STRAN 4: Bari loški vrabci SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de agosto - 19. avgusta 1999 Pozdravljeni, kardinal Ambrožič! Vsa slovenska skupnost v Argentini je vesela, da ste jo prišli obiskat. Zavedamo se, da smo si blizu, da smo zrasli iz istih geografskih, narodnih in idejnih korenin. Duhovno smo vraščeni v slovensko narodno telo, druži nas Mati Cerkev, doživeli smo podobno usodo. Že kot otrok ste tudi vi doživljali težke čase, kakor tudi pozneje v taboriščih in kot izseljenec na drugi strani oceana. Tam ste sedaj zadolženi za važno in odgovorno službo, ne samo v svoji nadškofiji, temveč tudi za vso Cerkev. Čutimo se počaščene z Vašim obiskom, ki dokazuje Vašo ljubezen do sorojakov, raztresenih po vsem svetu. Vi pa boste lahko spoznali naše življenje, hotenje in slovensko zavest, za katero se toliko trudimo. Gospod kardinal, upamo, da se boste med nami počutili kot med svojimi ter da se iz tega spoznanstva rodi nova vez med slovenskimi rojaki po svetu. Želimo Vam vse dobro pri vaši službi. Bog vas živi! JUBILEJNI GALLUSOV KONCERT Ob 50-letnici ustanovitve Nadškof Rode za Veliki Šmaren Že dolgo nismo slišali tako kvalitetnega Gallusovega koncerta. Zablestel je med nami kakor tista leta, ko nas je uspešno predstavljal v Argentini in v domovini ter s svojo pesmijo žel odličja. Sedaj je od začetka prešlo 50 let - to je bilo lani - in zbor je pripravil svoj jubilejni koncert, ki je potekal slavnostno in odlično kakor prej. Časi krize, ki je zbor pred leti trla, je za nami. Dokaj pomlajen je stopil pred publiko, ni imel častitljive sive brade kot starček. Tudi glasovi so zveneli mladostno, živo, ubrano in utrjeno. Nisem strokovryak, a lahko rečem, da je bil večer na višini. V soboto, 7. avgusta zvečer je bila najprej maša za ustanovitelja zbora dr. Julija Savellija in vse pokojne člane v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, nato pa se je v veliki dvorani nadaljeval večer s koncertom. Oder je bogato in okusno okrasil ter tehnično izvrstno izdelal scenograf Tone Oblak. Povezoval je večer pesnik Tone Rode, ki je najprej pozdravil goste, nato prebral geslo zbora, pesem ob 10 obletnici, ki jo je napisal dr. Tine Debeljak in je primerna tudi še danes. Spomnil se je ustanovitelja in dolgoletnega dirigenta zbora dr. Julija Savellija, nato pa so zboru čestitali najprej delegat prelat Jože Škerbec, predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit ter predstavnik veleposlaništva opoln. minister Tomaž Kunstelj. Za njimi so izrekli čestitke še Mici Malvašič v imenu Našega doma San Justo (predala je tudi plaketo), Pavlinka Zupanc za Mladinski zbor San Justo, Lučka Kastelic za zbor iz San Martina ter Marta Selan za Otroški zborček ZS, ki so vsi poklonili lepe šopke. Iz Bariloč sta poslala pozdrave tudi dirigentka Lučka Kralj Jerman in Slovensko planinsko društvo. Pozneje so zaradi 50-letnice stalnega delovanja od pričetka v zboru proglasili Vido Bedenčič in Ivana Rodeta za častna člana ter jima izročili rože in plakete ter ju iščejo izhod iz stiske v mamilih. V ozadju tega tragičnega stanja je »notranja praznina in razklanost, agresivna vase zaprtost in zamorjenost, neznosna plitvost bivarya, brez upanja in brez prihodnosti”. Vsemu temu pa je vzrok izguba vere v večno življenje, kajti človeka, ki je izgubil večnost, in se je njegovo življenje zožilo na bežni trenutek sedanjosti, razjeda obup, ki ga peha v smrt ali pa ga sili v umetni raj mamil in nebrzdane spolnosti.. V zvezi s tem nastaja čudni paradoks, saj Cerkev, namesto, da bi ji pustili, da izpolnjuje svoje poslanstvo, na vso moč ovirajo in jo potiskajo ob rob družbenega življenja. Slovenski metropolit je ob tem poudaril, da je slovenski javni prostor zavzela - ali bolje ohranila - ideologija ateističnega mesijanizma. Tako ni videti razlike s prejšnjim režimom; namesto nekdanjega marksizma zdaj vlada liberalistični ateizem. To je najbolj vidno na področju javnih glasil, predvsem tiska. Namesto, da bi kritično spremljal delovanje vlade, kar je njegova naloga v demokratični družbi, se izživlja z napadi na Cerkev z namenom, da jo moralno diskvalificira in ji vzame ugled pri ljudeh. Dodal je, da so verni na tem področju v povsem neenakem položaju, zato jim ne preostane drugega, kot da so izredno kritični in da ne nasedajo krivim informacijam, zlobnim podtikanjem in pristranskim prikazovanjem dejstev. Isti duh liberalnega ateizma po nadškofovem nagovoru prevladuje v šoli. Ozki krog ideologov, katerih miselnost se je oblikovala v času uradnega ateizma, nam je vsilil zamisel šolstva brez r<*snih, treznih in zares demokratičnih razprav, v katerih bi prišli do izraza vsi miselni in duhovni tokovi, navzoči v naši družbi. Dodal je, da ta šola torej nima nacionalnega konsenza in da se ji starši ter pomemben del strokovne Nad. na 2. str. OB JUBI Dirigentka Anka Savelli Gaser nagradili s ploskanjem. Enako so z bogatimi šopki obdarili Miha Gaserja, ki je pripravil razstavo, Mirjam Klemenc za pomoč zboru in Toneta Oblaka za scenerijo, Mirjam Oblak za organizacijo koncerta, Sor\jo Zorko Snoj za oblikovanje brošure in Metko Mizerit za besedilo v brošuri. Predvsem so čestitali dirigentki Anki Savelli Gaser, ki je tako izborno izvedla in vodila ta koncert. Posebno se ji je zahvalil Ivan Rode kot najstarejši pevec in z r\jim tudi vsa dvorana. Omeniti je treba, da je zbor izdal ob tej priložnosti lepo in elegantno brošuro Zlati jubilej in jo posvetili dr. Juliju Savelliju. V ryej je nanizana kratka zgodovina zbora, našteti ali na sliki prikazani koncerti, odličja ali turneje, imenovani vsi živi in pokojni pevci ter opisan program večera. Knjižico je dovršeno izdelala Sonja Zorko Snoj. Nad. na 5. str. ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je 15. avgusta ob Velikem šmarnu v mašnem nagovoru na Brezjah •tted drugim spregovoril o „čmih številkah”, s čimer je imel v mislih samomore, splave, odvisnike in smrti na cestah. „Ob današnjem prazniku zmagovitega Oljenja se vprašajmo, kakšen je naš odnos do življenja,” je pred baziliko Marije Poma-8aj dejal nadškof Rode. Odgovor nam dajejo številke s svojo neizprosno govorico, ^anes je skoraj polovico manj rojstev letno kot v 70. letih, vsako leto pa imamo približ-i 110 14.000 splavov, ki jih je označil kot »tisoči tragično manjkajočih”. Nadškof Kode je spomnil še na 50 mesečno uspelih Samomomorov in na številne smrti na sionskih cestah. Ob tem je omenil še deset tisoč odvisnikov, predvsem mladih, ki Prostaški odmevi na pridigo Odločne in jasne besede slovenskega Metropolita so seveda vzbudile med vernici veliko odbravanje. A danes vladajoči so takoj po medijih navalili z vso silo in ne-*ašlišano grobostjo na nadškofa. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago I 'klinčič je izrazil zgroženost nad pridigo dr. bodeta zaradi „pozivov na sveto vojno in ^avljansko nepokorščino” in „kažejo na P°Polno nepoznavanje zgodovinskih dejs-: *evi izkrivljanje resnic in laži”, ki jih Nadškof „širi za pridobitev politične moči”. koncu pa še poziva nadškofa k M'PrejSiyemu odstopu. V mariborskem Večeru pa uvodničar Sovori o „bobneči brezjanski retoriki” in o “anahronističnem verbalnem ognju in . Vse to dokazuje, da je nadškof prav! Zgodilo seje v Sloveniji... Iz življenja v Argentini Tone Mizerit ZBOROVANJE JEHOVOVIH PRIČ V ljubljanski dvorani Tivoli se je 13. avgusta začelo tridnevno zborovanje Jehovovih prič, ki se ga je udeležilo več kot dva tisoč delegatov iz vse Slovenije. Sobotni del zborovanja je bil namenjen krstu in posve-titvenemu obredu, osrednji dogodek zadnjega dne pa je bila biblijska drama z naslovom Ceniti našo duhovno dediščino. Začetki Jehovovih prič v Sloveniji segajo v dvajseta leta tega stoletja, točneje v leto 1928, ko so v Mariboru odprli prvo pisarno. JELINČIČ PROTI PAPEŽU Poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je predlagal zamenjavo sredstev, ki so namenjena za obisk papeža v Sloveniji, za tiste za pomoč prebivalcem, ki so jih prizadele poplave. Vlada je odgovorila, da so enostranske primerjave in ocene upravičenosti posameznih vrst odhodkov državnega proračuna sicer stvar presoje vsakega posameznika, so pa iz strokovnega vidika nedopustne. Vsaka od načrtovanih nalog poteka po predhodno sprejetem programu, za financiranje intervencij za odpravo škode, ki jo povzročajo naravne nesreče, pa so namenjena sredstva v stalni proračunski rezervi. OB OBLETNICI VIŽMARSKEGA TABORA Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle sta se 13. avgusta dogovorila, da bo v organizaciji obeh strank 7. septembra letos v Ljudskem domu v Šentvidu pri Ljubljani slavnostna akademija, posvečena 130-letnici vižmarskega tabora. Skupna seja sveta SKD in glavnega odbora SLS bo v soboto, 28. avgusta, v Prevaljah na Koroškem. CLINTONOVA ZAHVALA Predsednik vlade Janez Drnovšek je prejel pismo ameriškega predsednika Billa Clintona, v katerem se slednji zahvaljuje za gostoljubnost in pozornost med nedavnim obiskom v Sloveniji. Ameriški predsednik Nadškof Rode... Nad. s 1. str. javnosti in civilne družbe upirajo. V tej šoli je prepovedana vsaka konfesionalna dejavnost, religijo pa se dejansko nadomešča z ateistično ideologijo. Ta šola ni nevtralna, kot trdijo tisti, ki so jo zasnovali, saj povsem ignorira vernost državljanov in ima izrazito negativen odnos do Cerkve in do krščanstva. „Ob naštevanju teh problemov pa nočem reči, da med nami ni poštenih in sposobnih politkov, ki se iskreno trudijo za narodov blagor in odklanjajo ideologizacyo strank,” je med drugim še dejal nadškof Rode. Spomnil je tudi na „kar lepo število časnikarjev, ki objektivno obveščajo javnost in niso obremenjeni s predsodki proti Cerkvi in krščanstvu” in na „mnogo požrtvovalnih učiteljev, ki s svojim zgledom in besedo vnašsgo v šolski sistem vrednote, ki jih ta sicer ne vključuje, in vzgEyiyo mladi rod v poštenosti, dobroti in solidarnosti”. S temi in vsemi drugimi, ki v srcu dobro mislyo, se moramo truditi za novo Slovenijo, za Slovenijo upanja in prihodnosti, je med drugim še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Po STA je v pismu med drugim poudaril odločilno vlogo premiera Drnovška pri reševanju spopadov na Kosovu. Ob tej priložnosti se je Clinton Drnovšku posebej zahvalil tudi za njegov osebni prispevek k miru in ohranitvi demokracije. PRIVILEGIRANE POKOJNINE Predstavnica za odnose z javnostmi Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Patricija Šašek je v odgovoru na pismo DeSUS Jožeta Globačnika zapisala, da „prejemniki privilegiranih pokojnin in dodatkov izgubljajo smisel za realnost”. „So-cialdemokrati se ne zavzemamo za ‘rezanje’ pokojnin, kakor sprenevedavo sprevrača dejstva Globačnik, ampak za odpravo privi-legijskih dodatkov, ki bremenijo proračun za okoli 40 milijard SIT. To je za mlado državo veliko breme”, piše v sporočilu. 80 LET PRIKLJUČITVE PREKMURJA V spomin na 80-letnico priključitve Prekmurja Sloveniji je bil v Beltincih spominski tabor s kulturnim programom, na katerem je bil slavnostni govornik predsednik DZ Janez Podobnik, udeležence pa je pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. Župani občin Pomurja so v okviru obeležitve obletnice že pred tem podpisali listino o dobri nameri sodelovanja občin na področju regionalizma. Pred uradno slovesnostjo je bila pred beltinško cerkvijo tudi maša za domovino, ki jo je ob somaševanju pomurskih duhovnikov daroval mariborski pomožni škof Jožef Smej. Predsednik DZ Podobnik je v govoru med drugim spomnil na odločilne dogodke v Beltincih pred 80 leti. Podobnik se je tudi vprašal, kako ustaviti povečevanje razvojnih razlik med najbolj in najmanj razvitimi slovenskimi regijami, na repu katerih, žal, še vedno ostaja Prekmurje. NOVI POTNI LISTI Na prvo obravnavo v državnem zboru čaka predlog zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, ki bo nadomestil stari zakon iz leta 1991 ter zagotovil boljšo zaščito in večjo verodostojnost potovalnih listin ter urejal vsa vprašanja v skladu z zahtevami Evropske Zveze na tem področju. Predlog zakona med drugim ne predvideva vpisa otrok v potno listino staršev ter zožuje krog upravičencev do izdaje diplomatskega in službenega potnega lista. 