P^i'nina plačana t gotovini LETO vm V Ljubljani, dne 21. januarja 1*3* fttev. I Posamezna številka 1 Din Posamezna itevil- ka I Diu. mesečno, te se spre|euia lisi f utira v t, naročnina 4 Din, oh dom in po pošti dosiavl jen lisi * Din - Celo-letntt naročnina je M) Din. polletna 2"> Din, četrtletna 1? Din Cene inse-ralom po dogovoru VENEC Uredništvo Kopitar lev b ul. M. b'ill Teletou 4« 20W) m >rejel istega sovjetskega časnikarja in mu dal sledečo izjavo: Tišuiescu: ,Moram o doseči" Države Male zveze, države Balkanskega sporazuma in politika zvestega zavezništva s l*ran-cijo so danes najmočnejše ogrodje za politiko miru v Evropi. Ker je Romunija tesno zvezana v politiki prijateljstva s sovjetsko Rusijo in ker jc Francija sklenila trdno zavezništvo s sovjetsko Rusijo, predstavlja tako naš blok v Evropi najmočnejšo po- litično tvorilo za ohranitev miru. Ta politik« miru ni naperjen« proti nikomur. Prepričan sem, da se bo ta politika zavezništva v najkrajšem času še izpopolnila in da bomo svoje delo zaključili z uspešnim zaključkom vzhodnega pakt«, ki je naša prihodnja etapa, ki jo moramo doseči. Zmaga malih Ženevski dopisnik »Intransigeanta« sporoča svojemu listu, da so te izjave danes vzbudile silno jiozornost v Ženevi. Zelo je bilo opaženo, da se je Titulescu izjavil za važnost zavezništva s sovjetsko Rusijo, dočim je rimski sporazum med Francijo in Italijo spregledal. Isti dopisnik sporoča, da se je za nadaljnje delo mednarodne pomiritve sklenilo ubrati sledečo pol. Italija se je zadnji čas že večkrat izjavila in z rimskimi sporazumi tudi obvezala, da ne bo z avanturami motila rednega razvoja v srednji Evropi. Zato bo sedaj možno mirno pristopiti k tako zvani »znanstveni« organizaciji srednje Evrope. Takoj nato se lin pristopilo k zaključnim pogajanjem za vzhodni pakt. ki bo sklenjen z Nemčijo in Poljsko ali pa tudi brez njiju. Na noben način se nc ho dopustilo, da bi se začela debata o razorožitvi prej, Pariz. 20. jan. AA. Današnji »Pctit Parisien« uročilo izpod peresa svojega ženevske-pravkar zaklju- zasedanju Sveta IJrušiva narodov. Dopisnik naglaša, da so na konferenci med Lavalom, Litvinovim, dr. Bcncšcm, Titulescom, Maximo.vom in Arasom dosegli nače ni sporazum o vseh p«-reči h vprašanjih. Ilkratu so sklenili, naj se nadaljna pogajanja vrše diplomatskim potom. Načelni sporazum in bodoča pogajanja bodo veljala vzhodnemu paktu in sklenitvi posebnega sredozemskega pakta. Verjetno je. da se bo o teh vprašanjih vršila še posebna konferenca. V nadaljnem svojem poročilu pravi Bour-guess, da bo dr. Beneš po vsej priliki v kratkem obiskal italijansko prestolnico. Češkoslovaški zunanji minister je imel včeraj sestanek z ita ijanskim delegatom Akisijcm. Za la sestanek je vladalo v ženevskih krogih veliko zanimanje. Poučeni krogi mislijo, da sta sc razgovarjala o potovanjih češkoslovaškega zunanjega ministra v Rim. Nemčija podpiši vzhodni pakti Pariz, 20. jan. AA. Današnji listi sestavljaj« bilanco pravkar zaključenega zasedanja Sveta Zveze narodov. V prvi vrwti poudarjajo svoje zadovoljstvo z mirno rešitvijo posaarskega vprašanja. Neki listi [>oročajo tudi o ugodnem razvoju pogajanj za vzhodni pakt. »lioho de Pariš* misli, da je l-aval včeraj ie prejel neke načelne obveze glede vzhodnega pakt«. Francija, pravi »Echo de 1'arist, bo sklenila vzhodni pakt tudi brez Nemčije, če ga Imi ta odklanjalo. Dokler pa Nemčija tega pakta ne sprejme, bo Francija odklanjala pogajanja z Berlinom o razorožitvi Vse kaže. da je Laval o tem obvestil poljskega zu iiAnjcga ministra liceka. preden ne hi Nemčija pristala na vzhodni pakt ali pa proti njemu. Šele nato se bo videlo, ali se Nemčiji pošlje vabilo, da naj sodeluje pri razoro-žitveni konferenci, ali ne. Nemčiji se bo priznala enakopravnost, če se prej v istemu paktu zaveže, da ji gre res za miren razvoj evroj>ske politike. r^s':™ PSebisciše povsod Kljukasto gibanje v Belgiji, v Gdanshu in v Avstriji Vse preloženo Čudno stališče Avstrije glede Habsburžanov V Ženevi niso nič končno uredili Praga, 20. jan. b. »Prager Tagblatt« poroča iz Seneve, da tudi pogajanja za tako imenovani »pakt « uevmesavanju«, ki sta ga priporočila skupno Mussolini in Laval Avstriji in njenim sosedam, niso nikamor napredovala. Vse je preloženo na poznejšo dobo in sicer po obiskn francoskega zunanjega ministra Lavala v Londonu. Pogajanja pa niso uspela vsled čudnega zadržanja avstrijskega innanjega ministra barona Berger-Waldenegga, ki ne je ves čas trdovratno upiral temu, da bi vprašanje vzpostavitve Habsburžanov v Avstriji smatrali kot mednarodno vprašanje, torej ne kot priložnost za vmešavanje v avstrijske notranje razmere. Italijanski delegat baron Aloisi jo avstrijskega ministra v tem ves čas pogajanj podpiral. (Bravci naših listov se bodo spominjali, dn je na konferenci Male zveze v Ljubljani, dne 11. januarja poročevalec »Slovenca« stavil gg Titulescu in dr. Benešu vj>rašanje glede vzpostavitve Habsburžanov in pakta o nevmešavanju. Oba ministra •ta takrat kategorično izjavila, da je habsburško Tprašanlc mednarodno vprašanje in da države Ma- le zveze niti katerikoli drugi, ki so jim mednarodne pogodbe svete, nikoli ne bodo in ne smejo pristati na to. da bi mednarodno vprašanje |>oni-žale na izključno notranjo zadevo Avstrije, v katero bi se po podpisu pakta o nevmešavanju nikdo več ne mogel vtikali. Torej je vendar le res, da bo ta sloviti v Rimu skovani pakt o nevmešavanju zahteval še veliko načelnih pojasnilev, preden bo tako čist in čeden, da ga bomo mogli z varno roko podpisati. Op. ured.) PoSfsfia odklanja vzhodni paht Ženeva, 20. januarja. TO. Poljski zunanji minister lleck je odpotoval domov iz »zdravstvenih razlogov«. Prej pa je še jasno |K>vedal francoskemu zunanjemu ministru Lavalu, da Poljska ne bo pristopila k vzhodnemu paktu, dokler bo vseboval obveznost o medsebojni pomoči. Poljska se bo za vzemala mnogo bolj le za rimske sporazume, ki po njenem mnenju bolj koristijo svetovnemu miril, kot pa francosko ruska zamisel o vzhodnem paktu. Miinchen, 20. jan. TG. Pričakovali so, da bo Nemčija [>o zmagi v Posaarju 6icer opustila vsako nadaljne rovarenje na francoski meji, loda da bo v istem hipu začela delati težave na drugih obronkih nemške države. Ta domneva »e je tudi uresničila. Iz Belgije poročajo namreč, da so belgijske oblasti že pritožujejo nad velikim razmahom naroilnosociali stične propasande v okrajih Eupen in Malmed,v. Na stotine kljukastih križev jo bilo zadnje noči nalepljenih po hišah in po drevoredih v Eupenu. nad Malmodyjcm pa je jadralo tudi na stotine balončkov s hitlerjcvsKimi napisi in s kljukastimi križi. Drugod so našli n« ulirah neštevilne majhne letake z napisi: »Nemci, ne pozabite nas!« Na več krajih je prišlo tudi do javnih nastopov, ko jo ljudstvo zahtevalo plebiscit in vrnitev vs< ga toga ozemlja Nemčiji. Policija je morala poseči vmes in je aretirala številne demonstrante. Podobne vesti prihajajo tudi z danske meje, predvsem pa iz Gdanskeg«, kjer se silno širi propaganda, naj plebiscit odloči, kani naj to mesto pripade. Plebiscit je sploh postal geslo narodno-socialistične propagande po raznih krajih, ki so bili po mirovnih pogodbah odcepljeni od prejšnje nemško države. Naravno je, da se bo narodni socializem sedaj z veliko vneino vrcrel tudi na to, naj se v Avstriji vrši notranji plebiscit, ki naj odloči o avstrijskem režimp. Tudi v Avstriji Ženeva, 20. jan. b. Tu so povzročile veliko iz; nenadenje uradne vesti z Dunaja, da se zadnje dni po saarskein plebiscitu ojiaža izredno močno gibanje in delovanje narodnih socialistov v Avstriji. Aktivnost narodnih socialistov prihaja najbolj do izraza v Gornji Avstriji, kjer so hitlcricvci poplavili skorai vsa mesis in •»•«• • '"taki, v katerih po- zivajo ljudstvo, naj požene plačance iz države, ka kor je bil slučaj s Poeaarjem. V letakih se trdi, da bi se v slučaju p ebiscila večina avstrijsk ega naroda izjavila za priključek k Nemčiji. Uspeh bi bil isti kakor v Posaarju. V letakih napadajo narodni socialisti najoslrejše sedanji avstrijski režim, za katerega pravijo, da je plačan od inozemstva in da mežje, ki danes sedijo na vcdilnih mestih v Avstriji, predstavljajo le lutke, ki so popolnoma v ro kah Pariza, Rima in Londona. Po isli uradni vesti z Dunaja se Irdi, da je policija prišla na sled močni narodno-socialislični organizaciji in da je zaplenila velike množine orožja in municije. Na drugi slrani pa se v krogih Zveze narodov govori, da je vest