti se na sv. Očeta, da nam dovoli v celem področju Jugoslavije darovati sv. mašo v starem našem slovenskem jeziku, kakor sta to delala naša apostola sv. Ciril in Metod, vsi ostali obredi pa naj se opravljajo v narodnem jeziku. kakor se to že zdaj godi z odobrenjem sv. Stolice v mnogih škofijah.« Slede podpisi. Prvi je pok. dr. Josip Stadler, drugi dr. Anton Bauer, šesti dr. Anton Jeglič. škof ljubljanski. Na zagrebški škofovski konferenci. ki se je vršila meseca julija (15.—20.) 1919. ie dvanajst navzoč-nih škofov (med njimi ljubljanski vladika dr. Jeglič) ponovilo gorenji sklep in ponovno prosilo sv. Stolico za potrditev privilegija staroslovenske službe božje za vso državo SHS. V Rimu niso nič kaj prijazno sprejeli prošnje, da bi se Jugoslo-venom vrnila pravica staroslovenskega bogoslužja, ki sta nam jo priborila blagovestnika sv. Ciril in Metod. Da bi se latinščina izbac-nila iz cerkve. jim ni šlo v glavo, oklevali so. K sreči so se našle prav tedaj neke listine iz 16. stoletja v vatikanskem arhivu, ki so nedvomno dokazale, da so bivali nekdaj v Sloveniji glagoljaši. da je bila tudi naša domovina, deležna dediščine sv. Cirila In Metoda. Nastopi] je preokret. Vpliven kardinal se je glede na omenjeno najdbo izrazil: »Akio so nekoč imeli slovensko bogoslužje, naj ga imajo še sedaj!« Žal, da se je zgodil preokret tudi drugje. Dočim so ostali hrvatski škofje pri gori omenjenih sklepih iz leta 1918. in 1919., je njihov slovenski tovariš in sopodpisnik, kakor se čuje. izpremenil svoj takratni nazor in baje nasprotuje obnovi slovenskega bogoslužja. V*e c. gg. trgovce, obrtnike in industrijnlce opozarjamo, da bomo za lasa V. ljubljanskega velesejma Izdali v zelo povišani nakladi in v barvnem tisku. Prosimo vse Interesente, ki žele biti v Isti zastopani, da nam pošljejo tozadevne klišeje in ev. notice najkasneje do 20. avgusta 1.1. Ce-e P" UPRAVA. Nada, ki sva jo gojila s prijateljem o prevratu, se ni izpolnila. Kaj smo dosegli v cerkvi? Skoro nič — drobtinico, da se obredi o Telo-vem izvršujejo v slovenskem jeziku. kar ie naše ljudstvo pozdravilo z velikim veseljem — in še neko malenkost, ki se je pa zopet omejila: da se sme pri slovesnih sv. mašah peti evangelij v narodnem jeziku. Vse drugo je ostalo pri starem. Slovenski obrednik, ki bi nadomestil latinske molitve pri pogrebih, sv. zakramentih in blagoslovih s slovenskimi, se nam obeta že nekaj let. kdo ve. zakaj ne izide? Latinščina še vedno oblastno gospoduje v naših cerkvah, katere se drznejo tisti, ki špogajo latinščino v njih, imenovati »slovenske« cerkve. A mi zahtevamo staro pravdo: posvečeni jezik sv. blagovestnikov Cirila in Metoda nai se zopet po tisočletnem prognianstvu naseli v naših božjih vežah. Ob-Istlni naj se starodavna pravica, dana nam po papežih Adrijanu II. in Ivanu Vlil. Sv. maša naj se glagola v staroslovenščini po rimskem obredu, vsa druga cerkvena opravila pa nai se izvršujejo v živem narodnem jeziku. Kar je dobila pred 40 leti mala Črna gora. prav to in nič manj naj se prizna veliki Jugoslaviji. Ura odločitve bije. Caveant consules. da ne propade v Sloveniji dediščina sv. Cirila in Metoda. Svečenik. Priznavajo. Dočim so doslej razni komunistični propagatorji in agitatorji neprestano smešili Orjuno. kot nezrelo in povsem nenevarno organizacijo mladine, ki ji bodo trde pesti proletarcev kmalu pregnale veselje zahajati v rudarske revirje, So pričeli o n.iei do Trbovljah precej drugače soditi. Sicer tega novega kurza v mišljenju naših boljševikov še ni toliko mogoče opaziti, ker ga zaenkrat skrivajo pred razočaranimi delavskimi masami, ki že itak same izpregledujejo in počasi, a tem bolj gotovo odpadajo od komunističnih zablod. Povsem jasno pa izreka to novo mnenje o »Orjurii« list ameriških slovenskih komunistov, »Delavska Slovenija«, ki je ob obletnici žalostnih trboveljskih dogodkov prinesel daljše poročilo o Orjuni. v katerem je s strahom konstatiral, da postaja Orjuna zelo nevarna organizacija, ki grozi povsem zastaviti nadalnji razvoi in obstoj komunizma med proletarskimi masami, ki ie že itak po Trbovljah povsem upadel. V zadnji številki omenja ta »delavski list« tudi naš kongres v Beogradu. Uvodoma priznava v tem članku sicer nekoliko prikrito popolno nemoč komunistov v Sloveniji. ki jim danes zbog prevelike šibkosti ni mogoče več do ljubljanskih ulicah demonstrirati proti Orjuni. ker si ta vsako tovrstno izzivanje v jugoslovenski Ljubljani odločno prepoveduje. Nato nadaljuje: »Orjuna ie moč in to v organi-zatoričnem kakor vojaškem oziru, ena je stražnica hegemonistične. imperialistične Jugoslavije in ima denar ter orožje. S svojo 'demagc-ško ideologijo o močni bogati Jugoslaviji in sodelovanju delavskega in kapitalističnega razreda pa mami ne samo malomeščanstvo, ampak tudi delavstvo in zadnji čas tudi kmete...