11. TABOR SLS Predsednik programskega sveta SLS Janez Podobnik je na novinarski konferenci predstavil vsebinske poudarke 11. strankarskega tabora, s katerim bo obeležila 130-letnico Vižmarskega tabora. Tabor bo 12. septembra v Vižmarjih pri Ljubljani. Podobnik je izrazil obžalovanje, ker bo SLS letošnji tabor pripravila brez SKD. ILEGANLNO PREKO MEJ Slovenska policija je v sodelovanju z italijansko prekinila organiziranje ilegalnih prehodov čez državno mejo. Kriminalisti so med drugim prijeli slovenskega državljana, ki naj bi se ukvarjal z organizacijo ilegalnih prehodov tujih državljanov iz Madžarske preko Slovenije v Italijo. Pri tem se je povezoval s tujimi državljani iz Italije in filipinskimi državljani, ki so organizirali skupine ilegalcev z območij Filipinov, Bangladeša in Šrilanke. Na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da je organizacija letos v Italijo iz Madžarske prek Slovenije prepeljala dnevno tudi po deset in več ilegalcev. Tako. Sedaj pa smo res s polno paro stopili v volilno kampanjo. Ne le, kar se zborovanj, pohodov in srečanj tiče, temveč tudi v političnem ozb-u glede na dogovore, sklepe in zveze, ki so gonilna sila ofenzive ene in druge strani. Vojna se je začela. KLJUČNA OKROŽJA Izhodiščna točka so razne ankete, ki jih javnomnenjske ustanove množično izvajajo po vsej državi. Te pa zaenkrat kažejo, da De la Rua prednjači v ključnih volilnih okrožjih. Duhalde, ki se je zanašal na ustroj stranke v domači provinci, je spoznal, da mu štetja niso naklonjena. V tem pa sovpadata dva činitelja: pomanjkanje aktivnosti lastne stranke in pa rastoči vpliov neodvisnega kandidata Pattija. Peronistična stranka prestaja nekakšno dobo mrtvila. Po notranjih volitvah, ko so bili številni veljaki (Pierri) prizadetiu zaradi neprijaznih izidov, si večine še ni opomogla. Premalo je delavna, članstvo premalo aktivno posega v propagando, ni prave strankarske mobilizacije. In tega ni mogoče odpraviti „z dekretom”. Aktivnost mora priti od znotraj. Drug činitelj je tudi važen. Bivši policijski podkomisar in seda župan mesta Escobar se predstavlja s samostojno listo in od začetnih 10 procentov glasov na anketah sedaj vedno bolj raste. Teh glasov pa večinoma ne odjeda Povezavi, marveč peroniz-mu. Zato mu je Duhalde že večkrat predstavil razne ponudbe, da bi umaknil svojo kandidaturo in se pridružil peronizmu, a je Patti to doslej vedno zavrnil. Duhaldeju škodi tudi razpršenost ope-ronizma po državi. Sem spada že večkrat omenjeno samovoljno nastopanje provinci-jskih vodij. Pretekli teden je Duhalde pogoltnil omalovažujoče nastopanje Reute-manna in De la Sote ter skušal z obema doseči neke vrste sklep medsebojne podpore. To pot mu je uspelo. Oba sta končno pristala, da ga bosta v svojih okrožjih močno podprla in mu s svojim prestižom pomagala pri kampanji- Dva druga podviga si je Duhalde še zastavil z namenom, da bi premostil razliko, ki jo je v svoj prid dosegel De la Rua. Najprej dogovor z bivšim gospodarskim ministrom Cavallom. Eeprav mu je ta že večkrat rekel ne, guverner vztraja in izvaja ofenzivo z vedno novimi ponudbami. Drug oblegan tabor pa je štab Beliza. Ta ima močno zaslombo in volilno privlačnost zlasti v prestolnem mestu, kjer pa je pero-nizem najbolj v zaostanku. Tukaj je bil guverner izredno radodaren. Belizu je ponudil vse, kar si je mogel želeti: absolutno svobodo pri sestavi kandidatnih list, kandidaturo za županstvo prihodnje leto in celo senatorsko mesto, ki je bilo že namenjeno sedanjemu notranjemu ministru Corachu. Vendar je Beliz vse zavrnil in odklonil sporazum. Beliz ima sicer namen, da bi se vrnil v peronizem, a dela na dolgo roko. Možno je celo, da se na predsedniških volitvah njegova stranka sploh ne predstavi (po razhodu z Cavallom). Zanesljivo pa gleda na mestne volitve prihodnjega leta; ted^j bi rade volje pristal na povratek v peronistično stranko - za ceno kandidature mestnega vodstva. TEŽKI BUENOS AIRES Ozračje pa je popolnoma spremenjeno v Povezavi. Prvotni pesimizem v sami provinci Buenos Aires so sedaj zamenjali nasmejani obrazi. Ankete so jim namreč sedaj prvič pokazale pozitivno: nadkriljujejo Du-haldeja v njegovem lastnem ozemlju. Razlog je že prej omenjena Pattijeva kandidatura in pa padanje ugleda kandidata za podpredsednika Ruckaufa. Vzrok pripisujejo njegovi netaktnosti, tako glede problema varnosti kot ob dejstvu, da je izrazil, da ve za storilce napada na judovsko ustanovo Amio, a ni o tem dal nobenih konkretnih podatkov. Sploh ni znal Ruckauf zastaviti prepričljive volilne kampanje, medtem ko je Povezavi zadnje čase uspelo globoko zaorati v ledino. Predvsem v VelikemBuenos Airesu, ki volilno spada pod provinco, jim koristi nezadovoljstvo pribivalstva zaradi težkega socialnega položaja. Zadnje dni je bilo objavljeno, da je prav na tem področju brezposelnost najvišja v vsej državi in dosega kar 21% v pasu ki se razteza od južnega Floren-cio Varela pa do severnega Tigra. Ee primerjamo položaj danes in pa leta 1991, vidimo, daje v celotni državi brezposelnost narasla za 210%, v predmestnih okrožjih Pa za 261%. Z volilnega vidika gre vse to na račun vlade. Povezava se tega zaveda in socialne težave obenem poudarja v televizijskih propagandah („mi in oni”). Le s tega vidika je možno razumeti, da gospa Graciela Meijide, brez vsake izkušnje vladanja (ne županskega, ne guivemerske-ga) prednjači pred starim in izkušenim politikom kot je podpredsednik Ruckauf' Morda ima delen vpliv tudi kandidat za podguvemerja, župan Posse, ki se je v občini San Isidro v zaporednih dobah dobro izkazal. Povezava pa prodira tudi v notranjosti province, a tu bistveno zaradi tradicionalnega vpliva, ki ga ima radikalizem v kmečkih predelih province. Ni čudno, da je Duhalde tudi zaostril svoje nastope in kandidate Povezave kruto napadel. NEMIRNA NOTRANJOST Vladi tudi škodijo socialni izgredi, ki so se te dni pojavili v