z Dunaja le manever avstrijske vlade, ki hoče pospešiti [»gajanja o varnosti Avstrije, da bi se po rešitvi tega vprašanja lahko sedanji režim čutil čiin varnejšega v senci tujih bajonetov. Dunaj, 20. jan. AA. »Ncues Wicner Tagblatt« poroča, da se je znani hitlerjovski agitator llabirht vrnil v Monakovo. Tu Imi zopet prevzel vodstvo na-cionolnosocialističiie agitacije v Avstriji. Reka - madjarsha laka Rim, 20. jan. AA. Uradni list objavlja zakon ski dekret od 13. decembra 1034. Dekret se nana ša na italijansko-madjarsko konvencijo o poupeš vanju tranzitnega prometa v reškem pristanišču Madjarsko blago Imi uživalo iste ugodnosti kakor italijansko. Reka postane pristanišče zji trgovinske mornarico Madjarske. Italija prepusti Madjarsk posebna skladišča in carinske urade. Posebna ko misija italijanskih in madjarskih strokovnjakov lin proučila iiodaljnc možnosti tega prometa. Semkaj spada v prvi vrsti nota železniška služba nu-d občni« ilHLavania, Stran 2. Stev. 3. Vojna v Južni Ameriki Paragvaj \e zasedel Granchaco Lepa prireditev v Unionu Asuncion, 20. jan. TG. Vojno ministrstvo je izdalo uradno poročilo. da so paragiajske čete »edaj zasedle v»o spomu ozemlje v Urau Cliaru. i;vaj-ke čele namreč s« dosegle reko Parapill, ki tvori narodnostno mejo med Paragvajem in B« livijo. Aku ta vest odgovarja resnici, so vsa posredo-vanja Zvez-e narodov prišla že prepozno nn je svet I avl jen pred gotova dejstva. ParapMI teče kakih km nad ozemljem Vitla Moutes, kjer se naha- Slrašno zrcalo noše huUure jajo petrolejki viri, »radi katerih j« prav ca prav vgplamteln vojna me«] Bolivijo in Paragvajem. Okrog tega ozemlja «<' »e tudi vedno vršili nafbolj srditi boji. Ker paragvajsko uradno porodilo še ne pravi, da so čete zasedle maslo \'i,'lii Montes, je verjetno, da vojna it' ni končana in da stojimo pred zadnjo odločilno biino, ker je očividno Vitla Montie sedaj le od treh strani obkoljena. Sele, ko bn Paragvaj zasedel tudi petrolejska lidMM«. se bo lahko reklo, da je dosegel svoj bojni cilj. Narodi, ki v Evropi izumiralo Najhujše je nazadovala Cehoslovašha, najmanj Romuni Pariz, 20. jan. TG Tukaj se je snoči vršila izredno zanimiva seja akademije za socialne hi moralne vede, na kateri so obravnavali vprašanje izumiranja Evrope« na podlagi uradnih slatislik, ki ji-li je izdala Zveza narodov. Iz gradiva, ki je leiail pred akademijo, sledi, da je prebivalstvo skoraj vseh evropskih 11..rodov nazadovalo, lako je leta Romunija imela še 36 5 porodov na IO.GOO prebivalcev, Poljska je s 355 stala na drugem mestu, Italija s 30,« na tret-em Madjarska z 29,4 na četrtem, Češkoslovaška i 28 na petem mt*>tu. Vse te države, znane po rodovitnosti svojega prebivalstva, so v teku zadnjih 12 let vidcio nazadovale. Romunija je padla na 35.5. Poljska na 28.7. Italija na 23,8, Miuljarska na 23.4, Oškoslovr ka na 21. Kako mora izglodali šele slika pri t;stili narodih ki so znani po svoji nerodovKnosti? Nem cija je imela leta 1922 kolifellk SA Avstrija j.' prišla za njo z 21,1, nato je sledila Anglija e svojimi 20.9, za njo Belgija z 20,4, Švedska z 19.5, Krancija 1 10.3 in kimono Švica z 18,0 porodi na 10.000 prebivalcev. Slika se je v zadnjih 12 letih strašno sprem-cmlla tudi pri leh priznano nerodovitnih narodih«. Nemčija se je pngrezmlla na 15,1, Avstrija na 15,2, Anglija na 15,3, Belg ja na 17,0, Švedska na 14,5. Francija na 17,2, Švica na 16,7, lako. da se nahajajo na zadnjih mestih nerodovitnih narodov sedaj Anglija, Avstrija, Neumdja in Svtvluka. Med vsemi je najbolj strahotno podla nerodo- vitnost v Nemčiji (7-1 32%), nato v Avstriji (za 28%) in na Švedskem, ki ji sledi poskoku ni v-dol f eikoslovaška (za 25%), Angl ja (»a 24%), Italija (za 22.7), »ladjarska (za 31.7), Poljska 'za 10 1). Itelg ja (za 13 7), Francija (741 10.8%), Romunija (za 16%). Na Inlog-t akademija ni imola na razjolago teč-niJi statističnih po laikov o položaju Jugoslavije, Grčije, Bolgarije. Španije. Por'ugalske in drugih manjših držav. Toda gornja slika je ludi brez teli stra-mo žalostna, ker dokazuje, kako evropski narodi propadajo in izumirajo. Ljubljana. 20. jan. Društvo za varstvo deklet, ki vzdržuje kolodvorski misijon v Ljubljani, je priredilo danes popoldne krasno uspelo prireditev, ki se je je udeležila polna dvorana občinstva, pa tudi galerija je bila nabito polno zasedena. Prireditev je počastil s svojim obiskom prev/v. škof dr. Rožman, kateremu je občinstvo ob prihodu priredilo prisrčne ovacije. Prireditve se je udeležilo tudi več drugih katoliških odličnikov in javnih delavcev. f"isti dobiček prireditve je namenjen vzdrževanju kolodvorskega misijona v Ljubljani. Občinstvo je s svojim številnim obiskom dokazalo, kako zeio zna ceniti blagodejno delo tega društva. Prireditev se je začela z ljubko deklamaeijo »Blagim srcem., ki jo je zložil p. Krizostom, de-klamiral pa mladi križar Anton Ogrin. Nastop pogumnega dečka je izzval mnogo odobravanja. Umetniški nastop prireditve pomenjn nastop pevskega društva »Ljubljana«, ki je nastopilo s celotnim zelo številnim mešanim zborom pod vodstvom dr. Aniona !>• nnrja. Zapelo je trt pesmi, in sicer: Brnobičevo Na poljani«, Ferjančičevo Planinarico«, moški zbor pa je zapel slovaško narodno -Pasel Janko tri voli«. Dovršeno izvajanje teh pesmi je želo popolno priznanje občinstva. Pri drugi pesmi je odlično sodelovala solistka gdč. Kri-tanova. pri tretji pn g polnim umetniškim čuvstvovanjem in veliko pevsko tehniko gdč. Štefka Korenfanova. Društvena tajnica gdč. Anica Lebarjeva je Imela nato obširen govor na temo: Kdo smo in kaj hočemo. Povdarila je v glavnem: Socialno-ka-ritativno varstveno društvo smo in hočemo pomagati dekletom v vsakem položaju. Odkar je postala Ljubljana važno križišče in se je v Sloveniji pričel vedno bolj pojavljati pogubonosni bee z rodne grude v mesta, je začelo tudi v Ljubliano prihajati vedno več deklet. Res da so v Ljubljani nekateri domovi za služkinje, pa do teh ne pridejo vsa do*la dekleta in tudi stanovske in strokovne organizacije ne zajamejo vseh. Po zgledu drugih držav in mest je v Ljubljani nastal kolodvorski misijon, to je pričakovanje in sprejemanje deklet, ki prihajajo v Ljubljano ter dobivajo tam navodilo in nasvete, za bivanje v mestu ali z a nadaljnje potovanje. Kolodvorski misijon je pričel poslovati 1. aprila 1932 in se do danes nanj obrnilo že nad 10.000 deklet, žena, otrok, mož, družin iz Slovenije, Jugoslavije in iz inozemstva. Delo kolodvorskega misijona je zelo blagodejno za dekleta. Ima ludi malo zavetišče v Kotnikovi ulici, širša skrb za dekleta je zahtevala ustanovitev »Društva za varstvo deklet«, ki je bilo ustanovljeno 8. marca 1933. Gre za duše. Pot dobrega Pastirja naj bi bila tudi naša pot. Varovati dobre ovce, usmeriti one, ki so zgrešile, poiskati one, ki bo se izgubile, ki jib je trnje ranilo! Naj bi bila pot dobrega Pastirja v resnici tudi naša pot. Lepim izvajanjem govornice je pritrjevala vsa dvorana. Sledila je cela vrsta ljubkih otroških nastopov, deloma po narodnih motivih, deloma po tekstu p. Krizostoma Sekovaniča in glasbi p. Franceta Ačka. Otroci, ki so tvorili zbor več kot 200 grl, so ljubko peli, godli in igrali. Otroški zbor je vodil p. Krizostom, oh klavirju pa jih je spremljal p. Ačko. Pole« /.bora moramo omeniti ljubke pantomimične nastope 14 dečkov, ki so ponazorjevali tekste pesmi, dalje dečka Antona Ogrina, ki je z lepim glasom pel solo-točke, malega harmonikarja Per-parja Viktorja in Jezuščka — Tončko Potokarjevo. Velik del otrok je imel obleko križarjev in klarie, drugi pa vsaj trakove. Otroški nastop je občinstvu zelo imponiral ter je bil deležen velikega navdušenja. Nekatere ločke so morali križarji ponavljati. S to lepo prireditvijo je »Društvo za varstvo deklet« doseglo lep moraličen in. upajmo, ludi gmoten uspeh ter je za svoje cilje zainteresiral' tudi širšo javnost. Položaj našega delavstva Zborovanje hišnih posestnikov Z občnega zbora hišnih posestnikov v Mariboru Belprad, 20. jan. m. Anketa o polo'aju našega delavs v.i je dan-t nadaljtvula svo-e de.o v jiro-s;orih tukajšnje Delavske zbornice ter je spre eta vse resolucije, izdelane od komisij, ki ho bile izvoljene za proučevanje vprašanja, oodane^a v v, e-ra^n dopoldanskih referatih. Najprej je buu sprejeta resolucija o d..v-'ni preobrem nitvi delavstva m nami čenslva. Resolucija poudarja, da t- davčna obremenitev delavstva ms prevelika ter radi tega anketa o poliva ju na-ega delavstva apelira na vse iiKrolajne