« Veseli nas. da so i bratci komu-nardi prišli do spoznanja, da je Orjuna močna organizacija in da se bodo v bodoče premislili delati napade na njena razvitja, kakor tud! na svetinje katerih braniteljica in čuvarica je. Kar se pa tiče hegemonije in imperializma pa nai si poklicni cdreševalci delavstva kar ozro v sovjetsko Rusijo, kjer bodo videli največjega imperialista poleg Anglije, ki se bo prej ali slej zbog svojega imperializma zapletel z vsem svetom v vojno. Ako pa stoji Orjuna na stališču, da ie treba Jugoslovenotn vrniti to kar ie njih last že od vekov, pa to samo odgovarja načelom Marxa. da gre vsakomur to. kar je njegovega. Da Pa ni naša stara pravda v Korotanu, Primorju,Temešvaru in ob Egejskem morju neupravičena, tega pa ne more zanikati niti najbolj zagrizeni internacionalno navdahnjeni privrženec rdeče Moskve. Denarja pa ima Orjuna le toliko, kolikor ga nabere med svojim članstvom. ki ie vse preje, kakor bogato. Najlepšo sliko njenega finančnega stanja pa je podala že sama opetovano v svojem glasilu, kjer je odkrito in brez sramu odkrila svoje obi/pno finančno stanje. Zaman pa listamo po listih naših komunistov, da bi našli tem klicem njihove odgovarjajoče tožbe. Zlata reka te: koča iz Kremlja na vse štiri strani neba j e peč cloveli bogata, da iz nje nalove polna perišča tudi revolucionarji. ki se kopljejo v sreči in izobilju, kakor pravi predstavniki buržoazije. dočim pa umirajo >z de= narjem prebogati« Orjunaši zbog svojega idealizma gladu. Kdo pa je oborožen z orožjem v Jugoslaviji bi pa vedeli povedati najbolje razni Rosenbergi, Goldsteini, Subotani. kojih komplici v naši državi naj se le zavedajo, da njih delovanje ni povsem nepoznano. Kdor vidi demagogijo v našem povdarjanju tega, da je Jugoslavija bogata zemlja, pa ni prav gotovo pri zdravi pameti, ker gre v svoji absurdni marksistični teoriji tako daleč, da trdi, da ie belo črno. Verujemo, da je gospodom revolucionarjem zelo neprijetno, ker navzlic težkim červonoem gospoda Joffeja, ne morejo in ne morejo zanetiti v. naših zemljah revolucijo. Vendar pa jim svetujemo, nai se vendar že enkrat užive v misel, da je vsak denar žrtvovan v ta namen v vodo vržen, ker ni danes menda več niti norca na svetu, ki bi hotel ponovno na kaki od Boga in narave blagoslovljeni zemlji, ponavljati boljševi-ški eksperiment z Rusijo. Najmanj je kaj takega pričakovati v Jugoslaviji, kjer postajajo celo osebni prijatelji boljševiških komisarjev, danes najvnetejši monarhisti ali pa celo če hočete imperialisti. Z dejstvom, da se vedno bolj oklepajo orjunaške ideologije široke plasti naroda, bodo morali že pričeti računati tudi gospodje salonski revolucionarji in se pripravljati na trenutek, ko bo stopil pred nje proletarec-Orjunaš in tirjal računa za njihovo razrovalno in proletarcem tako škodljivo politiko, ki je donašala delavcu samo trpljenje in škodo. ' 1. Najdragocenejše in najvišje priznanje za naše delo in idejo od Vladarja. 2. Spoštovanje nasprotnikov, ki prav dobro vedo. da ima vsakdo izmed tisočerih Orjunašev došlih na Kongres v Beograd, za seboj še najmanj dvajset drugih vsled raznih vzrokov zadržanih doma. 3. Priznanje, ljubezen in spo-'" znanje naše sile in moči v jugoslovenski prestoiici. 4. Satisfakcijo za vse klevete, ki srno jih morali prečuti od našega postanka sem. 5. Neomajno zavest, da bodo vsi ti tisoči mladih, discipliniranih borcev preje umrli, kakor pa se izneverili svoji svečani zaprisegi pred Kneževini spomenikom; »Naša Jugoslavija ali smrt.« 6. Moč da na prihodnjem kongresu dovršimo svoje delo. ViiM pilil za vit [iznimlat ajaralp. THE REX CO., Ljubljana. OBLEKI fcugsifts nalceneJSe pri JOS. SŠOJ8NA LJUBLJANA. Stev. 31. Načrt programa Orjune. Na kongresu vseh Orjun v Beogradu je prečita! br. predsednik Djrektorijuma sledeči načrt programa Orjune. ki ga bo potreba seveda še popolniti, k čemur vabimo vse Orjunaše v Sloveniji, da podajo svoje načelno stališče k tej pre-važni točki našega ideološkega udejstvovanja. PREDLOG PREDSEDNIKA DR. LJUBE LEONTIČA. Narod — Nacija. Človek je član narodne, a narod ijudske zajednice. Skupnost poedi-nih njegovih vrednot odreja vrednost celote. Narod je rasna celina liudi združenih med seboj po edinstvu jezika, filozofije, umetnosti, tradicij, običajev. tipa, duševnosti in etničnih sil sploh. Delovanje posameznikov je treba spravti v sklad z dobrim obstojem naroda in skrajnih