notranjosti. Začelo in najbolj je zagorelo v Tucumanu. Provinca je dolžna plače državnim uslužbencem. Pr1" šlo je do protestov in uličnih spopadov med izgredniki in policijo. Bilo je tudi več ranjenih. Potem je zvezna vlada poslala dodatne fonde (proti mnenju gospodarskega ministra) in položaj vsaj delno omilil3; Vladi je mnogo do miru v Tucumanu, zlasti ker peronizem snubi provincijsko stranko generala Bussjja, s katerim se peroni#1*1 pogaja za podporo na volitvah. Ena iznied cen je imenovanje Bussija za senatorja. Do hudih izgredov in blokade cest Je prišlo še na Ognjeni zemlji ter v provinca*1 Neuquen in San Luis. Tu in tam je vzrok zaostaneh v plačah uradnikom, pa še odpust delavcev iz raznih poletij, ki se nahajajo v vedno težjem stanju. Takoime-novane ..regionalne ekonomije”, to so manjša poletja po provincah, so v kritičnem stanju zaradi nekontroliranega uvoza, tako iz Brazilije kot iz Azije. Ee pa propade ta del gospodarstva, se notranjost, države v socialnem pogledu sesuje. Sledeči nem#1 pa škodijo peronizmu v tej volilni dobi. Izraz socialne, krize in vedno težjeS?3 gospodarskega položaja je tudi manj®3 uporaba raznih storitev, poglejmo primer telefonskega omrežja. Razna poletja (T®" lefonica, Telecom) so v zadnjih devetil1 mesecih zaradi neplačila ukinila telefon več kot 700.000 uporabnikom. To je trikrat več kot je bilo doslej običajno. Večina te*1 uporabnikov so družine nižjega srednji8 sloja, ki že prehajajo v krizo. Statistih strokovnjaki so zanje iznašli posebno kat^ gorijo: to so „novi reveži”. Nek humorist s1 je sicer domislil, da to niso „novi” revi11 temveč „obrabljeni” srednji sloj. Mimo humorja, ki nam lajša življer\Je’ pa položaj res ni rožnat. In to je najhUJs propaganda proti vladnim volilnim nap0" rom. Le daje za spremembo položaja nekoliko pozno: volitve se bliskovito bližajo- . %-c*5r, Slovenci v Argentini Rasti iz korenin U7. obletnica v Slovenski vasi Domobranska proslava v Slomškovem domu V nedeljo, 25. junija, ki je mesec, posvečen žrtvam vojske in revolucije, je bila v Domu pietetna domobranska proslava. Mučeniška smrt tisočev najboljših slovenskih fantov in mož še vedno terja naš spomin, toliko bolj, ker domovina še ni zmogla dostojno urediti njihovih grobov. Ob številni udeležbi rojakov je bila najprej sveta maša v njihov spomin, ki jo je daroval msgr. dr. Jure Rode, nakar je prof. Neda Vesel Dolenc z globoko občutenimi besedami uvedla spominsko besedo, ki jo je podal Marjan Loboda. Najprej je priklical v spomin dogodke med vojsko in po r\jej, ki so nas tako zaznamovali, nato pe je obrnil Pogled v nejasno sedanjost in upanja polno Prihodnost: „Pred dnevi smo praznovali 8. obletnico samostojne slovenske države. Z žalostjo v srcu ugotavljamo, da ta država še ni Priznala dolžne časti pobitim domobrancem, ni uredila njihovih grobov, in ni obsodila niti enega krivca za te poboje. Preživelim članom protikomunističnega °dpora niso bile popravljene storjene krivice. Zato naša Zdravljica ne more biti sproščeno vesela. Nad nami visi senca krivice storjene našim domobrancem in tiani, njihovim potomcem. Zato nas besede sedanjih slovenskih oblastnikov, da je Slovenija uspešna država, ne prepričajo, Še več: izzvene kot roganje v obraz spričo tolikih neporavnanih krivic. Ob številnih slovenskih cerkvah sorodniki in prijatelji Pobitih in zamolčanih postavljajo spominske plošče, na katerih so v dolgih vrstah vklesana imena padlih in pobitih domobrancev in drugih žrtev komunistič-riega divjanja na Slovenskem. Do konca letošnjega leta računajo, da bo na teh Ploščah izpisanih čez 12.300 imen. Pa še Marko kremžar manjka dobršen del Gorenjske. Tako je komunistična oblast uničila cvet slovenske katoliške mladine. Rana, ki je narod še več desetletij ne bo prebolel. Pa se že svita dan. Iz katoliških zavodov spet leto za letom prihajajo mladi Slovenci, vzgojeni v krščanskem in slovenskem duhu, ki bodo čez nekaj let počasi pričeli prevzemati vodstvo samostojne svobodne in bolj pravične slovenske države v svoje roke. Pri tem tudi mi, daleč od Slovenije, pa duhovno povezani z njo, ne smemo stati ob strani. Nismo ostali živi, da bi se utopili v brezoblični masi, ampak da bi posredovali novim rodovom tu in doma vizijo krščanske Slovenije. Ob vseh stikih z ljudmi, ki prihajajo k nam na obisk ali ko gremo mi k njim, vztrajno govorimo o Sloveniji, v kateri bodo spet dobile častno mesto krščanske vrednote vere, upanja in ljubezni. O taki Sloveniji so sanjali naši domobranci, za tako Slovenijo so tudi umrli. Pisatelj Simčič je na spominski plošči na Žalah v Ljubljani, na kateri je vklesanih 918 imen žrtev iz slovenske prestolnice, zapisal: Umrli smo, da bi ti živel, padli smo, da bi ti vstal!. To, mislim, da je sporočilo, ki nam ga pošiljajo naši mučenci. Včasih pade vprašanje, koliko časa bo še obstajala naša skupnost v Argentini. Upal bi si reči, da toliko časa, dokler borno imeli domobranske proslave. Iz njihove žrtve izvira naša moč. Oni so nam najlepši zgled zvestobe krščanskim in slovenskim vrednotam. Čas, v katerem so oni živeli, je terjal od njih mučeniško smrt, da so jim ostali zvesti. Naš čas zaenkrat od nas ne zahteva toliko. A brez žrtev tudi mi ne bomo obstali v slovenstvu in krščanstvu. V tem naj nam bodo oni (4) GLOBALIZACIJI NA ROB Nižanje plač in pokojnin je pojav, ki je v tej fazi tesno povezan z globalnim gospodarstvom, prav kakor že omenjena zadolženost gospodarsko šibkejših držav. Vse kaže, da bodo v teh razmerah svetovni upniki črtali svojim manj razvitim dolžnikom nekaj dolga, kar je pred kratkim priporočal tudi Papež. Zadolženost se bo zmanjšala, a po Vsej verjetnosti ne več kot toliko, da bodo dolžniki spet zmožni plačevati obresti. Nasprotno pa globalizacija omogoča kapitalom, da se neomejeno selijo in ob ^manjšem znaku negotovosti izginejo z enako nevidno usodnostjo, kot so prišli. Če Vozijo kje socialni nemiri ali gospodarski zastoj, če hoče država zvišati obdavčenje če namerava sprejeti parlament kakršnikoli zakon, ki podjetjem, ki nadzirajo kapici ni