kroge, da ukrenejo vee potrebno, da bi se ista spraivila v sklad s pr, ienvki delsvstva in (»sla.lefia javnega name-«'en«ha. Pr.iv tako naproša resolucija vse m>>rod« me kroge, da naj p oskrbe, da se bodo prav.:.'no tolmačili rami davvni zakoni. Naslednja resolucija je bila prav tako spre ela soglasno in se je likala vprašanja minimalnih mezd delavstva in javnega rva-me.VV.n-„tva. Resolucija pledira za don<*^enje "ikr-na o pobijanju n lojalne konkurence in zlorab, ki se do-gajjij-o pri dolcvan-u minimalnih plač v gotovla go-spolanskih panogah. Resolucija nadalje konatilira, da je več lelavskili skupin, katerih minimalni prejemki so padli pran iizko, tako, da s daj pred-av-ljajo pravo kalaslrofo za delavstvo in ujih družine. Ker se e slabljenjem konsuma spi« .'biios: širokih delavskih plasti samo še boli pojačuje gospodarska kriza ter še t>oli ole4kc»Ja možnost go-spodarnlu javna intervencija, ker se ponekod uelvarja tudi nelojalna konkurenca. Da bi se temu zlu odpotin glo. poudarja resolucija jtolrebo, naj m' postavijo v ta namen pos bni odbori za pobijanje nelojalne konkurence, Lako v ministrstvu za soc.iailno politiko in narodno zdravje kakor ludi pri vveh banskih upravah. Ti odbori naj bodo seslavl eni jr/ enakega š e-vila delavcev in delodajalcev kikor tudi od s'ro-kovnih in nraainteresiranih oseb in to jo predlogu pristojnih delavskih zbornic. Ti odbori naj bi proučevali stanje delavskih mezd ter ugotavljali, za kal« ro gr»|Mslai«ko skupino ali pnn^o nai sn predpišejo ininimalne mezde in njih višina za delavce, delavke in mladino. Skleipr leti odborom naj bi overovil ban, končno pa s |xweibnim odlokron minisler za socialno j>. 'itiko iin narodno j>lravje. Zi izvrševanje l«i odredb naj bi pa poskrbele Izvršilne oblasti. Tem /.akinnotn naj bi se tudi predpisale polr "hne sankcije. Po sprejetju rretres r«wvlucije o nezar ouleno-sli. V tej se naglaša, da dosedamjs manjša javna dela v tem poigledu niso doMi nudila. Prav tako niso rodile zadovoljivih rezultatov glede podpiranja nezaposlenih. R. solucija prellaca, na.j se redne podpore povečajo na 20 tednov ter da se naj delavskim WK»rnicain da v la namen tudi sreo treba resno skrl>eli. Zato je o resohiciji govor lo še več govornikov, nakar je bila anketa zaključena. Vsi sprejme resolucije bodo prihodnje dni odposlane na merodajna mesta, predvsem ministru za socialno polililoo in narodno zdravje. — Pri tolščici, prolinu in sladkoseč- nos*i izboljša naravna »Franz-Josef« ^ren- čica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo da so dosegli s »Franz-Josei« vodo sijajne uspehe Maribor, 20. jan. Danes dopoldne so se zbrali hišni posestniki mariborski v veliki dvorani hotela »Orel- k občnemu zboru svoje stanovske organizacije. Udeležba društvenih članov je bila izredna, prav tako je bilo tudi živahno zanimanje, s katerim m spremljali potek zborovanja ter posegali v debato s svojimi stvarnimi predlogi. Zborovanje je vcdil predsednik Olmar Meglič, jmiočali so nadalje blasajnik Maks Merčun in tajnik dr. Vilko Marin Iz obširnih poročil, med katerimi je bilo zlasti tajniško Lčrpno |xxlan0, je bila razvidna zanimiva slika o velikem delu, ki ga vrši organizacija za svoje člane. Gotovo je Cruštvo hišnih posestnikov v Mariboru eno najagilnejših, kadar je treba zastopali interese članstva. Izmed številnih intervencij in predlogov, ki jih je društvo v pretekom poslovnem letu vložilo pri raznih oblastvenih instancah, navajamo samo naslednje: Pri vladnem komi arju mestne hranilnice je posredovalo, naj bi se zmanjšala naj*-tost med obrestmi za vloge in za posojila. Društvo pripravlja velikopotezno akcijo, da bo intervencija usfjela. Doseglo je nadalje, da občina ne izterjuje parcelne davščine od onih, ki 50 se pritožili ter njihove pritožbe še niso rešene. — Izrazilo je zahtevo, da se izpraznjeno mesto v občinskem svetu zasede z odbornikom društva. — Važna pridobitev je koncesija za ;\.sredovanja pri kuj»prodaji nepremičnin, ki jo je društvo s prejšnjimi žrtvami dobilo. Člani in hišni posestniki v Mariboru imajo sedaj priložnost, da se za zmerno odškodnino poslužujejo slrogo solidno poslujoče lastne posredovalnice in imajo pri tem zadoščenje, da bo prebitek, ki ga poslovalnica doseže, namenjen njim samim v prid, ker se zbira v fondu za postavitev društvenega doma. Važno ojoro imajo člani v društvu, kadar gre za davčne zadeve. V posebnih okrožnicah opozarja tlrušivo člane o vsen tekočih davčnih predpisih, sesuivl^a prizive in pri.ave ild. Lani se je društvo zelo inicijativno udejstvovalo na občnem zboru Podzveze in z.veze v Ljubljani, na katerih je imel predsednik Meglič pozornost vzbujajoče referate. Zelo »e je zavzelo za članstvo, ko je občina razširila obveznost hišnih po estnikov pri napravi hodnikov. Zahtevalo je titdi znižanje občinskih davščin od 23 na 16%, znižanje občinskih zamudnih obresti od 8 na 6%, izvanredno delo pa je izvršilo z organizacijo zbiranja prispevkov med hišnimi f>osestniki za Po«nožno akcijo. Člani so sc polno-številno odzvali pozivu društva ter so zbrali nad 50.(00 Din. Tudi letos bo društvo sodelovalo pri Pomožni akciji. — V letu 1934. je imelo društvo 832 članov, za 25 več. kakor 1033. — Blagajniško poročilo navaja 45.780 Din dohodkov in toliko izdatkov. Premoženje društva znaša 1000i>0 Din. Članarina za lelo 1035. ostane ista. Tudi odbor je ostal isti, kakor lani. Pri slučajnostih je predložil predsednik Meglič sedem točk, v katerih je kritično obravnaval občinsko politiko: Predlaga znižanje hišne davščine na 17%, znižanje o inske doklade na drl. davke na 40%, obrestna mera Mestne hranilnice na hipotekama po.ojila naj se zniža od 10 na 7%, davščina na nezazidane parcele naj se obravnava v zvezi z zavrnitvami zadevnih pritožb po banski upravi, dimnikarska tarifa naj se mininializira in maksimira in dimnikarski okoliški naj se ukinejo, občinski svet naj se izpolni z zastopniki Društva hišnih posestnikov; nadalje je kritiziral občinsko gospodarstvo v zvezi s proračunom ter nastopil proti gos|x>dar .ki politiki mestnih podjetij. Posebno pozornost ie vzbujal s svojimi izvajanji o otebnih izdatkih občine, ki so se v novem proračunu znalno zvišali. — Tajnik dr. Marin je predložil, da se v sponvemci zahteva od mestne občine premestitev veseličnega )>roslora Mariborskega tedna na periferijo, ker ne spada v sredino mesta. — S lem je bil dnevni red občnega zbora izčrpan in ga je predsednik zaključiL Verstva v Nemčiji dospe' Slmšizz družinska nesreča v Banatu Protest. 40, kotol. 20 m!ti:onov Berlin, 20. jan. b. Ministrstvo za propagando Je izdalo nekaj številk o verstvih v Nemčiji, iz katerih posnemamo, da je bilo koncem leta 1934. v Nemčiji protestantov: 40,E65.151, torej 02% vsega prebivalstva, katoličanov 21.I72.0S7 ali 32.5% vsega prebivalstva, medlem ko pripada drugim različnim krščanskim veroizpovedim le 34.9/2 vernikov. Zidov je bilo v zače;ku 1934 še pol milijona (4^" 6S2), a jih je ostala v Nemčiji loiiaj polovica te številke. Brez vsake vere jih je 2,437.053 ali skoraj 4% vseea prebivalstva. V glavnem se terej lahko reče. da je od 65 milijonov prebivalcev v Nemčiji 40 milijonov protestantov, 20 mili;rnov katoličanov, dva milijona brezvercev in kakih četrt milijona Židov. Pravni študij v Nemčiji Berlin, 20. jan. AA. DNB poroča: Prosvetni minister K ust je objavil glavne smernice bodočega študija na pravnih fakultetah v Nen.čijj. Po tej izjavi bodo morali (lijaki pravnih fakultet preživeti na vseučilišču najmanj šegt semestrov. Dovoljena bosta še dva semestra m tiste, ki se ne bodo mogli pravočasno pripravili na državne izpite. Prva dva somestra bosia posvečena temeljnim načelom pravne vede, glavni predmeti pa bodo osnove nacionalnega pojmovanja znanosti, splošna nemška zgodovina in razvoj nemškega naroda v predzgo-dovinski dobi, dalje načelni nauki o plemenih, o plemenskih moralah in o politični zgodov ni nemškega naroda. Tretji, čelrti in peli semester liodo posvečeni strogo strokovnopravnim prnlmelom. Sesti semester pa je namenjen praktičnemu del«, tako. da se bodo mogli dijaki kar moči primarno pripraviti na državne izpile. V tem semestru ne bo obvezen vpis posameznih predavanj, pač pa l«i moral dijak opraviti seminarska dela. Minister priporoča pravnikom, naj se svojemu študiju posveic z vso silo in naj študirajo predvsem na vseučiliščih samih, dočim naj dosedanje repetitorje v Im>-doče opusle. Hkratu jim priiporoia, naj vsega študija ne opravijo na enem samem vseučilišču, temveč naj se napotijo tudi na druga vseučilišča. V tej zvezi imenuje v prvi vreli vseučilišča v Kiebi, Vralislavi in Konigsbergu, kjer je zdaj najboljši pouk pravne vede na podlagi navedenih nacionalno političnih vidiikov. Varšava. 