ciljev vsega člo-večanstva, tako da doprinašajo posamezni čliaini naroda in narod sam kot celota izvirna dela svoje rase kot svoj pozitivni aktivum k splošno človeški kulturi. Narod, ki si je svest te naloge in ki ima edinstveno voljo, da to nalogo izvede in ustvari, je nacija. S vrha nacionalističnega pokreta je, da v narodu zbudi takšno narodno zavest in splošno voljo. Narodna — Država. Narodna država je organizirana ljudska zajednica, ki živi na omejenem prostoru kot sklenjena etnična celota. Naloga narodne države je, da čuva kulturne pridobitve prošlosti in da omogoči z osignranjem fizične integritete naroda in materielnega napredka njegovega ozemlja, kar najobilnejšo proizvodnjo njegovih posebnih intelektualnih in moralnih vrednot za dobro vsega človeštva. Narodna država se ne ustanavlja na domnevah zgodovinskega državnega prava, nego po načelih narodnega prava, samoodločbe Ln vsem bitjem prirojene težnje za svoboden in popolen razmah življenja. k tega načela izvira pravo vsakega naroda na izključno oblast nad ozemljem, kjer živi neprekinjeno v večini in na neomejeno svobodo ter ustanovitev lastne države v smislu gorenjih izvajanj. Država — Družba. Narodna država ni samo namišljena predpostavka v procesu izenačevanje pojmov države in družbe. temveč je tudi pozitivna osnova za praktično delo in za reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj. Dočim je za zgodovinsko državno pravo nepojmljivo, a za zgodovinsko državo fevdalnih tradicij nemogoče odstranjevanje »javne meči« in nerazumljivo »odmiranje države« kot »zasebne sile«, ki stoji nad družbo, pa pomeni narodna ar-žava prirodni prehod v evolucijo Izenačevanja in istovetenja družbe z državo, kar je i praktični način odklanjanja razrednih nasprotij in ureditve vprašanja proizvodnje in porazdelitve gospodarskih pridobitnih sredstev dela in kapitala. Jugoslovenski program. Srbi, Hrvati in Slovenci s skupnim imenom Jugosloveni so en na->rod. Radi tega zahtevalo oni uledi-njenje vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih ozemelj v eno edinstveno, svobodno in neodvisno narodno državo. Vprašanje narodnega edinstva Srbov. Hrvatov in Slovencev je za nas rešeno. Teoretično je to tudi naša dogma. Praktično je je to prirodni z življensko potrebo izzvan proces sintetičnega ujedinje-vianja, ki ima vse objektivne predpogoje, da bo postal i subjektiven in je vsled tega za nas že gotov čin. Oni pa, ki smatrajo, da ie potrebno stavljati vprašanie narodnega edinstva še v diskusijo, pa naj diskutirajo do smrti. Enotna in edinstvena država Srbov. Hrvaitov in Slovencev si je stekla v zmagoviti borbi pravo do življenja. Sedaj čaka samo na uradno ceremonijo krsta. V prvem ognju, ki ga je otvorila predvojna revolucionarna omladina. je bila ona krščena z imenom Jugoslavija. Ime S l o v e n obsega vso slovansko raso in je odznak za vsa plemena, ki so se med seboj razumevala s slo vojn (t. j. govorom) nasproti Nemcem, ki jih niso razumeli in ki so bili vsled tega za Slovene nemi. Ime Slo ven nam je tuje in nečastno. Njegov koren ni v »slavi«, nego v besedi Sklave, slave, esclave, »shiavo«, ščavo. kar pomeni v germanskih, kakor tudi v romanskih jezikih suženj. Torej ne subjekt nego objekt prava. Ona slovenska številna plemena, ki so se doseljevala na jug, od severa preko Karpatov in Balkana, v različnih obdobjih in brez reda. so se imenovala s skupnim nazivom Južni Sloveni. V toku časa so vsa ta plemena izgubila svoja stara imena in prejela nove plemenske nazive, od kojih so do danes ostala še štiri; Slovenci. Hrvati, Srbi in Bolgar/. J u g o s 1 o v e n ni samo ime, nego je to tudi beseda, ki označuje gotov program in enotno integralno mišljenje, ker jugoslovanstvo našega časa ni isto, kar je bilo romantično jugostovenstvo preteklega veka. ker naše j u g o s 1 o v e ns t v o ni ono, kar jc južno slovenstvo, ki vsebuje tudi Hrvate, kot četrto pleme južnih Slovanov. (Dalje prihodnjič.) © L A J S A N A PLAČILA ZA B L E K E DAJE O ERNATOVIC Naročajte „Pobedo“! LISTEK. A. V.: Caporetto, (Izvlečki iz knjige polkovnika Oa-skaloviča r Kaporeto.) (Nadaljevanje.) Vsled delnih uspehov Italijanov in pičle armade ie bil položaj tedaj za Avstrijce zelo kritičen. Izmučenost vojakov in brezupna nada na pomoč od katerekoli strani, ki naj bi izmenjala avstrijske čete. slabo oskrbovanje v razrušenih postojankah. je dajala- od dne do dne večjo možnost Cadorni, da bo izvršil popolni predor avstrijske fronte. Kakor vedno pa tudi to pot niso izrabili heroji izpred Abis Abebe ^ ugodnega trenutka, plašeči se odločnega odpora drznega in energičnega