po volji, bo ta izginil in pustil deželo ^ krizi. Da kaj takega ni le teoretična mo-žn°st, ampak že preskušena praksa, nam 'ahko povedo juznoazyske države, ki so to Prve izkusile na lastni koži, pa tudi nemški s°cialistični minister za ekonomijo, ki je ‘"oral pred kratkim odstopiti. Ko je iz soci-^nih razlogov, kot je rekel, hotel povečati davke, so mu nemška podjetja korporati-^ zagrozila, da bodo v takem primeru Prisiljena prenesti svoje tovarne na vzhod. *‘Vropa je prvič začutila v praksi, da je v n°vih razmerah ekonomija močnejša od Politike. To postavlja države v odvisnost, akršne niso doslej nikdar slutile, socialis-ne stranke pa pred krizo identitete. Prav oslabitev države pomeni za družbo, ne glede na barvo, ki jo ima ta ali ona vlada, večanje socialnih razlik in povečanje polarizacije v družbi. Bogate države postajajo vedno bogatejše in močnejše, v vseh družbah po svetu pa se oži krog ljudi, ki bogastvo nadzorujejo. Tako dobiva socialno vprašanje pod vplivom globalizacije nove dimenzije. Koncentracija kapitala, kot je svet še ni doživel, ima za posledico tudi koncentracijo moči. Od modrosti in moralne zrelosti megakapitalistov je odvisno, ali bodo ob skrbi za produktivnost kapitala skrbeli z enako zavzetostjo tudi za primerno razdelitev dobrin. Če bodo to prezrli, se bodo pričeli večati notranji pritiski v globalnem socialnem kotlu, kar lahko privede do socialnih izbruhov globalnih razmerij. Upajmo, da si je človeški rod vendarle nabral nekaj izkušei\j in bo znal skrbeti ne le za premoženje, ampak tudi za ljudi, katerim naj bi to služilo. Združene države Amerike kot najmočnejša gospodarska sila zaenkrat nimajo problemov z zaposlenostjo prebivalstva in njihova gospodarska rast se zdi, da je pozabila na cikličnost tržnega gospodarstva. Vendar celo ZDA niso v praksi povsem zapustile gospodarskega protekcionizma. Ne le, da ohranjajo nadzor nad zunanjo trgovino, da skrbno pazijo, da se ponudba na trgu ne monopolizira, da po potrebi podprejo velepodjetja, ki so v nevarnosti, Naša skupnost v tem obdobju obhaja visoke in lepe obletnice. Po petdesetih let našega prihoda v Argentino se sedaj vrstijo razna pomembna slavja. Tako je Društvo Slovenska vas, naša gotovo najbolj strnjena skupnost, povezana okoli Hladnikovega doma v Lanusu, obhajala že svojo 47. obletnico. Prireditev so organizirali za v nedeljo, 1. avgusta in nanjo povabili vaščane in vse rojake. Za geslo tega dne pa so si izbrali besede: „Le iz korenin je mogoče krepko rasti”. Praznovanje obletnice se je pričelo s sveto mašo v cerkvi Marije Kraljice. Darovanje je vodil in imel tudi cerkveni nagovor delegat slovenskih dušnih pastirjev, prelat Jože akerbec. Opoldana je bilo v domu skupno kosilo, katerega so se udeležili vaščani in tudi zastopniki organizacij in bratskih domov. Poteklo je v prijetnem pogovoru ob dobri postrežbi. Popoldanska prireditev s kulturnim programom pa se je začela ob štirih popoldan. Najprej je predsednik doma Vinko Glinšek pozdravil vse navzoče, goste in člane doma. Poudarjal je važnost skupnega dela, da se društvo lahko bogato razvija in se ohranja slovenska prisotnost. Nato je sledil pozdravni nagovor predsednika Zedinjene Slovenije, Toneta Mizeri-ta. Omenjal je geslo dneva in ugotavljal, da so naše korenine slovenstvo in krščanstvo. „Negujmo jih, ohranjajmo našo vero in zgled in priprošnjiki.” Na preprosti a učinkoviti sceni (Stane Snoj in pomočnki) sta nato fant (Sandi Žužek) in dekle (Nežka Štefe) doživeto prednašala izbor iz pesnitev Toneta Rodeta, Zorka Simčiča in Franceta Balantiča pred zvočno zaveso pesmi Pojdem u Rute (fantovski tercet), kar je na vse navzoče napravilo globok poklon padlim junakom. Besedila je izbral in pripravil dr. Štefan Godec. Proslavo je sklenil sprevod s prižganimi svečkami ob petju Marija skoz’ življenje k spominski plošči na dvorišču Doma, kjer je krepko zapeta Oče, mati, bratje in sestre sklenila spominsko slavje. J. da propadejo in ustvarijo preveliko brezposelnost, še vedno branijo tudi svoje poljedelce, čeprav na manj viden način kot nekoč. Tehnične in sanitarne norme, bodisi uzakonjene bodisi začasne, zapirajo dotok nekaterih produktov iz inozemstva, ki so lahko nevarni domači proizvodnji. Predvsem pa ohranjajo suvereno in nedotakljivo lastno monetarno politiko. Tudi Evropa ohranja svoje več ali manj prikrite protekcionizme, enako tudi Japonska, medtem ko je Kitajski dopuščeno skoraj vse, da le odpre svoj nenasitni trg izbrancem iz Zahoda. Po združitvi zahodnoevropskih držav v Zvezo z novo valuto se ta najavlja kot ena od velesil z lastnim monetarnim sistemom, s katerim bo skušala tudi ona, vsaj do neke mere, skrbeti za ravnovesje v svojem gospodarstvu. Bolj kot k popolni globalizaciji teži sedanja gospodarsko-politična ureditev k okrepitvi kontinentalnih blokov. Ob nevarnosti gospodarskega neravnovesja in brezposelnosti se lahko zgodi, da bodo ti naddržavni bloki prisiljeni v izrazitejši gospodarski protekcionizem. Knj sledi dobam protekcionizma, ko se notranji trgi izčrpajo ali napolnijo, nas uči poleg teorije tudi zgodovina. Seveda je mogoče, da pride po nekaj desetletjih do prehoda iz kontinentalnega protekcionizma v popolno in odprto globalizacyo na miren način. Dejstvo, daje, na primer, Sovjetska zveza s naše kulturo, naš jezik, naše družbeno življenje. ” Nato je nadaljeval: „Korenine pa so tudi naš emigrantski izvor. Naša emigracija je nastala zaradi zvestobe koreninam. Mi, naši starši in tudi že naši stari starši so zapustili najdražje, svojo rodno zemljo, raj pod Triglavom, zaradi zvestobe slovenstvu in krščanstvu. Srkajmo tudi iz teh korenin. ” „Easi se spreminjajo, spreminjajo se tudi okoliščine. Vendar ostajajo zgodovina in njena dejstva nespremenjena in vsak dan bolj jasno pričajo, da srno bili vedno na pravi poti. V tej zvestobi nadaljujte z vašim neutrudnim delom: v društvu, v šolskem tečaju, na odrskih deskah, na športnem igrišču, pri petju in glasbi, da ne zamre naše slovensko življenje, da ne zamre naša beseda, da se še naprej ohrani