20. jan. e. Poljski komunisti so hoteli jutri prirediti po vsej Poljski velike manifestacijo za LJenina. Llebkueclita in Rozo Lusem-burg. Policija je danes to izvedela in je vse_ roditelje poljskega komunizma aretirala. Zaprli so danes nad 150 vodij poljskih komunistov. Hercognovi, 20. jan. h. Danes ob 12 40 jo priplula scmknj ladja voji^e mornarice Spasilac«, na kateri so pripeljali v močni straži dr. Arlukovien, ki ,ie vme-ian v delovanje .jugoslovanskih emigrantov in ki je preteklo zimo organiziral v Liki vstajo. Popoldne ob 4 so ga v spremstvu močne straže prepeljal v zapore državnega sodišča za zaščito države v Belgradu. Na ladji »Spn.silac« pa so istočasno pripeljali tudi avtomobil, v katerem je bil pokojni viteški kralj umorjen, in pn divan, na katerem je izdihnil v nnrsejski prefekiuri. Belgreišsfc«? vesti Belgrad, 20. jan. m. Z večernim vlakom je prispel semkaj g. dr. Melimed Spho, bivši predsednik bivie Jugoslovanske muslimanske stranke. O. Spaho bo ostal v Belgradu nekoliko dni Belgrad, 20. jan. m. V tukajšnjih političnih krogih je zbudilo veliko zanim?nje dejstvo, da je bila v Ljubljani razveljavljena nevtralna lista za nadomestne senatorske volitve g. Frana Zcbota iz Maribora, ter se je mnogo komentira a utemeljitev razveljavi) nja njegove liste, ki jo je priobčil nedeljski »Slovenec«. Belgrad, 211. jan. m. Včeraj je zadela tukajšnjega grškega poslanika na našem dvoru g. Meiasa težka družinska nesreča. Po par dnevih bolehanja mu je umrla 18 letna hčerka Nadija. Pogreb hčerke grškega poslanika so bo vršil v Atenah, kamor bo prepeljano truplo 23. t. m. iz Delgrada. Belgrad, 20. jan. m. Glavni akcijski odbor mladine JNS je na svoji plenarni soji 18. t. m. po daljših razpravah o destruktivnem delu posameznih članov odbora sprejel sklop, da se izključijo iz vrst mladine JNS Branko N. Uzunovič, Miloš Vidakovič, Marko Ilič in Zoran Stojanovič. Dubrovnik, 20. jan. b. Po močni burji, ki ,ie divjala tukaj tri dni, je danes pričelo snežiti ob 10 dopoldne. Kmalu so bile bele vse strehe. Temperatura je nato nekoliko padla in sneg je ponehal. Toda že ob treh pojioldne je pričelo ponovno snežiti. Zagreb, 20. jan. b. Danes je imel industrijski odsek zngix?l>ške Zbornico za TOI svoio sejo, na kaleri je med drugim sklenil, da industrijski odsek z ozirom na položaj, ki je na«1al na zadnjem zborovanju Centrale, industrijskih korporacij. napove svoj izstop iz članstva te centrala Iz Velike v Banatu poročajo o strašni družinski nesreči, ki se je pripetila v vasici Jazo-vo. Tain je živel 30 letni krnet Nikola Horvait z ženo Katarino in s štiriletno hčerko Elizabeto. Horvat je bil zelo reven in ni mogel kupovati drv 7,a kurivo. Zato je peč kuri'l s suhimi kravjeki, s katerimi je prav dobro ogrel peč, lako, da je b!ia soba vedno bmpla. Žena Ka'arina je te dni pu-t-elino dobro naložili« v peč, ker je bila hčerka bolna. Kmalu po večerji je Nikola opazil, da se v sobi k?.dl, ker ie iz peči uhajal dim. Peč je bila namreč že močno obrabljena in je imela več špranj. Vendar pa N.ikfV-a tem« ni posvetil kakšne po?or-ivosti. Ko je zjutraj prišel neki človek po opravku k Ni'koli, je opazil, da so vrata še vedno zaklenjena, čemur se je čudil. Ker »e na njegove klice ni nihče javil, je zaslutil, da morda gre za kakšno nesrečo, ter je zato skrčil čez ograjo na dvorišče, Ko je odprl vrala, je le malo manjkalo, da ni še sam omedlel, zakaj iz sobe se je pri valil gos' oblak smrdečega dima. Čez nekaj Časa se je vi-a onemogla privlekla iz sote Katarina z mrtvo hčerko v naročju, medtem ko je Nikola le"al na tleli Takoj so prihiteli na ik>iimič sosedje, lo;la Nikoli niso mogli več. pomagati, ker je bil že mrtev, in končno je popoldne podlegla zastrupljenij.u « plinom še žena Katarina. Ljubljanska kronika Ljubljana, 20 jan. Hud mraz v Ljubljani. Današnja nedelja predstavlja v letošnji zimi nedvomno doslej nojboljl mrzel dan. 2e v soboto, še bolj pa danes je pričel briti oster veter, ki pa ni prinesel novega snega. Pač pa je temperatura v zgodnjih jutranjih urah padla na minus 14 do 15 stopinj C. Ta številka sicer ne pomenja za Ljubljano nobenega rekorda, ker smo imeli v prav hudih zimah tudi mraz, ki je bil še za 10 stopinj nižji kakor današnji. Vendar je že ta mraz, še bolj pa burja pripomogla, da so bile čez dan ulice skoraj kakor izumrle in da je vsak, kdor je imel kaj opravka, gledal, da pride čimprej na toplo. Izvzeti so seveda športniki. katerih pa je mnogo odhitelo v okolico. Tudi na drsališčih je bilo živahno kakor še nikoli. V Ljubljani imamo sicer skoraj vsako zimo ugoden sneg za smučanje, malokdaj pa dober debel led. No, letos ga je dovolj in drsalci ga pridno izrabljajo. Zanimivo je, da so zamrznili številni jarki in potoki na Barju, ki zmrznejo le redkokdaj. Tudi v sredi mesta so v Ljubljanici nastali ledeni predeli. Prireditev policijskih nameščencev. Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je priredila snoci v veliki unionski dvorani »božični družabni večer«, ki se ga je udeležilo lepo število policijskih nameščencev in drugega občinstva, tako da je prireditev zelo povoljno uspela, čeprav ni bilo plesa. Zanimiv je bil nastop pevskega zbora policijske straže pod vodstvom v. Mavrlcija Slatnerja, ki je do živel velik uspeh. Sodelovali pa so pri glasbenem delu večera se godba in moški pevski zbor »Slo ga« pod vodstvom g. Mirka Premelča ter pevca gdč. Rika Nepužlan in g. Drago Žagar, ki ju je pri klavirju spremljal g. Mavricij Slnlnnr. Vse točke so žele odobravanje. Po koncertnem delu je sledila prosta, prisrčno se razvijajoča družabna zabava. Ponesrečen smučar. Z včerajšnjim popoldanskim vlakom je bil pripeljan v Ljubljano 21 letni Franc Prežeren, vrtnarski pomočnik iz Radovljice št. 30, ki se je vadil za sinuške tekme ter je s smučmi skočil v neki jartk brez snega. Pri padcu si je zlomil desno nogo v členku. Z glavnega kolodvora ga je v bolnišnico prepeljal reševalni avto. Mariborski drobiž Maribor, 20. januarja. »Od zore do mraka« v gledališču. V gledališču je bil snoči slavnosten veter. Po daljšem premoru smo doživeli zopet krst izvirnega slovenskega dela In to se celo od domačega mariborskega avtorja. Gledališče je vprizorilo delo mariborskega književnika, podžupana Rudolfa Goloulia lOd zore do mraka«. V živalski basni je pisatelj žgoče orisal sedanjost in njega zablode. Dosegel je pri občinstvu, ki je razumejo astro satiro, popoln uspeli. Predstava je bila ludi režijsko In igralsko na vi šku, gledališče pa je bilo zasedenio, kakor ob redkih prilikah. Avtorja so gledalci živahno pomdrav-ijati ter je prejel tudi več vencem. Občni zbor SSK Maratona. V ponedeljek, 21. januarja bo ob 20 v bufetu dvorane v Zadružni gospodarski banki redni letini občni zibor SSK Maira-tona. Dolžnost vseh Alanov je, da se o«l>rnega ribnra (»olnoštevilno udeleže. Prijatelji kluiba iskreno vabljeni! Smrtna kosa. Na Pobrežju je unnri na Aleksandrovi cesti 4 posestnik Franc Musler, star 79 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 16 na pabrežfko p 'kopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše so/alje! Usoden sunek 64 letnega železničarskeTa upokojenca Cidiriha Jakoba je tovariš snoči pri odhodu iz kavarne na pragu nekoliko sunil. Cidrih je padel, pa obležal z zkimljedio noga. v fiterv.fc »Ponedeljka Sknauscc dne 21. januarja 1935. Stran 3. Od Soče čez ZflO Tuaregi in Tibbuji Zanimivosti iz življenja dveh saharskih razbojniških plemen Kraji. Iti ne smemo posablil. da so slovenski Cernifce pri Gorici Zdrave slovenske družine Omejevanje rojstev je socialna in moralna bolezen, Iti se kakor kuga razširja a velikih uKSt, pred vsem iz Trsta, po vsej deželi. Dne U. januarja je bila prod trzaSkim kazenskim senatom obsojena -Mi letna b«bica lila Valenti, roj Draher, iz Tržiča (Monfalcone) na Stari leta in osem mesecev ječe, ker je z umetnimi splavom povzročila smrt neke Marije Mattiassl, roj. IU Viacoo, katera je umrla 24. septembra 1934. Vrhu tega ne bo nikdar več smola opravljati svojega poklical. To je huda kaiven, ki pa je Je premila, če se pomiki, kako strašno zaradi tega trpi x*3 bodočnost generacij Ni brez vzroka Mussolini izda* klica, naj se Italijani ne branijo otrok. V tem pogledu je primorska in