branilca. Namesto nadaljevanja napadov na avstrijsko fronto so Italijani odnehali in se zarili v svoje rove. Nadalnji poizkusi Cadorne razrušiti fronto branilcev Soče v VIL, Vlil. in IX. soški ofenzivi zopet ni prinesel nikakih večjih uspehov, ker je branilec med tem drugo linijo že v toliko očvrstil. da jo je brez velikih naporov zamogel braniti. V X. soški ofenzivi, v kateri so hoteli Italijani zasesti Trst. je beležila hrabra italijanska vojska zopet izgubo 132.000 ljudi, uspeh pa je bil povsem minimalen. Celokupni uspeh dveletnega bojevanja, ki ga ie dosegla italijanska vojska, je bil s tem pomnožen za stotisoče krvnih žrtev z zasedbo kakih 5 km v globino planote Komna, osvojitev Gorice, prehod preko Soče pri Tolminu in BanjŠči-ci. Njeni cilji pa so segali v pričetku vojske do Trsta. Trienta in Ljubljane, kar je smatrala za minimalni vojni plen. Na zahtevo zaveznikov, ki so morali števno italijansko vojsko vedno opozarjati na zavezniške dolžnosti, je res pričela vrhovna komanda z XI. soško ofenzivo, ki je bila izmed vseh soških bitk najhujša, ker so Italijani nanlo silno veliko polagali. V ta namen so postavili tudi vse razpoložljive čete, da ie stalo ob pričetku ofenzive na-pram 54 italijanskim divizijam in 3556 italijanskim topovom 20 in pol avstrijskih divizij. Dopisi. Žužemberk. Naš trg je prav slovesno proslavil Vidovo. Na povabilo Orjune se je na predvečer vršila slavnostna manifestacija. Pred mnogobrojniin številom naroda sta nastopila kot slavnostna govornika ad hoc gg. dr. Franjo Pavločič, zdravnik in dr. Emerik Ločnik, notar, izmed kojih je prvi v navdušenem patriotičnem govoru pozival k bratski slogi in ljubezni do domovine, drugi pa je izčrpno obdelal zgodovino Vidovega. In ko sta oba govornika končala govor z vzklikom na kralja, Edinstvo in Ju-, goslavijo. se jima je odzvalo občinstvo s frenetičnim »Živeli« in aplavzom. Nato je pevski zbor Orjune odpel državno himno, čemur so se navzoči odkritih glav navdušeno pridružili. Razvila se je povorka, kateri na čelu ie korakala Orjuna, deloma v krojih deloma v civilu z gorečimi bakljami v rokah, prepevajoč narodne in domorodne ter bojne — Orjunaške pesmi, vzklikajoč kralju in Jugoslaviji. Priključila se jim ie tudi številna množica, drugi pa so tvorili špalir. Raz hiš so vihrale zastave, okna pa so bila okrašena in žarela v krasni iluminaciji. Na bližnjem gričku Da so pozdravljali celo prireditev topiči z živahnim. pokanjem. Podobne prireditve Žužemberk še ni doživel in upati je. da se bode v tem duhu nadaljevalo. za kar nam je porok tukajšnja Orjuna. Ljudstvo pa ie že spregledalo in z zaupanjem zre na naše delo. — Končno izrekamo svojo naj toplejšo zahvalo gg. govornikoma in vsem. ki so pripomogli do tako lepe manifestacije. Središče ob DravL V »Naši Straži« ie posktfsil dobro znani dopisun iz Središča oblatiti tukajšnje Orjunaše, češ, da so pretepli nekega Sokola. Ugotavljamo, da je to grda laž. Navadni fantovski pretep, ki so ga povzročili fantje iz občine Obreške, ki ji županuje klerikalni poslanec, hočejo zvrniti na Orjuno in zvaliti krivdo na Orjunaše. Takih nesramnosti in laži je zmožen edino-!e tukajšnji dopisnik »Straže«, ki pa se s častfkrajo in obrekovanjem slabo pripravlja za zvi-šeni svečeniškl poklic. Svarimo ga pravočasno, da pusti Orjuno pri miru. te Kranja. Pred kratkim ie prinesel eden ljubljanskih dnevnikov daljši dopis iz našega starega mesta, v katerem je povzdigoval neznani pisec koristi in vrline naših novih tkalnic za razvoj Kranja. Dopisnik hvali tudi sedanji režim v tovarni. O njem ve povedati, da čuva nacionalne interese in podpira narodno stvar. V resnici pa so postale baiš te tovarne gnezdo antinacionalnega duha. Med njenimi mojstri se na-haia neki Urban, ki psuje delavce z »Windische Hunde« In jih šikanira na vse načine. Nič boljši ni delovodja Gustav Ober. ki tudi ob vsaki priložnosti izkazuje svojo mržnjo napram našemu narodu. Poleg tega nastopa ta možak še sila surovo, da izziva splošno ogorčenje vsega našega delavstva. Kot kvalificirane delavke za paketiranje platna se dovaža iz inozemstva Madžarke, ki odjedajo V tej bitki so po treh tednih predrli 10 km v globino in zasedli strategično prevažni Sv. Duh. Izgube Italijanov v XI. soški bitki so znašale 148.000 mrtvih in ranjenih. Odlok nemško-stvstrliske komande za ofenzivo. Uspeh sovražnih trup v XI. soški ofenzivi je povzročil v avstrijskem glavnem stanu velike skrbi. Italijanske trupe so bile sicer trenutno v neugodnem položaju radi novo zavzetih postojank, h katerim še niso bili urejeni dostopi. Dana pa je vendar bila baza Italijanom, da tekom