naša lepa slovenska pesem. Bog vas živi!” Sledila je osrednja točka proslave, odrska igra „Pet Pepelk” earka Petana v izvedbi krajevne slovenske šole Friderika Barage. Igro so bili že predstavili na Alojzijevi proslavi (imena vseh nastopajočih glej v Sv. Slov. št. 32, str. 4). Tisti, ki smo imeli priložnost ogledati si obe predstavi lahko zabeležimo, da je bila igra na domačem odru še bolj privlačna. Zlasti pa smo lahko ugotovili, da poleg priznanih igralcev (n. pr. prvovrstni minister Dani Grbec) na obzorju odrskega nastopanja v Slovenski vasi vstaja marsikateri mlad talent: kraljevič (Luka Rome) je bil kos izredno težki vlogi; marsikatera izmed Pepelk je pokazala obetajoč odrski dar; kot tudi Marsovca, Trnuljčica, viteza in Pepelka. Posebna zalivala in priznanje gre požrtvovalnim režiserjem (Janez Cerar, Mari Urbanija, Ogla Sladič Fink). Vsi si želimo, da bi Lanuščanom sedanji uspeh dal poguma, da nadaljujejo z odrsko dejavnostjo. Ohranjati jo moramo v vseh naših skupnostih, ker je ena izmed najbolj priličnih in uspešnih orodij neformalnega učenja jezika. Ob tem je treba še mnogo razmišljati in podvzeti stvarne ukrepe. Po koncu predstave se je v domu nadaljeval družabni del, ki se ga je udeležilo „staro in mlado”. Društvo Slovenska vas tako čvrsto stopa po poti do bližnje petdesetletnice. j-k. svojim okostenelim gospodarskim sistemom razpadla brez vojne, dokaznje, da je kaj takega mogoče. Medtem pa bomo imeli ob veliki globalni valuti, ki je dolar, razne kontinentalne monetarne sisteme, ki bodo konec koncev delovali podobno kot prej državni z razliko, da se bodo centri odločanja pomaknili še dalj od vpliva posameznega državljana in porabnika. Malo dvoma je, da bodo v neposredni prihodnosti skušale prevzeti velik del vloge, ki jo še opravljajo države, razne nad-državne zveze. Vprašanje je, če bodo te res hotele, znale in mogle braniti koristi vseh dežel, ki jih sestavljajo, ali bodo imele pred očmi le koristi svojih najmočnejših, gospodarsko najrazvitejših delov. Kakšno možnost imajo, na primer, prebivalci mehiške pokrajine Chiapas, da jih bo gospodarsko in socialno branila naddržavna politika Kanadsko-ameriško-mehikanske zveze (NAFTA)? Kakšna je verjetnost, da bi Evropska zveza v primeru krize skrbela za, recimo, grške ali slovenske koristi, ki bodo različne od nemških ali francoskih? Ali lahko upamo, da bodo kar naenkrat vse evropske pokrajine od Andaluzije pa do Skandinavije imele enake potrebe? Gotovo ne. Vprašanje je, kako se bodo v prihodnje blažile in urejale notranje napetosti v teh celinskih gospodarsko političnih zvezali. Nadaljevanje prihodnjič Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. avgusta 1999 so se nam predstavili Bariloški vrabci Domače vrabce (špansko gorrion) gotovo poznate. Sivorjavi ptički, po zunanjosti nič posebnega, spletajo trdna gnezdeca v drevju. Neutrudno iščejo zrnato hrano, zelo glasni so, pozimi prezebajo, kljub temu zvesto vztrajajo v bližini človeških naselij. Preteklo soboto je Slovensko planinsko društvo priredilo družaben večer, na katerem nam je ga. Lučka Kralj Jerman predstavila svojo otroško mladinsko pevsko skupino Bariloški vrabci. Po izvrstni večerji so nam s pevskim prizorom dokazali, da zn^jo dovršeno odpirati kljune v ubranih glasovih. Izvajanje venca pesmi, od začetne gregorijanske (Victimae Paschali Laudes iz leta 1048) v latinščini, do zaključne večglasne Žabe je navdušilo polno dvorano rojakov, ki so nastopajoče nagradili z dolgotrajnim ploskargem. Bariloški vrabci bodo nastopili na 30. Pevskoglasbenem večeru v Slovenski hiši v Buenos Airesu in to je za naš majhen krajevni dom pomemben dogodek. Prvič se bo omenjene prireditve udeležila neka bari-loška slovenska pevska skupina, za Ba-riloške vrabce pa je to tudi prvi nastop pred širšo slovensko javnostjo. Zamisel je podprlo društvo SPD s finančno pomočjo, matere nastopajočih so prevzele pretežno breme pri pripravi večerje, številni rojaki pa so se nesebično odzvali s prispevki v denarju, hrani in pijači. Požrtvovalno sodelovanje je v dokaz, da je med nami še živa skrb za naše kulturno udejstvovanje in da nam pesem seže do srca. A ■ ■ ■ ■ ■ ■ W ■ , žrtev Reški regionalni časopis v italijanščini La voce del popolo v številki z dne 9. avgusta poroča, da je Stanko Novak iz Prihove pri izkopavanju bazenov za gojenje rib v vasi Špitalič v Tuhinjski dolini naletel na človeške ostanke, verjetno žrtve množičnih pobojev po drugi svetovni vojni. Doslej je Novak izkopal že 86 okostij, čeprav nnj bi dobil že številna grozilna pisma in telefonske klice, naj zapusti območje. La voce del popolo še poroča, da naj bi bilo po Novakovem mnenju v množičnem grobišču SREČO GASER (7) - KONEC Slovenska kultura v ZDA Predavanje pri Slovenski kulturni akciji 7. maja Med kiparji in slikarji je bil najbolj poznan France Gorše, ki je pred vojno študiral s slavnim kiparjem Ivanom Meštrovičem. Leta 1952 je prišel v Cleveland in pozneje v New Yorku, preden se je preselil v Sveče na Koroškem, kjer je odprl svojo lastno umetniško galerijo. Potem Miro Zupančič in Jože Vodlan, oba iz New Yorka; Lilijan Brulc, hčerka slov. emigrantov iz Jolieta, Illinois, in Nancy Bukovnik, pravnukinja Toneta Kmeta, katerega je opisal Louis Adamič v svoji zgodbi „Stari mož pri oknu”. Tako naj končam, saj ste se gotovo že naveličali mojega naštevanja raznih imen naših literatov in umetnikov. Prav gotovo je, da je precej pomanjkljivo, kar ste tu slišali, a nekty vpogleda boste le imeli v našo kulturo na severu. Seveda tukaj niso všteti še pisatelji in umetniki iz Kanade, katerih je gotovo lepo število. KONEC Ekipa deklet iz Slovenske vasi Zmagovalci med fanti: Slomškov dom Ga Lučka je v poetičnem nagovoru pojasnila nastanek pevske skupine, ki se je v začetku razvijala samo pod njeno domačo streho. Številni Jermanovi vnuki so se zbirali pri njej in med igro in malico tudi kaj zapeli. Odhod sina Marka z družino v Slovenijo je zapustil bolečo praznino v domačem zborčku, ki je v raznoliki barvi glasov že dobival samostojno