gonSka Slovenija precej na bo! i Jem kakor «o italijanski kraji. Vsaj do nedavna ie bilo tako. Pred seboj imamo številke iz leta 1921. Te govore, da je med t so. družinami bilo v Trstu 377 družin z 1-2 r.lsnon»a. v Gorici 809, v Idriji 287,. v Poslojni 207, t Gra- diSki (furlanski del) 214. Med tisoč, družinami pa je na pr. z osmimi člani v Trstu 20 diružin, v Gorici 25, v Idriji 27. v Postojni 62, v GradlAki 42. Največ Številnih družin je torej v Postojni. Tu je kar 105 družin po Sest članov, (10 po sedem. Za Postojno je Idrija, kjer so najbolj Številne družine s 3—5 Slani, medtem ko so v Gorici in v Tretu navadno le majhne družine. Na deželi pa je slika ta-le: Na Tolminskem je mod tisoč družinami 140 družin s petimi člani, v kanalskih hribih 145, na Pivki 144. v Brdih in na Vipavskem 158. na Krasu 138. _ Splošno pa kažejo te številke, da so naj-močnejše družine na notranjem Krasu, na Pivki in v Gorah, medtem ko padr število otrok od severa proti jugu. od vzhoda na zahod, s hribov v milno. V vMtn lom se kaže vpliv mest, ki so leglo bele kuge, katera grozi tudi narodni sili ondo-nib Slovencev. Od barbarskih plemen v Sahari prebivata na največjem področju plemeni Tuaregov in Tibbu jev (ednina od teh imen se glasi Targi in Tedetu). Ti dve plemeni sta od vseh najzanimivejši, zlasti po svojih šegah in običajih. Pripadniki obeli plemen so znani kot silno krvoločni. Nobena karavana, ki zaide skozi t\jihovo ozemlje ali vsaj mimo, ni varna pred njiimi. Neusmiljeno |>ob jejo vse. kar jim pride pod roke, blago in dragocenosti pa uplenijo. Posebnost teh dveh barbarskih plemen je, da pri njih hodijo ženske razkritih obrazov, dočini se moSki do oči zavijajo v takozvani »litanu. Tega pa ne delajo iz kakšnih zdravstvenih razlogov, ampak iz verskih razlogov. Zavijajo se celo |»o-noči, ker verujejo, da ponoči duša zapusti telo in da (»idejo ponoči vse Človeške duše na sestanek. Zaradi tega je zelo nevarno ponoči prebuditi Tua-rega, ker mislijo, da se s tem prepreči duši pot nataj v telo in s tem povzroči človekovo smrt. Kljub temu, da sta ti dve plemeni znani kot sni najbolj krvoločnih, kar se jih potepa |>o sa harski puščavi, Imajo vendar družinsko in družabno življenje na rarniifoma precej visoki stopnji. Glede otrok obstoja pri njih nurtorinsko ne očetovsko pravo. Ce je bila mati otroka plemkinja, bo plemenita vsa njena deca, čeprav je oče samo navaden Tuareg ali celo suženj. Ce pa ie mati sužnja, ostanejo vsi njeni otroci sužnji, čeprav je oče plemič Ženske so pri Tuartglh in Tibbuiih povsem enakopravne z moSkimi- Pri drugih bar barskih plemenih se žene kupujejo, love in največkrat ne zgodi, da žena vidi prvič svojega moža dele po poroki. Pri teh dveh plemenih pa se fant in dekle lahko svobodno menila v teb rečeh Lah T*-" • """ al O zadevi proseshih fantov „ (VvVrfii si in leče podrobno poročilo iz dobrih Na Pr^cku so'že od nekdaj bili dobri pevci, ^VtKi ^em Trstu in po Krasu. Svetno m cer-S Kette je bilo na višku. Zadnje čase so imel. K med sabo nekak seštet, ki je pel veliko *tev U> raznih tu,H težkih zborov. Ob nedeljah so oeli v H a ! oni gostilni in privabili mandkate-?wa Divoa i« posluša vca. Italijanski funkcionarji ntso &>« nič protestirali, ampak ra,e po«u-iJ" a-. v Italiji kaj takega ne »liSi kar lako. Fanije^o^e včasih tudi peljatT na k.kien izlet in noaioveraki navadi veselo prepevali Podobno so ™ tadi^eko nedeljo v oktobru peljali vv.pavsko Gaberje Ker j« bilk takrat vsa javne«! pod vteom & v Mameju, so »peli tudi nekaj žalost,nk. VM jTga-nljivo posluSato lepo petje, le neki domaČi ovaduh je Sel tožit oblastem, 8e.š, da »o se pesmi pMi It«H>i i" da je edem «1 pevoev nagovor na prisohie. Skraja se ob-nto zmenila za ovadbo, ker se p m je zadeva Klela malenkostna in potepanje neoportuno. M pozneje je ovadba dosegla namen. V nedeljo, dne ?a novembra so aretirali osem Prosečanov enega Kontoveljca in dva Barkovijana ki so se bili ude-ležiH omenjenega Izleta. ZaeliževaU so Jo'go Sam. Alojzij MHič s Prosek« je obsojen na pet I« Wtaaeiie Na dve leti konfinacie eo obsojeni KTmIm, We» Skabar^ Emilij Cibic in Viktor Bukavec, vsi s Preseka. Pod strogo pollolako nadzorstvo so postavljeni Anton Furlan, Luksa m Karel Pirjevec. vsi trije s Proseka. Konloveljčam m dva Barkovijana so bili izpuščeni. TisH, ki eo H policijskim nad-zorstvom, n« »mejo iti v nobeno družbo in na nobeno skupno delo, ne smejo posedeti v gostilni, morajo biti zvečer ae ob petih doma; ponoči pride orožnik pogledat k postelji, da se prepriča, ali eo res doma. V »vezi s to rečjo je bil klican pred izredno prefekturno komisijo za konfinacije tudi proeeSki (upnik Josip Križman, znani glasbeni strokovnjak, ki poučuje cerkveni pevski zbor. Dasi ta nima m-kake »veze z ono rečjo, so vendar tudi župnika stavili pod policijsko naduoretvo; brez dovoljen m policije n« sme zapustiti tržaške občine, pod katero »pada tudi Prosek. Vsi kaznovani so bili člani cerkvenega pevskega zbora. Tako naokrog Človek, ki ima cel božji dan čas za pohajanje In za postavanje, vidi tudi v Ljubljani lahko mar-Blkaj, kar je pogleda ali cel? premišljevanja vredno čeprav trdijo sovražniki in nasprotniki Lvut> jjane, da je ta dolgočasna in pusta vas, kjer se n,c ne zgodi in nič ne vidi im nič ne sliši. Posebno ob nedeljah hi praznikih se Ljubljana ln Ljubljančani kažejo v vsem svojem sijaju^ Popoldne so ulice, ceste in trgi polni lwpo oblečenih ljudi, popoldne pa je Ljubljančanov polna vsa ljubljanska blianja in daljna okolica. Lepo oblečeni ljudje ee pozdravljajo, se drug drugemu priklanjajo, t upa tam se vjameta dva tudi bolj jezna pogledu. a ne za dolgo: mrke oči se kmalu zopet »Jasne in ljubljanska srca so kmalu »opet vesela novih pozdravov i.n novih pok Ionov. Posebno lepi pa so nedeljski in prazni&ki ve-leri v ljubljanskih gostilnah. Gospodje krčmarji nosijo 'akrat sveže ovratnike, okrogle gospodinje •veže predpasnike, osobje sveže >traine kodre:, ljudje pa s pepelom ln milmioo sveže očiščene pristane te pravega zlata. Ta sijaj in blc«k ulklamja tudi najbolj trde gostilničarje hrt»te in najbolj ponosno osohje na ponižne pok Ione tako imenitni gospodi, ki menda v Tjahvalo za izkazano ljubeznivost hvaležna odklanja fižol s čebulo ali pa dopoldanski golaž, za večerjo, in nnroifo navadno »kaj boljšega, pn magari so to retank! — od <*>bo!e. Glavno je, rio-r«, provinca Potenz«, 142 km od Potonze. Kraj je 452 m nad nvorjem in ima kakih 5000 prebivalcev. Anton Milič in Jože Skabar sta konfinirana v Mar-siro Nuovo (Potenra), fll km od Po'enze, 8«5m nad morjem. V'Mor Bukavec in Milko Cibic sla v Mon-temurro (Pote.nzo), 96 km od Potenae, 723 m nad morjem. 2upni upravitelj Josip Vidan il Kringe v Istri je bM fi. decembra klican na policijo v Puii. kjer so mu dali >diffido<. to je »varilo radi tega. ker pridiguje ifl katehizuje po lirva-ško. Zahteva;o oVeseli me, Veličanstva, da morem ugotoviti, da ljudje, ki trdijo, da me sovražite, nimajo prav.« Napoleon nevoljno: »Kako to?< Filozof: vSaj je vendar znano, da sovražniku nikdar ne ipokažcte hrbta.f ★ Učitelj: Povej mri stavek v preteklem <'«*u. Učenec: Moj oče ie kupil zlato uro. Učitelj: Prevedi stavek v aedanii čas. Učenec: Zlata ura je v zastavljalnici. Tuareftk« prinreiinja — pravi saharsko-arabski tip ko se shajata, toda sestanku mora zmerom prisostvovati kakšna starejša že poročena ženska ftele. ko se dekle in fant prepričata, da sta ustvarjena drug 7Ji drugega, se lahko poročita. Morala v za konu pa je pri teh plemenih zelo na nizki stopnji. Obema zakoncema je dovolj, -o varati svojega druga in za ženo celo pomeni čast, če ima mnogo 6e- Miadi Tuareg — vojak, ki ima Ttwlno aa pol lakrk stilccv. Ta običaj je eden od glavnih vzrokov propadanja in izumiranja teh dveh plemen, kajti za radi tega nemoralnega življenja zelo razsajajo med njimi «|>olne bolezni. Poleg tei.'a pa ao Tuaregi Se strašni umazanci, ki se nikdar ne umivajo. V tem oiiTu so pri njili zdravstvene razmere neznosne. Po veri se prištevajo niohame>lancem, č.eorav je njihova reli«ij« daleč od A Harf o v« in \ v marsičem celo nasprotuje. Tuaregi ne poinajo ne benih molitev in Meka z Mohamedovim grobom jion je deveta bri«a. MiHllmanske v«rwke obla*ti no si U'. ponovno prizadevale, da bi ti dve plemeni spravile v pravo Allaltovo vero, toda doslej brej. uspeSno. Samo eno obr.vlno svečanost jioznajo Tuaregi. Ob |K>lni luni se zbero k molitvi vsi. Tedaj molijo za svojo srečo, dvigajoč svoje roke k mesecu To je ostanek v- re njihovih prednikov, ki so |H»/*iali kot edino božanstvo mesec. Da se ljudstvo ne odvrne od te davne vere, skrlie Številni čarovniki, ki od teca dobro žive in ee zaradi tega na w kriplje upirajo vsikršni novotnriji, ki bi jo hotel kdo uvesti na verskem področju. Kakor ie rečeno, so Tuaregi in Tibbuji razbojniški plemeni, ki |*>leg karavan napadajo tudi črnske naselbine, ker rabi o črne su/.nje. Tnari^ smatra ••mireč za največjo sramoto, delali na polju. Vse to delo opravljajo sužnji, s katerimi pa še nekam človeSko postopajo Pred desetletji sta ae plemeni bavili s trgovino * sužnji, dane« pa je ta trgovina omejena samo na z noter. Tuaregi so visoki in koičeni ljudje, ženske pa so nasprotno že v rani mladnsli debeie Ženske *r rade lišpajo, zlasti jim je pri srni čimboli bela koža na obrazu, ker to Miiatrajo kot znak pleni-Ha Sodnik In volovski jezik Set: »Jaz sem oglasil v časopisu, da potrebujem močnega človeka, si-li ti tak?