časa nadaljujejo svoje prodiranje, ki bi znalo postati, nevarno za celo avstrijsko fronto. Avstrijcem pa ie Prišla tu na pomoč srečno in dobro izvedena ofenziva v Galiciji leta 1917. meseca julija, ki je zlomila, odporno moč ruske vojske in omogočila združenim centralnim velesilam, da so zamogle razpolagati z velikimi četami, katere ie do tedaj vezala ruska vojska. S tem dejstvom so pričeli računati tudi Italijani, ki so pričeli preko svojega tiska kakor tuai z oficielnimi spomenicami opozarjati kruh Jugoslovenkam. najsi bi bile te za to primitivno delo več kakor dovolj sposobne. Slovensko delavstvo je vsled tega zelo nezadovoljno in naseda komunistični in socl aiistični propagandi, ki zna ta dejstva navzlic svoji internacionalno-sti prav dobro izrabljati. Slovenjgradec. Vsi narodno-za-vedni Slovenjgradčani glasno odobravajo naše dopise, ki imajo namen. očistiti slovenske vrste izdajalskih dvoživk, ki se ne sramujejo sodelovanja z elementi, ki z vso vztrajnostjo glodajo na temeljih naše države. Svoje odobravanje so pokazali s tem, da se je iavilo Mestnemu odboru tekom enega tedna 10 novih naročnikov »Orjune« in da se je tudi število naših članov povečalo. Mnenje vseh poštenih Slovencev. da je treba to koristno delo nadaljevati, je tudi v smislu naših načel, zato nadaljujemo. Velik, črn madež na narodnem životu obmejnega Slovenjgradca je ravnateljstvo in večina uredništva okrajne hranilnice. Ta zavod s slovenskimi vložniki in slovenskimi dolžniki služi z denarjem slovenskih žuljev še vedno nemškutarskim in posredno protidržavnim interesom. ,V ravnateljstvu sstaIa vsai navi-^jgojilevna In 0|,rKna, je ona v Slovenjgradcu predrzna tako, ko da bi bilo to mesto kje v Avstriji in ne v Jugoslaviji. Pred in med vojno je obstojala tam nemška »Lledertafei«. ki pa ie bila po preobratu razpuščena. Kako malo upoštevano slovenjgraški nemškutarji odredbe naših oblasti pa dokazuje to, da je imelo to njihovo pevsko društvo še vse do danes nemoteno pevske vaje v hotelu nemčurskega kolovodje Schullerja. Tiaiko so imeli Nemci pevsko vajo tudi v četrtek. 9. t. m., za kar so doznali zbrani akcijonaši ter odšli v hotel Scliul-ler. kjer so nemčurji peli v dvorani. Zahtevali so. da takoj nehiaijo z vajo in da se nikdar več ne sestanejo v ta namen. Zbrani nemčurji so se na pram našim čfanom obnašali skrajno izzivalno. Dasiravno znajo slovensko, so govorili ostentativno le nemško in g. Schuller je izjavil eclo: »leti war friiher da als Jugo-slavien tmd werda auch spatert« msmsamssssm ssmmam c, - divizij, avstro - ogrska pa 6. oKupna združena artilerija Nemcev in Avstrijcev pa je štela 3256 topov raznega kalibra. 572 rovov-skih topičev in 142 protiavijonskih topov. Artilerijo so pojačili pred-vsem z baterijami iz vzhodnega 0 oj i sc a in pa iz novo formiranih Paterij. Municije za artilerijo pa je bilo predvideno za ofenzivne operacije okoli 1 milijona strelov. 1 ZLi tehniško oskrbovanje in iz-'Y!~fvanie vseh predpriprav ie bilo n^nfin°v tlKli veliko pojačanje teh-stove1 i ki s0 £ra(We ceste, mo- Koncen(ODo^ska zaWcnišča. okolica LinKi?iisko ozemije je bilo Jesenic in Bcl!alia' Kranja, kratkem času S^rklw s?, v mnaviro nasromadile silne Min avstio-nemških čet. Saj je ‘, ,za ,)! evoz velike armade Potrebno inč mani kakor 2400 iz- vSan0 rojaSkih vlakov, ki so imeli 'Z™** skupaj preko 100.000 vagonov. bkozi Ljubljano je vozilo tiste dni Preko 120 vlakov na dan. Spravljanje teh čet v fronto je vrhovni komandi naj-' ker n* k**0 zato skoro teinu ' primernih potov. Navzlic Je bila koncentracija i na sa-. mi fronti pravočasno izvršena. Poleg tega ie avstrijska komanda pre-peljavala še celo vrsto vojaških vlakov na progi med Koroško in Tirolsko z namenom, da prevari italijansko vrhovno komando o mestu, kjer bi se imel vršiti glavni no~ pad. To se ji je tudi povsem posrečilo. ker so Italijani brez nadaljr njega nasedli avstro-nemški zvijači in povsem prepadeni ter splašeni, pričakovali groznih dni avstro-nemške ofenzive. Med tem je bil ves načrt av-stro-nemške vojske še dovolj pravočasno izdan Italijanom, ki pa spričo svoje nezaupljivosti niso verjeli povsem točnim poročilom slovanskih pribeglih; ampak svojim hipotezsam, ki so bile polne strahu in zle slutnje. Posledica tega. omahovanja in nezaupanja, ki jih' je že enkrat tepla pri Carzanu. je bila sramotni poraz pri Kobaridu, ki bo ostal navzlic še tolikanj velikim poizkusom Italijanov, zabrisati njegovo grozno veličastnost, za vse večne čase zapisan, v svetovni povestnici, kot poraz naroda, ki ne pozna niti junaštva niti samo-žrtvovan.ia in discipline. (Dalje prihodnjič.), — Le