obliko pod izvedenim vodstvom mame Lučke. Toda vrabci radi iščejo družbo svojih in naneslo je, da so se pri sosedu Ivanu tudi radi zbirali vnuki, se igrali in peli. Tako sta se priključila še dva Magistrova, pa oba bratca Filipiča iz Aljaževe šole, v prihodnje morda še kdo. Pevska skupinica že dalj časa sodeluje s cerkvenim zborom bariloške stolnice, ki ga vodi ga. Lučka pri svečanih mašnih obredih. Tudi pri slovenskih prireditvah so nam že kdaj priskočili na pomoč. Preživeli smo zelo lep večer, ki ga je še popestril nepričakovani prihod olimpijskih smučarskih tekačev iz Slovenije. Ekipo štirih tekačev in trenerja vodi podpolkovnik slovenske vojske Bojan Pograjc in se bodo na povabilo argentinske vojske (Escuela militar de montana) udeležili mednarodnih tekem v teku in biatlonu v Bariločah. Pripotovali so en dan prej in so si v viharni noči zaželeli stika z rojaki, potem pa presenečeno prisluhnili občuteni slovenski pesmi naših potomcev tretjega rodu. Upravni odbor SPD zakopanih več ljudi kot v nedavno odkritem grobišču v Teznem. Kot še navaja reški časopis, naj bi bil po nepotrjenih informacijah poveljnik množičnih pobojev do junija 1945 Franc Orešnik, njegov naslednik pa naj bi bil Jurij Klokočkovnik. Koliko je še takih nepoznanih skupnih grobov, raztresenih po vsej Sloveniji. A država še tiste najbolj znane ali največje v Rogu ali Teharjah ne uredi! A ti dokazi o zločinski ideji komuinizma in njegovih morilcev ter oblastnikov počasi prihajajo dobesedno na dan. In prej ali slej bodo pričali pred zgodovino! Problem z Madžari Madžarski predsednik Arpad Goencz, ki končuje obisk v Sloveniji, se je 13. avgusta v Lendavi sešel s predstavniki madžarske narodnosti. Njegov pogovor s predsednikom Pomurske madžarske samouprave Domko in predsedniki narodnostnih svetov v občinah Lendava, Dobrovnik, Hodoš in Moravske Mladinske tekme v Ramos Mejiji Mladinski dnevi so za vse mlade in tudi ne tako mlade prav posebna stvar. Zato ni čudno, da če pokukamo na vse zgodaj zjutraj, lahko najdemo skupino fantov in deklet, čeprav nekateri še malo zaspani, ki se pripravljajo na igre. Mladina iz vseh domov je ponovno dobila priložnost, da bi se pomerila v različnih tekmah. Zgodilo se je v nedeljo, 8. avgusta v Slomškovem domu in to pot so se dekleta pomerile v odbojki, fantje pa v nogometu. Sledi seznam moštev in rezultati: ODBOJKA SDO Domovi so bili predstavljeni na sledeči način: Lamis: Rotija in Pavla Grbec, Fernanda Rome, Veronika Cerar, Klara Stanovnik, Veronika Berčič in Marjana Urbančič. Moron: Ingrid Kopač, Adrijana Ahčin, Alenka Vivod, Romina Zamik, Marija Otero, Martina Golob, Aldana Rodriguez ter Soi\ja Kogovšek. Ramos Mejia: Diana Teraš, Aleksandra Omahna, Barbara Hribar, Olga Bohinc, Pa-vlinka Vombergar, Monika atefe, Erika Ribnikar in Tatjana Javoršek. San Justo: Eugenia Tomaževič, Lučka Bregar, Andrejka Zupanc, Andrejka Puntar, Monika Klarreich, Nadja Kržišnik, Veronika Toplice je potekal za zaprtimi vrati. Gostitelji so madžarskega predsednika seznanili s položajem Madžarov v Prekmurju in z njihovo uradno izjavo o t.i. plakatni aferi v Lendavi. Ta je izbruhnila, ko so plakate, ki so vabili na državno proslavo ob 80-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, prelepili s plakati, ki so v madžarščini pozivali k ponovnemu vstajenju Madžarov. Madžarski predsednik Goencz je plakatno afero označil za neprijeten dogodek, ki ga je slovenska stran sprejela z razumevanjem. Po Goenczovem mnenju bi preraščanje dogodka v afero škodovala madžarski narodnostni skupnosti v Prekmurju in celotnemu madžarskemu narodu. Tekavec, Marjana Modic in Erika Poglajen. San Martin: Cintija Frontini, Veronika Jerman, Danica in Lučka Petkovšek, Erika Podgornik, Natalija Tašner ter Monika Ziherl. Dekleta iz Carapachaya niso predsta- j vile ekipe. Izidi iger so bili sledeči: San Martin 2 -Carapachay 0 (25:0, 25:0); San Justo 2 -Moron 0 ( 25: 20, 25: 17); Lanus 2 - Ramos Mejia 0 (25: 16, 25: 20); San Justo 2 - San Martin 1 (25: 23, 18: 25, 16: 14). Final: San Justo 2 - Lanus 0 ( 25: 12, 27: 25). Prvakinje dekleta iz San Justa. NOGOMET SFZ Moštva so sestavljali: Carapachay: Maksi Šenk, Guillermo in Eduardo Cimato in Gabrijel Selan. Lanus: Bernard Benegas, David Rot, Marko Kocjančič, Robert Goljevšček, Leonardo in Aleksander Berčič ter Mirko in Bernard Grbec. Moron: Dani Kocmur, Marko Petek, Andrej in Aleksander Zamik, Marcelo Kunčič, Adrijan in Sandi Gaser, Fredi Novak ter Tone Vivod. Ramos Mejia: Marko Vombergar, Tomaž in Bogdan Magister, Miha Vester, Karel Panaino, Damijan Omahna, Damijan Tomazin ter Danijel in Edi Cestnik. San Justo: Marko Klarreich, Andrej in Marko Oblak, Edo in Ivan Selan, Lojze Rovan ter Danilo, Ivan in Boštjan Oven. San Martin: Aleksander Leber, Luka Skale, Pavel in Marcel Dimnik, Pavle Verčič, Kristjan Tašner, Heri Ziherl ter Marjan in Andrej Belec. Izid tekmovanj za fante so bili sledeči: San Martin 8 - Carapachay 2; San Justo 7 -Moron 1; Ramos Mejia 5 - Lanus 2; San Justo 8 - San Martin 4. Final: Ramos Mejia 10 - San Justo 1. Prvaki med fanti Ramos Mejia. Na svidenje na naslednjem mladinskem dnevu! Veronika Godec Lučka Kralj Jermanova in Bariloški vrabci na mladinskem festivalu m MMMBMSraNBSeBftSgtgigCaBMaMKMnBCNMaMttGKMBSIMMMMBBKMMHMHMMWHtt Novice iz Pisali smo pr LJUBLJANA/LAŠKO - V obeh največjih slovenskih pivovarnah - Unionu in Laškem • so letos zvarili že več kot sto milijonov litrov piva. Pivovarna Laško je letos do konca junija na slovenskem trgu prodala 54 Milijonov litrov piva in s tem obdržala 56,1-% tržni delež. Pivovarna Union pa je v letošnjih prvih šestih mesecih prodala dobrih 44 milijonov litrov, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. LJUBLJANA - V nočnih urah se je na Parkirišču ob Črnuški cesti pretepalo tri-Nst oseb, med njimi pet neuniformiranih Policistov. Pretep naj bi po ugotovitvah Policijskih patrulj začel eden iz skupine štirih moških, ki se niso hoteli umakniti od avtomobila, last dvajsetletnega policista iz Murske Sobote. Med udeleženci