< Mladenič (ki se je potegoval Xa razpisano službo): »Mislim, da sem. Vse druge, ki so se tukaj »brali, da dobe to službo, sem pometal čer prng.< bili v prav živahnem razgovoru i,n prav dobre vo Ije, so kar nenadoma utihnili in začeli stikati glave, za nekim gospodom, ki je dosto:anstveno prijavljal svoje noge v posebno sobo. Krč,mar se mu j<' daleč odmaknil in se globoko priklonil, strežajka pa se je bližal« c nekakim pustim strsh.rm mizi, za katero se je vsedel mogočni g<*spod. In ko je začel gospod naročevali, ja vladala na vseh obrazih napeta pozornost: vse oči so bile zamaknjene v eno samo točko, vsa ušesa so bila napeta in vsa usta na strežaj odprta: vse je čakalo, kai bo. Gospod je naročil, polenu pa uživa! razne kuhinjske blagre. Pa nič posebnega. Svet se je počasi pomiril, .potem pa je Slo tiho od ust do ust: Gospod...... milijonar! Jaz do takrat še nikoli nisem vide! pravega ^milijonarja«. Tudi razumet! nisem mogel nikoli, kai naj bi to bilo. V Soli sem se pač učil. da je milijon številka, navadna Številka Zapišeš -.U in tej »1< pritakneš še 6 niče! -- toliko jih je menda za milijon in za milijonarja ravnn 'ki vol i p je mili Ion skupaj, tisti pravljični mili ion. ki vzbuja v ljudeh toliko svetega strahu: samo tega ne vsili, ali pred ničlami .. ali pred — človekom. Meni se zdi, da pred ničlami! Gledal sem namreč tistega »milijonarja« precej dok?o, pa nisem opazil nič posebnega na njem. Plešo je imel kakor jan. oči in usta in nos je tudi imel. pa roke in noče je Imel — kakor val drugi ljudje. Ko5£ke mesa je rezal z nožem in jih nabadal na vilice in nosi! v usta, dokler je šlo Ko pa je imel dovolj, je položil vilice in nož na krožnik In sedel mirno za mizo naprej kakor drugi liudje Kaj je torej milijon? Kaj pomeni »milijonar*? Nič! ,Wti ne more več kakor more. piti tudi ne. n« 17 poirteliah McrMi tudi ne moro spati — kaj tnrai? trn vomlar liudie orieoaibam ««">ia kolena Angleški kralj Henrik VIII. Je nekoč na Vovu zaAel iu je opoldne prišel v vas Keading. Učen Je Sel v hiSo vaškega sodnika, katerega je prosil, naj mu da kaj jesti in piti. Šolnik, ki ga je suatnal ea navadnega lovca, ga je prisrčno sprejel m mu po stavil na mizo volovski jezi.k ter čaSo pivai Kralj je jedel z velikim tekom, sodnik pa je rekolr »Wo funtov sterlingov bi dal, če bi mi volovski jezik Sel tako v slast kakor vam.« Cer. teden dni je bil sodnik pik'iram v London kjer so ga brez zaslišanja vtaknili v z.-ror. Osem dni je dobival samo volo im kruh. Deveti dan pa so mu prinesli volovski jezi.k in čaV> piva. Jetnik se je temu začudil, vendar pa mu icftar na njegova vprašanja ni ho'el n:česar odgovoriti. Sodnik je začel ze«ti volovski jezik, ki mu je po osemdnevnem stradanju izborno teknil. Naenkrat so se odprla vrata in v celico je stopil Henrik VIII.: ».laz sem vaš 7/lravnik.« pravi krali začudenemu sodniku r.la/. sem ozdravil vas Jezdec. Izplačajte mi sto fun'ov. katere ste sami odločili, sicer boste ostali do smrti tukaj.« Sodnik je irplačal kralju zahtevano vsoto in ^spustil London. Kai je pa mislil o kraljevi hvaležnosti, lega nam povest ne pove. Ni se zadet Znani romanonisec Aleksander Ihiinn« ee je na nekem banketu spri s konjeniškim častnikom. Prepir se je končal s tem. da je častnik pozval p'sa teHa na dvoboj « pištolami. Ker sta bila obn izvrstna strelca, je nekdo ored!a«al, naj se dvoboj raje izvrši na ameriški način. Kdor izgubi, se mora pred to »čudežno« besedo skoraj kakor pred Rogom ... Če pa v kakšni banki zagrmi, je vse glo-rije konec! To se pravi, da se svet ne klanja človeku in človeškemu dostojanstvu, aiup k samo ničlam — kolikor več ničel, toliko globlji so po- kloni... . Pa pustimo milijonarje z njihovimi 6 mčvimi v miru - za na6, navadne liudi sta ob potrebi le dve ničli dovolj - pa se ozrimo rajši nekoliko po drugih ljubljanskih predpustnih zadevah. Zrn letošnji predpust so v Ljubljani vpeljali ne.ko posebno novost: začeli so kuhati neke vrste juho. o kateri pravijo, da je za navadne ljudi kar neprebavljiva: prenašajo jo lahko sanni trdni želodci. Te dni so jo kuhali v ljubljanski kazini. Jaz sam sicer nisem bil nav7oČ. pač pn mi je pripovedoval o tej kuhi moj dober prijatelj prav zanimive reči. Ta mi je povedal, da so se zbrali ugledni gospodie in vplivni možje Iz vsoh krajev naše mile domovine okoli velike zelene mize. na mizo pa so postavili kotliček 7. vodo. V kotliček so nn-metali več kosov me»a vseh vrst: nekaj govedine, nekaj svinjine, nekaj teletine, tako da je bilo zastopano skoro vse domače živalstvo. Predno so pa meso oometali v kotPček. so ga drgnili s čcsiwn in s čebulo i.n ga izpirali z jesrihom ker je zaradi dolge lege že začelo ne,koliko smrdeti, pa bi bilo le Skoda, («■ bi smrdela še frihca — oh, iulina. ki je tako dobra, posebno za liud.i, ki se čut'jo ie bolj stare in slabotne. Ko je bilo to delo stoneno so podpirali pod kotličkom o^onj. da ie vo<1a zmčota vreti. Kolikor boli na ie vrelo v kotVČVu in okoV količka, toliko večji mehurji so se začel! spuVati rwi pnvrVn.i. Napihnjenih mehnriev Is r!n'lo nn jK^šle tol'1'o. da jih nI bilo mogoče prejeti, bil [,„ |0 pden boli um.aran ka.Vor dntoka tiSina. Na mrkrat poči strel. Dva najboljša p sateljeva prija telja sta z bolestnim vzklikom pohitela v zadnjo sobo. Ta čas so se pa že odprla vrata in venkaj je stopil Aleksander Dumae resnega obraz«, držeč v roki piStolo, iz katere se je še kadilo. »Pomislite, gospoda, bi! som tako srečen, da •*e nisem zadel.« Nekaj časa so vsi molčali, nato se pa pr srčno nasmejali. Vsi eo obkrožili pisatelja. piiso,»il je tudi nasprotnik, objel Dumasa in mu dejaL, ode k mizi in jih povabil, naj pokusiio. Takrat pa se je zgodilo predpustmo čudo: nihče od gospodov ni pekusil čiste, čeprav že nekoliko smrdljive julice aimpak vsi so začeli zajemati umazanijo in napihnjene me burje, ki so se v svitu lepega zimskega sonca lesketali kot mavrica o«! samega Mata .. . čisto Ju'1 oo so pa postavili na stran, naj se s,.-,s*, mohur|a«to žlojdro so pa hvalili kot neko posebno ljubljansko posebnost. Posebno ljubljansko posebnost so iprlpnliali te pred pustne dni tudi v ljubi lansko t>olnifc'>!oo Zdrav, niki so bolnika pret lipa vali, merili, ogledovali in obračali na hrbet in na trebuh, [m nič. D^li «o ga nn rentgen, dn bi kai videli, pa rorvM nič. Mo?. je pa stokal ln sloknl. k-iko ga v želodcu pika in ru-ka in cu^n in trga in žge in pali, da mil ni voč obstanka. Pa so mu dal' neUrim olia da bi šlo kaj od nicjn. pa 7op<*t n'č Tako so posVuVill možu olni-Snti niegnvo 7etoHčno gorle z vsem! snvlshri. pa vse ni nič pomagalo dokler s" nI s'nr in iTvi»*Pn zdravnik nečesa domislil: »Oo»r>odje tovariši, kaj pa, če le bolnik svojo bes«'lo no/rl?