odločnemu nastopu akcijone se je posrečilo preprečiti nadaljevanje pevske vaje in izprazniti dvorano. Nekateri, ki so potem še na cesti izzivali z nesramnimi žalitvami ter se hoteli dejansko lotiti poedinih Orjunašev, so seveda prejeli temeljit pouk. Poleg g. Schulz leria pa se je obnašal najbolj izzi-. vaino zdravnik dr. Harpf. Smo radovedni. koliko časa bodo naše oblasti še dovoljevale S- Schullerju hotelsko, koncesijo in dr. Harpfu zdravniško prakso. Schullerjeva izjava, da je bil prej tu kot Jugosla-vila in bo tudi še poznej, ie takega značaja, da bi se moral zanimati zanjo tudi g. državni pravnik. Prekrižane kupčije z blokom narodnega sporazuma in ljudske demokracije so navdale klerikalne tigre s sveto iezo. Sklicali so v Mariboru sestanek svojih zaupnikov, na katerem so poročali o »poljudnem in prepričevalnem govoru« o sedanji politični situaciji. Govoril ie veliki gromovnik F r. Z e b o t, ki je med drugimi brihtnimi političnimi krilaticami izustil tudi sledeče: Žalostni junaki! (Mislil je radicev-ce). Za ministrske stolčke so prodali svobodo Iirvatske! in seveda pr1 tem takoj slovesno izjavil, da bi Slove-noborci kaj takega nikdar ne storili. Pretehtane imamo Slovenoborce in dobro vemo. da bi bil baš g. Fr. Žebot med prvimi, ki bi prodal ta-kozvano svobodo Slovenije z vsemi svojimi drugi skupaj, če bi mu le hotel zanjo nuditi čika Baja ministrski fotelj. Toda po dosedanjih izkušnjah ne da za Jugoslovanski klub z vsem njegovim političnim inventarjem nihče niti počenega groša več, kakor 5700 Din dnevnic, ki mu pritičejo po zakonu. Bizantinizem radi očitajo klerikalni republikanci nam in ostalim, ki spoštujemo kralja in niaišo dinastijo. Pri tem pa uganjajo baš oni svojevrsten bizantinizem z rimskim papežem, ki zahteva od nas. da ga ožigosamo. »Posebno naklonjenost sedanjega rimskega papeža napram Jugoslaviji smo imeli že ponovno priliko podčrtati, ko so sv. Oče v svoji goreči ljubezni do Italije d i rali v ponos in čast Jugoslovenov. Na vse te naše konstatacije pa. ni imel bogudopadljivi »Slovenec« niti enega odgovora. Mirno je naprej kadil sv. Očetu. Ves- blažen je hitel ove-kovečevati v svojih kolonah vsak najmanjši znak: naklonjenosti njegove svetosti napram Slovencem, najsi je bil potem tudi one vfste, kakor »slovenski nagovori« cesarja Franca Jožefa in njegovega žejnega naslednika Karla. Tako Je ob priliki zadnjega, obiska slovenskih romarjev iz Amerike blagovolila njegova Svetost: po »posebni prijaznosti«, g. nuncija Feilegrinettija pozdraviti te brumae romarje, v nemškem jeziku. Njegova- Svetost je naibrže pozabila, da so časi,, ko se je večina Slovencev nahajala pod katoliškim igom Avstrije, žo davno minuli. Najsi ima sv. Oče še toliko skrbi in misli, mu nikakor ne moremo odpustiti te pozabljivosti. ki meri že na nemarnost in ki pričai, da. so mu menda verni Slovenci navzlic vsem svojim brigam zanj, enakovredni s kakimi od včeraj pokristjanjenimi Bušmani Čudimo se_ »Slovenčevim« Šlo-venoborcem. ki se tako odločno bore za pravice slovenskega ljudstva in jezika-, da niso ob tej priliki dvignili svojega. Posvečenega glasu. Nič nranj pa ne moremo razumeti darežljivosti amerikanskih Slovencev. ki so darovali njegovi Svetosti tudi večji dar v znamenje udarnosti. Poznamo stanie naših emigrantov v Severni Ameriki in dobro vemo. da so si »ta večji dar« pritrgali od lačnih ust. Nič manj nam ni znamo tudi stanje ostarelih in izmozganih naših ljudi, ki se za svoje zadnje dolarje vračajo v domovino umirat. Na tej poti pa. se prav nič ne ustavljajo v Rimu pri Sv. Očetu, da bi jim v očetovski skrbi Pomagal, ampak potujejo naravnost v domovino, ki jih mora stare in betežne hraniti in živeti do smrti. Pri tem jim ne pomaga nihče,, najmanj pa seveda sv. Oče. ki se bo spomnil ameriških Slovencev zopet v trenutku, ko bodo papežke blagajne prazne. Neverjetno! Mariborskim Nemcem in nemčurjem vedno bolj rase greben in to radi tega. ker se čutijo vsled prevelike/ naklonjenosti na?:h d.ičftih oblasti še veduo gospodarje Nudimo naš prvovrstni PORTLAND CEMENT svetovne znamke (SALONA* £2!