« In glei čudo. kakor hi'ro le bolnik to slUal, ie iadrno pobegnil s postelie od same srnimole. . . S"dn| hodi nv>/ hiko naoVro" n svojo besedo v 'olod'U. am^sk ni komur ne razodene swvo bo'ečine — kar tudi n' treba, ker vsi l'rud!e vedo. kal mu je. Pa nnl kdo reče d« T.VivKltinn n'ma »sen zacli«. '"«1 iih. ima, im še kakšne, posebno prednostne! Stran 4. »Ponedeljek* Slovenec t. dne 21. januarja 1935. Stev. 3. NedelfsRi spor/ Skakalne tekme v Mariboru Lepi uspehi - Dosedanji rekord zrušen - Zanimanje občinstva Garmisch-Parlenhirchen - pozortšče IV zimske oltmpiiade Maribor, 20. januarja. Že dolgo nismo imeli v Mariboru take lime, kakršna je letošnja. Dočim naši najlepši zimsko-sportni predeli na Gorenjskem tako rekoč stradajo snega, ga imamo v Mariboru v izobilju v najbližji okolici, tako da nam niti ni treba hoditi na Pohorje. Tako smo mogli letos v Mariboru v najlepšem redu izvršiti skakalno prvenstvo Mariborske zimskosportne podzveze na domači ska kalnici pri Betnjavi, dočim smo morali druga leta termin skakalnih tekem prestavljati z enega tedna na drugi in na skakalnico voziti sneg. Kljub skorajšnjemu pričetku slovenskega smučarskega p--venstva ao bile današnje skakalne tekme v Mariboru eden glavnih dosedanjih zimskosoortnih dogodkov in je vladalo zanje izredno zanimanje. Prijavilo se je 16 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 13. Tekme »o se pričele ob 14. Iz Maribora so vozili v Betnjavo avtobusi, ki pa se jih je posluževalo le maloštevilno občinstvo, ker je večina odšla k skakalnici na smučeh. Šele današnje tekme so namreč pokazale, kako ogromen je razvoj »mučarskega športa v Mariboru. Nekaj tisoč smučarjev je prisostvovalo tekmam in so bili daleč v višini nad »civilisti«, ki so prevladovali do lanskega leta. Snežne razmere na skakanici »o bile idealne. Vodstvo MZSP je poskrbelo, da jo bil sneg dobro steptan. Včeraj so na zaletno ploskev in na doskočno strmino še nametali v znatni debelini snega, tako da se je danes v krasnem popoldanskem vremenu nudila tekmovalcem idealno pripravljena skakalnica, na kateri so lahko pokazali vso svojo umetnost. Vodstvu tekem, ki so ga tvorili predsednik MZSP Miloš Gnus, tehnični vodja Lampret \ljnn-čič, Forstnerič ter sodniki Aljančič, Parma in Ve-trih, se je pred pričetkom tekem predstavilo 13 tekmovalcev. Določeni so bili trije skoki v konkurenci i dvetretjinskiin zaletom in dva propagandna skoka s polnim zaletom. Kot prvi se je pognal v zrak Celjan Križani« (SPD. Olje), ki je pristal po lepem skoku srečno na 20 tn. Drug za drugim so nato sledili ostali tekmovalci v kratkih presledkih. Pokazala se je sicer znatna razlika med ljubljanskimi in gorenjskimi tekmovalci na eni strani ter maribonskimi tekmovalci na drugi strani. Od Mariborčanov sta bila enakovredna Gorenjcem in Lju>bliančanom le izvrstni jurič in ilreni Ivettner, v njun razred pa j« »padal tali Celjan Križanič. Pa tudi ostali mariborski tekmovalci »o pokazali precej znanja, še reč pa volje in poguma. Je to mlad naraščaj, ki še veliko obeta. Ti mariborski fantje bi rabili le manjšo skakalnico, na kateri bi si najprej prido- bili popolnejše tehnično znanje. Občinstvo je t rt-rednim zanimanjem spremljalo potek tekmovanja in ni štedito s priznanjem. Zanimanje se je še stopnjevalo po zaključku konkurence, ko so začeli tekmovalci izvajati pro|xagandne skoke .i polnim zaletom in so napovedali borbo dosedanjemu rekordu skakalnice, ki ga je postavil leta 1033 Norvežan Guttonneen s 34 metri. In res so se drzni tekmovalci ie v konkurenci približali rekordu. Pribošek je skočil 32 metrov, izven konkurence pa je prvi prišel Čop preko dosedanjega rekorda « skokom 36 metrov. Njegov skok je izzval viharno navdušenje, ki se je pt še stopnjevalo, ko se je PriboŠku ob zaključku tekmovanja posrečil krasen skok v daljavo 38 metrov. S tem skokom se je Pribošek skoraj docela približal absolutno možni dolžini skoka, ki je preračunan za mariborsko skakalnico s 45 metri. Njegov uspeh je torej res zavidljiv m bi bil najbrž še lepši, če bi imeli naši skakalci več priložnosti za vajo. Z malenkostnimi p<»pravki pa bi se gotovo dali doseči na skakalnici skoki do 50 metrov. Ob 16 so s* tekme končale, fliriia je določila sledeč* rezultnte: 1. Frane. Pribošek (SK Ilirija, Ljubljana). najboljši skok 32 m, 180.8 točk; 2. Albin Jakopič (SK Dovje-Mojstrana), najboljši skok 31 m, 173.8 točk; 3. Karel Klančnik (SK Ljubljana). 29 m, 161.4 točk (Klančnik je bil nnjmlnjši tekmovalec); 4. Edo Bevp (SK Ljubljana), 27 m, 149 točk; 5. Herbert Jurič (M. S. K.). 28 m, 146.9 točk; fi. Frane Cop (SK Iliri.ia), 32 m, 141 točk; 7. Vladimir Bručar (SK Ilirija), 24 m, 129 7 točk; 8. Hans Heller (SK Rapid), 2G m, 129.4 točk; 9. Faust Križnianie (SPD Celje), 29 m. 127.8 točk; 10. Egron Ijpttner (SK Rnpid), 25 m, 123.5 točk. Za prvenstvo Mariborske zimsko-sportne podzveze .so te pa plasirali: 1. Herbert Jurič (MSK). 2. Hans Heller (SK Rnpid), 3. Faust Križmanič (SPD Celje), 4. Ee-on Lettner (SK Rnpid), 5. Franc Pobežin (MSK). 6. Anton Berlek (SK Železničar). Občinstvi je bilo s prireditvijo zadovoljno. Z'asti je pozdravilo znižano vstopnino. Bila jc to prva velika športna prireditev z minimalno stopn'no in bi priporočali tudi drugim športnim ustanovam, da bi sledile zgledu MZSP. Blagajne so vzorno poslovale pod vodstvom Ooluboviča. Zvečer je bila v hotelu Orel v navzočnosti predstavnikov mnriborskih oblasti svečana rnzglnsitev rezultatov in razdelitev častnih daril. Pokal zmagovalca je prejel Pribošek. Slalom dvoboj Celje:Zagreb 23.36:24.53 Lep uspeh Celjanov - Zmaga Zagrebčanov zaslužena Zagreb, 20. jan. Za danaSnji dvoboj med najboljšimi celjskimi in zagrebškimi smučarji je vladalo ie dolgo veliko zanimanje. Vendar je število današnjih gledalcev presegalo vse pričakovanje. Nad 200 smučarjev je prisostvovalo današnjim tekmam v Velikem Dolu pri Somoboru. Tekme je priredila zagrebška zimskosportna podzveza, sodelovali so pa člani vseh klubov, ki gojijo zimske športe. Proga je bila izpeljana od Ptičjega vrha do podnožja Velikega Dola v višini 450 do 500 metrov, nagnjenost za 30 stopinj. Na progi je bilo postavljenih 17 vrat, ki pa niso bila zastavljena t zastavicami, temveč s palicami, kakor so to lani ■vedli v Švici, tei je bilo s tem delo olajšano. Tekmovalo je po 15 tekmovalcev na vsa- ki strani, resnih še posebej izven konkurence. V prvi vožnji so hlli najboljši: 1. Jelen (Celje) 46.02, 2. Levačič (Zgb) 47 sek„ 3. Metrov (Celje) 47J, 4. Jurčič (Zgb) 47.2, 5. Zin-gerlln 48.1. V drugi vožnji je bil najboljši Mejavšek (Celje) v najboljšem času dneva 40.4 sek„ 2. Jelen 41.4, 3. Mirnik (Celje) 46, 4. Jurčič 46. V končnem plaeementu je zmagal Zagreb s 23.36 proti 24.53. V plaeementu posameznikov je bil prvi Jelen (Cel.ie) 1:28.1, 2. Mejavšek (Cel.ie) 1:30, 3. Kaušič (Zgb) 1:31.2, 4. Jurčič (Zgb) 1:33.2, 5. Metrov (Celje) 1:34.2, fi. Zingerlin 1:36.2. Ta šostorica je dobila lepa darila. Umetno drsanje v Zagreba Lep nastop slovenskih prvakov Zagreb. 20. jan. Včeraj ob 18 in danes dopoldne ter popoldne se je vršilo tekmovanje v za-k)jučnem prvenstvu juniorjev zagrebškega drsalnega društva »Kraljica Marija«. Na povabilo zagrebških športnikov se je odzvala ljubljanska lli-Tija ter poslala za nastop svoja najboljša tekmovalca Ežmanuela Turno in Aučina ter juinionskega državnega prvaka Sarneca. Državni prvak S"hwab je bil videti pri sobotnem nastopu nekoliko ne-razpoložen, vendar se je dan«? popravit. Posebno •o ugajali njegove kombinirane nizko-visoke pi-ruete in Engelunannovi skoki. Boljši je bil Turna, ki je briljiral v piru-etah in skokih, za ka.r je žel burno priznanje. Sodeč po njegovem današnjem nastopu moremo v njem iskati novega državnega prvaka, ako ne bo zo,iet odpovedal v obveznih lo- kih. Aučin je izvajal lepe like meseca, Axe1-Bul-senov skok in drugo. Mladi Sernec je naša nada. Njegova izvajanja so zadivila slehernega. Vsem se pozna, da so imeli letos še malo priložnosti za vajo. Nihče ni izvajal sestavljenih vaj, vsi so bili bolj »ex abrupto«. Do državnega prvenstva, ki bo 9. in 10. februarja v Ljubljani, bo treba to popraviti. Klubsko prvenstvo gori omenjenega kluba si je osvojil v umetnem drsanju Sidler Anton s 5.33 točkami pred Stipetičem s 5 točkami. Oba kažeta napredek. Prvakinja juniork je Konig Doli s 5 t. V prostem teku na 50 metrov je bil prvi Stipetič pred Sidlerjem. Tekmam je prisostvovalo številno občinstvo, med drugimi tudi predsednik Zvene šport ti iih zvez dr. Hadži. Drsalno društvo je s to prireditvijo otvorik) drsalno sezono v Zagrebu. Ilirija:Hermes 3:1 (0:1) Na igriSfu Ilirije na Stadionu se je včeraj odigrala finalna nogometna tekma za pokal, ki ga je razpisala SK Ilirija. Igrišče je pokrivala za ped debela snežna odeja, ki je onemogočala normalea potok igre in stavljala na igralce velike zahteve glede vztrajnosti. Tu je moral plačati svoj ofliolus Hermes. Njegovi igralci niso mogli izdržati tempa prvega polčasa, kar je Ilirija izkoristila in tekmo odločila v svojo korist. Moštvi sta nastopili t naslednjih postavah: Ilirija : Herman — Franzot, Buljevič — Unterreiter. Sočan, Žitnik — Rihar, Lah, Zupančič, Doberleit, HSrtner. Hermes: Oblak — KTflnfmik, Košmerij — Ferjan, Košenina, Kretiž — Derenda, Brodnik, Pri-mar, Petelin, Karii. Takoj ▼ začetku igre je bito opaziti, da Ilirija s svojim nasprotnikom ne bo imela lahkega po«la. Hurmežani so vprizorili nekaj nevarnih napadov, ki pa jih je ustavil dobro razpoloženi vratar Ilirije. Iliriji se nudi prililka, da z enajstmetrovko doseže gol, toda Lah pošlje žogo čere prečko. Sledi nevaren napad Hermesa, Kari,ž ostro strelja v kot, Herman v padu brani, a Petelin iz neposredne bližine pošlje žogo v gol. Med izmeničnimi napadi konča prvi polčas. V drugeim polčasu napne Ilirija vse sile, da \v,-vojuje zmago, kar se ji tudi posreči. Takoj v pričetku Hortner iz bližine izenači. Kmalu nato Lah ta težke pozicije s preciznim strelom doseže volilni gol. Sledi Izključitev Brodnika in Franzota, slednjega po nepotrebnem. Hermes si prizadeva, da rezultat Izenači, kar pa se mu zaradi vrzeli v napadu in izčrpanosti igralcev ne posreči. Slednjič G A RMISCH-PA RTKN KIRCHEN, kjer bodo prihodnje leto IV. zimeke olimpijske igre. Pretekli teden so se pa pričele velike zimskosportne prireditve Nemčije, katerih se ude.ežujejo tudi drugi narodi, zlasti Norvežani. Končale se bojo 3. februarja. — Posamezne številke pomenrjo: 1. Slalom. 