^ iz naše tovarne v »Solinu" po izjemno nizki dnevni ceni. v našem težko priborjenem jugo-slovenskem Mariboru. Neko tukajšnje podjetje se je obrnilo 5 slovenskim naročilom na tvrdko H. E g g e r v Gosposki ulici št. 13. Ta nemška tvrdka pa je bila tako predrzna, da je zavrnila to slovensko pisano zahtevko s pripombo. da ne razume slovensko in da naj se ji piše nemško. Ali ni to skrajna predrznost trgovca šovinista, ki Živi tu od naših grošev in zasmehuje javno naš državni jezik? To tvrdko si bomo ogledali še od bližje. Svetujemo pa ji že danes, da se prostovoljno izseli med svoje bratce, ker takih predrznežev ne bodemo trpeli med nami. Agitacija »Heimatsdlensta« la »Stidmarke« v obmejnem ozemlja. Kakor smo opazili, se nahajajo v naših obmejnih krajih, posebna v Slovenjgradcu. Marenbargu itd- n-a počitnicah razni vlsofošolcl iz Avstrije, iz Dunaja. Gradca in drugod, katero so poslala k nam vodstva »fteimiaitsdiensta« in »Stidmarke«, da agitirajo med Nemci in nemškutarji za korekturo meje v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo. Tl ljudje imajo tajne sestanke z Nemci in nemčurji, dele znane tozadevne propagandne brožure in vrše kot izgledia tudi špijonažno službo. Opozarjamo na te »somerfrišlerje« naSe oblasti, posebno pa še vojaške kroge, ki imajo nalogo zasledovati inozemsko špijonažo in zahtevamo, da se tem ljudem prepove nadaljno bivanje v naši državi. Orjuna VlČ-Glince priredi dne 2. avgusta t. 1. svojo veliko vrtno veselico, na- katero vabi vse Orjunaše iz mesta in okolice. Bogati razpored obeta vsem obilo zabave. Naši četniki bodo imeli priliko izkazati se na velikem tekmovalnem streljanju; sestram se nudi sreča v velikem srečolovu; rodbinam bo postreženo z vsem zaželjenim. Vsem sanjavim in melanholičnim obiskovalcem hdde preskrbela orijental-ska kavarna kaijain, kateri jih bode povedel v kraljestvo vil in palčkov; zaljubljeni bodo imeli priliko videti negativno sliko svojega srečnega amaneto; pivo, vino. ples. domžalska. godba, petje, orjunaško veselie in vse, kar si zabave želino. srce želi, bode na naši veliki veselici, ki se bo vršila na letnem telovadišču Sokoia Vič. Pridite gotovo vsi in privedite s seboj svoje prijatelje in znance, da bo število in zabava večja. Do svidenja! Dne 18. julija t. 1. pa ie taisti Stjepan Radič po skoro šestmesečnem preiskovalnem zaporu poslal kralju Jugoslovenov Aleksandru I. sledečo »udanostno — zahvalno brzojavko« po naznanjeni mu- aboliciji : Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru Beograd. S slovansko dalekovidnostjjto. z državniško oceno prHilt in Hudi. mirom Vzvišenega Roditelja, z odločnostjo Vašega plemenitega značaja ln v dovršenem skladu s sijajnimi svobodoumnimi ustavnimi tradicijami Doma Karadiordje, ste pospešili in oslgnndi Narodni sporazum kot veliko delo narodnega izmirfenja na osnovi kmetskega dela in poštenja; na ustavnem temelju zakonitosti, enakopravnosti fo svobode, a vse to v težnill za večnimi Ideali člove-čanstva, Pravice ht Mira. Da Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo in celi Vaš Vladarski Dom. Stjepan Radič. Sodbo in misli pri primerjanja teh dveh brzojavk pa prepuščamo prevdamosti in razumnosti naših čitateljev. SVOJI K SVOJIMI NAZNANILO. Javljam p. n. občinstvu, da sem otvoHI svojo hlgHenl-fino urejeno b r I v n l c a v Hrenovi ulici 19. (Poleg gostilne Rotom na Žabjaku). Vljudno se priporočam za obHen oblak F. MEKINC BRIVEC Sramotni o dar. Priporočljiv tapetnik je gospod Franc. Jager, ki neprestano zabavlja čez Jugoslavijo ln vzbuja spomine na čase prijetnih ur v »ranjki Avstriji«-, Mož je po prepričanju separatist in zagrizen klerikalec, živi pa po veliki večini od dela naprednjakov. ki menda na ta način doku-meHtarično izkazujejo svoje prepričanje. Mož si tudi želi še nekakega plebiscita, na katerega pa bo zastonj čakiaJ do smrti, ko bi zamogel reči. kakor ima. navado: »Jaz sem ZRNA. PRISEZEM Tigru v album! Oj. Tebi bo treba torbe na usta. da. jo boš; ti nosil do predpusta, takrat ko se bebci vsi glasijo, i tebi naj usta od-mašijo! Drugi časi. druge forme. Dne 14. avgusta leta 1914 je na rojstni dan prestolonaslednika Karla Franja Josipa, poznejšega zadnjega Habsburžana, poslal g. Stipica Ra?-dič sledečo udanostno brzojavko: »Njegovi, cesarski in kraljevski visokosti Nadvojvodu prestolonasledniku Karlu Franju Josipu, Beč. Nosilcu velikih habsburških tradicij in nad vseh narodov te monarhij®. posebno pa še hrvatskega. izraža Stranka prava In Hrvatska ljudska kmetska stranka kot prva predstavnica vedno udano vernega hrvatskega naroda, prigodom visokega rojstnega dna svoie najgiobo-kejše čestitke In največjo udanost. Za Mrviaitsko stranko prava: dr. Horvat. —Za Hrvatsko ljudsko kmečko stranko: Stiepau Rad^č, lUTOROfc TEUPEHTISt Stev. 31. bil vedno za Avstrijo in tudi zanjo ostanem.