2. Tekmovalna proga za Ua bob. 10. Proga za smuk. 11. Žična železnica. 12. Bavarska železnica na Zugspitze. Malo več kakor v eni uri se pripeljemo z električnim brzovlakom iiz glavnega meeta Bavarske proti jugu, kjer nas pozdravi najvišja gora Nemčije, Žugspitze, ki je visoka skoraj 2000 metrov (točno 2966 m). Na vznožju tega pogorja se razprostira lepa pokrajina, krasna dolina in nekako v sredini ležita kraja Garmise.h in Partenkirchen, kjer se bodo odigrale prihodnje lelo svetovne zimske olimpijske igr*. Letos se pa pravkar vršijo nemška prvenstva kot nekaka predpriprava za prihodnje leto. Z letošnjimi prireditvami hočejo Nemci preizkusiti svoje naprave, na katerih se bodo prihodnje teto merili najboljši sinovi vseh aj>OTt-nih narodov sveta. V tem letoviškem kraju je ne- Glavno poaorišče smučarskih prireditev pa bo vsekaikor smučarski stadion na Gudibergu. Na veliki olimpijski skakalnici je preteklo nedeljo dosegel Norvežan Soerensen nov rekord na tej skakalnici s skokom 81 m. Skakalnico so preizkusili najodličnejši skakalci sveta, zlasti Norvežani z Birger Ruudom na čelu. Za olimpijske igre je mednarodna smučarska sveža na predlog nemškega olimpijskega komiteja dovolila, da bodo smeli tekmovalci ločeno Izvajati skoke na dveh skakalnicah. Medtem ko je velika olimpijska skakalnica določena specielno za skoke, se bo ievedlo na zraven se nahajajoči mali olintpiMki skakalnici, ki je zgrajena po vzorcu holmenkotlnske, tekmovanje v ."C* .•„,. V'. '. v .....— "■■»') I .........•■» ——■■»*■»•"-■<-— .**-»*r- • • • --vv.l /v, ■ t. • . ■. r ••V - - '.»j,,, >.. V Garmisch-Partenkirchenu že prav pridno trenirajo. Na sliki vidimo športnike, ki se pripravljajo za sankalne tekme (bob). postavi Lah z lepo planiranim strelom kontni rezu lita t. Od igralcev Ilirije se ni nihče posebno odlikoval. Obramba je zadovoljila, zlasti Herman v golu. V krilski vrsti je neumorno, dasi ne vedno uspešno zaigral Sočan, prav tako tudi Žitnik, dočim je Unterreiter .po stari navadi zanemarjal krilo, radi česar gre edini gol na njegov račun. V napadu je zadovoljili samo Laih in tudi ta šele proti koncu igre. Pri Henmesu je zadovoljil Klančnik v obrambi, dočim je Oblak zakrivil prvi gol. V krilski vrsti je neumorno delal Korenina, ki je še vedno steber herinežanskeaa moštva. Napad je mnogo izguibiil z izključitvijo Brodnika, ki je bil, dokler je igra.1, graditelj skoraj vseh napadalnih akcij svojega moštva. Zadovoljili sta tudi oibe krili. Sodnik g. Jordan je z ndkaterimi izjemami sodil dobro. Na neki lolkalni želeronici se je potnik pritožil sprevodniku, da vlak silno počasi vozi. »Ce vam je naša železnica preipočasna, tedaj izstopite in nadaljujte svojo pot peš,< mu odvnne sprevodnik užaljen. >Ne, tako hudo se mi pa ne mwdi,c odgovori potnik. Trgovec, ki se je podal na daljše potovanje, je prosil svojega odvetnika, naj mu brzojavno sj>o-roči izid procesa, ki je bil naperjen proti njemu. Nekega dne je odvetnik brzojavil: »Pravic« je zmagala, t nakar irtu je trgovec bnzojavoo odgovoril: »Vložite prizivU broj hotelov in vsega koimforta je najti dovblj, vendar ne manjka tudi takih vasic krog in krog, ki dajejo pokrajini njen pravi značaj. Garmisch-Parlenkirchen je pripravljen za svečanosti olimpijskega leta. Vse naprave so v najlepšem redu in večina je že tudi preizkušenih od mednarodnih »kanonov,-, ki se nahajajo točasno v teh krajih. Kajti nemški in tudi nekateri inozemski športniki so začeli te dni tekmovati na vseh olimpijskih prostorih. Če pogledamo poeameizne naiprave, dobimo naslednjo sliko: Olimpijsko drsališče so začeli graditi že lansko poletje. Nahaja se poleg glavnega kolodvora v Ganniscii-Parlenkirchenu in meri 30X60 m teT je zgrajeno po načrtih arhitekta H. OsMerja iz Gar-miseha. Glavna tribuna, ki ima izredno lep razgled na planine, je pokrita. Na vzhodni strani se nahaja 18 m visok stolp, s katerega je lep razgled po vsej ledeni ploskvi in ki daleč naokrog opozarja, da se nahaja tu olimpijsko drsališče. Tu se bodo vršile tekme v umetnem drsanju m hokeju. Za hitrostne drsalce je preskrbljena 400 m dolga proga na tako zvanem Riessereee-u, in sicer na najširšem delu jezera. V notranjosti proge sta še diva prostora za hokej na ledu, da se bo v primeru potrebe razbremenilo umetno drsaliišče, o katerem amo pravkar poročali, skokih za kombinacijo. Start in cilj teka na 18 km, vztrajnostnega teka na 50 km, štafete 4X10 km in vojaških patruljnih tekem bo prav tako na stadionu. Na tribunah, ki se nahaiajo okrog izteka obeh skakalnic, je prostora za 100.000 gledalcev. Tekme v smuku in slalomu bodo na tako zvanem Kreuzeck pogorju, ki loži 1700.m visoko. Proga za smuk ima približno 1000 m višinske razlike, s startom na Kreuzjochu (1719 m) ter s ciljem v dolini pri postaji Kreuzjocher-žične železnice (750 metrov). Za slalom so izbrali teren nad haustber-gerjevo skakalnico, ker imajo iz prejšnjega lela dovolj izlktušenj, da se prav na teh krajih lahko izbere dovolj primernih mest za določitev elalom-proge. Tekme v bobu (sankalne tekme) bodo ob Ries-serseeu. To so že preizkušeni tereni, na katerih so bite v rimi 1933 34 svetovne tekme v četvorieah. Naprave so pa v teku lanskega leta še spojiolnili. tako, da bodo z>a letošnje nemSke in za drmgoletne svetovne igre popolnoma odgovarjale. Zimska oli.mpijada bo otvoirjena v smučarskem stadionu, dočim jo nameravajo zaključiti na umetnem drsališču. V kolikor bi se pa zimske igre zaradi vremenslkih neipriliik ne mogle ievesti na določenih stadionih, se bodo pa enostavno preneMe t višje ložeče kraje, za kar so podani vsi pogoji, kajti razne gorske železnice bodo lahko spravile tekmovalce in gledalce v te kraje. Več tisoč Francozov pride v Jugoslavijo V začetku meseca aprila pripravlja francoska turistična agencij »Tcurisme 1 ran^ais« veliko krožno potovanje po Grčiji in Jugoslaviji. Potniki pridejo iz Pariza v -Benjlike, od tam pa se popeljejo s posebnim parnikom vzdolž našv obale. Francozi obiščejo Rab, šibenik, Split, livar, Korčulo. Dubrovnik in Kotor, odkoder napravijo z avtomobili izlet na Cetinje. V Splitu se zadrže en dan ter si bodo ogledali splitske zanimivosti, kakor Dioklecijanovo palačo, Trogir itd. V začetku meseca junija bo organizirano veliko 14 dnevno potovanje Francozov po Jugoslaviji z obiskom Oplenca. Ena skupina pride skozi Ljubljano, Zagreb in Belgrad in od tam na Oplenac. od koder nadaljuje potovanje v Južno Srbijo, nato pa se vrne čez Split v domovino, druga skupina pa gre skozi Split v Južno Srbijo, od tam na Oplenac ter čez Belgrad, Zagreb in Ljubljano v domovino. Računajo, da bo letos obiskalo Jugoslavijo več tisoč Francozov. Poleg tega je že sedaj javlje.no, da organizira nemško paroplovno društvo »Hamburg-Ameriki Linie« veliko potovanje s parnikom »Miilvvauke« po Sredozemskem morju. To potovanje se prične že prve dni meseca februarja. Parnik bo pristal tudi v Splitu in Dubrovniku. Velik požar v Osjehu V soboto je eksplodiral kotel v osješki rafineriji nafte »Ipoil«. Ko so prihiteli osješki gasilci na lice mesta, je bil ogenj že |x>gašen. Pogasili so ga delavci sami in sicer s peskom, škoda znaša okoli 200.000 Din in je krila z zavarovalnino. izdaja konsorcij .Ponedeijskeg« Slovenca«, Zastopnik Miha Kreks Urejuje Ciril K.očevar» Tisfes Jugoslovanska tiskarna, /utonaik: K. Cmč.