« Gospoda Jagra pa tudi vprašamo. kako je kai z njegovimi učenci in kam so pristojni? Ako ne ve on, mu bomo pa mi pomogli do tega znanja. Nemško Jedilne liste ima nekaj ljubljanskih restavracij še vedno na mizah, najsi smo jih že opetovano opozorili, da jih odstranijo, kai- se je deslej še vedno zgodilo. Toda gotovi restavraterji imajo mfenda periodično bolezen, da od časa do časa ponove svoje znanje v nemški kuharski terminologiji ter osveže spomin na nekdanje čase »Špeisc-zetelnov«. Med temi ie tudi restav-rater v »Unionu«, ki ie dne 3. t. m. izdal nemški jedilni list. v katerem nudi med drugim tudi’ »Woclieiner Ementhaler«. Upoštevamo njegov izgovor, ki ga bo navedel v tem slučaju, češ. da mora imeti nemške jedilne liste zbog hotelskih gostov, ki niso vešči našega jezika. Vendar pa moramo pribiti, da ie bil ta jedilni list dan na trpogled možu, ki je dobro poznan slovenski kulturni dekvec in vnet Orjunaš, tako. da izgovori na tujerodne goste v tem slučaju prav nič ne veljajo. Zlatarka d. d. v Ce?ju. Menda ni podjetja v Sloveniji, ki bi imelo zaposlenega tako zagrizenega in nadutega Nemca. Ravnateij Heinzel-niann, pruski državljan. šikan‘ra uslužbence jugoslovenske narodnosti, kjer le more. Čujemo celo pritožbe. da ie našim ljudem zabranje-no občevati v uradu med seboj v slovenskem jeziku, in se je radi tega že parkrat obregnil. Nekaj časa ie zatrjeval, da se izseli k naše države med rajliovce. toia njegovi dohodki so tako visoki. d,a ni misliti na prostovoljni umik. Na račun njegove visoke plače, nekateri trde, najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. da prejema mesečno 15.000 Din, so prikrajšani ostali uslužbenci in je plača zlasti onih. ki so jugosloven-fke narodnosti, naravnost sramotna. Pred dnevi se nam je sporočilo, da je mož odpustil našega delavca, nod kako pretvezo, ne vemo. a skrbel ie obenem, da je dobil nadomestilo iz Nemčije, pravijo, da kar štiri osebe. Skrbeli bomo, da kmalu izvemo, koliko je na tem resnice. Možu. ki sovraži vse. kar je jugoslovenske-ga izvzemši denar, bomo odslej posvetili več pozornosti. Ni vrag. da bi se takim ptičem ne dalo pristriči peruti. Iznesli bomo vse pritožbe SI samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po naj-nižji tovarniški ceni v Zidanem mostu. Razumen, samostojen, starejši PREDR za železokonštrukcijsko delavnico se Ette. m javno v našem listu, podkrepljene s fakti, preko katerih ne bode mogel nihče, pa prav nihče. Oblast, ki ima v evidenci tujce, naj napravi v tem podjetju temeljito revijo in pouči Heinzelmann. da uživa v jugoslo-venski nacionalni državi le gostoljubje. V vsaki drugi državi bi bi! tak človek davno nemogoč. Celjska Orjuna poziva g. Heinzelmanna. da se izlepa umakne, odkoder ie svoje dni prišel. Na račun naše zavednosti si je prav lahko prištedil toliko, da bode na stare dni tudi v Nemčiji udobno živel. Sicer pa ni še izre-, čena zadnja beseda. Kdor bi rad hitro kako zemljišče kupil ali prodal, vzel v zakup ali najem, «11 dobil hipotečno posojilo, naj se pogluZl tozadevno oblastveno koncesijoiiirane posredovalnice ANTON SIKOŠEK v Gornji Radgoni, Spodnji Gris, štev. 14 IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene 8tavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograjo i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. «"S"^SS^SSEIBBHBB0HE0aBHBHSgggSSSl“l«g»g tSalfcn ti« §"£■??<■ ■■B-uBBaBacef *3 BARBIČ & RADON8C veletrgovina z vinom, Sp. šiška, Celovška JJ cesta 68, vljudno naznanja svojim cenj. g c d jemalce m, da se fapreseliBa v sh LJUBLJANO, STARA POT šTEv!9 bzSSbSS (Poleg Garnizijske bolnice) SIS! I« « priporoča za na- !3:S§;ggKS daifnjo cenjeno SsillŠI^sS naklonjenost. bbkhbbb BBBBKCBBBBEBB um v.ijouva«. VBBlBCBBBKKdl BBIHBB*B!f BUBVBBHBIB9BBBei7B3BSBKBBBBB>aBBBB BBIIBBBBBBBBBBB-’ BBB&BBBRBBtiHBBBEBfeBBfr BBBBBB i Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektrcmaterijal, motorji, svetiljke. M! BBIIMMai El" d. x o. s. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. UOGRA Slonita pisna in industrijska d. t Tel. inter. 180. Tel. Inter. 180. Mlina pisarna LJDILJHI Spodnja ilška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov ln statičnih proračunov. Parna žaga. 3: ITT H ING. DUKIČ GRADBENO IN DRUG PODJETJE BB BBB LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Naelov zn pisma: Bladkivrh, posta Št. lij pri Mariboru. Sladkivrh Driojnvl: Papirus, Št. Ilj pri Mariboru. Telefon inteiurb.: UAlilGOR BS. 156 Vlastnik: Josip Rosenberg, Maribor Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papira. * Hrvatska Eskomptna banka Teiefon štev. 101 In 151. podružnica MARIBOR Brz. nsslov: Esccmptebank. ulludno sporoča, da Je prevzela vse posle dosedanje podružnice ANG L O - AUSTRIA N BANK, LTD. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 46 Lastnik Inž. Marko Kranjec. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e.