pretepa, ki bodo vsi stopili pred sodnika za prekrške, Je bilo nekaj laije telesno poškodovanih, faradi udeležbe policistov pri kršenju jakega reda in miru je postopek preverila strokovna služba PU Ljubljana. LJUBLJANA - Z Brnika je proti Skopju Poletelo letalo s 127 kosovskimi begunci, ki J1Ri je Slovenija nudila začasno zatočišče. Od tam bodo pot nadaljevali z avtobusi. Slovenska vlada je vsem povratnikom izplačala tudi enkratno denarno pomoč v Mžini 300 nemških mark. Število državljanov ZRJ, ki uživajo začasno zatočišče v Sloveniji, se je tako znižalo na 3023. LJUBLJANA - Tudi v Sloveniji so spre-toljali zadnji sončev mrk v tem tisočletju. Najbolj viden je bil v severovzhodnem delu države, na Goričkem, kjer je več kot 40.000 ljudi popolnen mrk opazovalo kar 72 sekund. V Sloveniji je bil prvi stik Lune s Soncem najprej viden v zahodni Sloveniji -°d Nove Gorice do Jesenic, slabo minuto kasneje pa je bilo malce temneje tudi v osrednji Sloveniji. Na ljubljanski očesni kliniki zaradi opazovanja sončevega mrka uiso sprejeli nobenega pacienta. Veliko Slovencev si je sončev mrk ogledalo tudi na Madžarskem. LJUBLJANA - Iz podatkov ankete o branosti, gledanosti in poslušanosti javnih °bčil je med enomesečniki po branosti *asedla prvo mesto revija Ogr\jišče, ki jo bere 16,9% vprašanih. Revija ima naklado S5 tisoč izvodov. KOSTANJEVICA - Na kostar\jeviškem frančiškanskem samostanu, kjer so vsa gospodarska poslopja dobili v najem mladi fantje, ki se hočejo rešiti odvisnosti od mamil, se lepo razvija prva skupnost Srečanje. V mesecu maju so drugo skupnost ustanovili v vasi Čadrg nad Tolminom, kmalu pa bodo imeli še tretjo skupnost Srečapje v Razboru v Sevnici. LJUBLJANA - V Sloveniji se je v preteklih osmih letih število registriranih motornih vozil povečalo za 26%. Med osebnimi vozili dosega stopnja motorizacije en avto na 2,5 prebivalca. LJUBLJANA - V letošnjem poročilu Združenih narodov o človekovem razvoju je med 174 državami Slovenija na 33. mestu. Na prvem mestu je že šesto leto zapored Kanada. Poročilo upošteva kako lju4je živijo, njihovo zdravstveno oskrbo, življenjsko dobo, izobrazbo in dohodek. LJUBLJANA - Prometno varnostne razmere na slovenskih cestah so se v poletnih mesecih bistveno poslabšale, k ljub dokaj obetavnim lanskim rezultatom in rezultatom na začetku letošnjega leta. Med vzroki za prometne nesreče je na prvem mestu znova neprilagojena hitrost, sledijo nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. V dveh primerih je bil povzročitelj pod vplivom alkohola LJUBLJANA - Eden vodilnih britanskih organizatorjev potovanj Crystal Holidays je znova uporabil posnetek Bleda z jezerom in otočkom, tokrat na letaku in razglednici. Crystal je razglednico s podobo Bleda poslal svojim gostom, ki so letos že rezervirali katerikoli program iz ponudbe gora in jezer, ter jih seznanil, da lahko prvih 2000 že zdry izbira med ponudbo za poletje 2000 in to po letošnjih cenah. Poleg tega pa je Crystal na vse potovalne agente naslovili letak, prav tako s podobo blejskega otočka, s katerim jim je predstavil to ugodno možnost, imenovano „2000 for 2000”. Hkrati jih je opozoril na bogato ponudbo počitnic v Švici, Avstriji, Italiji, Franciji, na Norveškem, v Andori, na Madžarskem, v Španiji in seveda v Sloveniji. Objava idilične podobe blejskega otočka na programih britanskih organizatorjev potovanj ni prva. LJUBLJANA - Zmagovalec avtomobilistične dirke za veliko nagrado Ljubljane je pričakovanju Venezuelec z italijansko dirkaško licenco Johnny Cecotto z avtomobilom BMW 320i, razreda ST. Drugo in toetje mesto sta pripadli slovenskima vozkoma Slavku Deklevi (BMW 320i-ST) in ^tolreju Jerebu, ki je s svojo „gorsko” Seat toizo kit car zasenčil mnoge favorite. LAUSANNE, Švica - Mednarodna plavalna zveza (FINA) je slovenskemu daljins-erou plavalcu Igorju Majcnu zaradi domnevnega jemanja nedovoljenih poživil izrekla štiriletno prepoved nastopanja. Prepo-Jtoti je doletela tudi Španca Davida Meco Medino, oba sta obdolžena zaužitja steroida nandrolona. Mnjcen in Medina sta še tototopila na tekmi v Atlantic Cityju. Tam je Medina zmagal celo z novim rekordom tir°ge, Mnjcen pa je bil tretji. BRAUNSCHWEIG, Nemčija - Danijel avlinec je na evropskem plavalnem pr-Vehstvu za invalide na 100 metrov prosto •j®Vojil bronasto medaljo. Pavlinec je raz-/toj0 preplaval v času 1:14,21, zaostal pa je ® za Dancem Andersenom in Špancem klaloni. p MADRID - Slovenska dvojica Gadnik/ erhaj se je na evropskem mladinskem pr-Venstvu v odbojki na mivki uvrstila med AVSTRIJA V taborišču je sedaj vse drugače... Posebnih novic pravzaprav ni. Vse je drugače kot pred pol leta... Opoldne in zvečer še vedno piska v glavni kuhinji. Ljudje hodijo po menažo. Če pogledaš od blizu, so to čisto novi obrazi. Madžarov je v taborišču nad 700, v zadnjem času je prišlo tudi nekaj Ruisov. Dobili smo vprašalne pole. Odgovoriti je bilo treba na sledeča vprašanja: 1. Greš domov? 2. Ostaneš v Avstriji? in tretje: „Emigriraš?” Gledaliških predstav ni več. Zadrya prireditev je bila msya meseca v celovškem radiu. Nastopili smo z Desetim bratom. Redna slovenska publikacija v taborišču je sedaj samo še Bogoljub. Zadnje večje delo tiskarne je bila Zbirka slovenskih narodnih pesmi. Mladine je v taborišču precej mar\j kot poprej, vendar je pa še vedno živahno okoli mladinskega doma, ki ga vodi g. Matko. Titova repatriacijska komisija prihaja v taborišče bolj poredko. Vedno pa brez uspeha. ZEMLJIŠČE V LANUSU Vsi kupci Prve zemlje ste povabljeni to nedeljo, 21. agusta po sv. maši na Belgrano ob 11. uri v prostore zavoda, da si ogledate točno razdelitev zemljišč in prijavite, katero zemljišče si želite. V primeru več interesentov za isto zemljo bo določil žreb. Dan razdelitve na licu mesta boste izvedeli tam. Novi interesenti se lahko še prijavijo, da bo tako ostala vsa tista zemlja v našili rokah in da ne bodo imeli drugi koristi od te zemlje, katera bo v treh letih pridobila petkratno vrednost, temveč da bo ta dobiček ostal v naših rokah. S tem bo omogočena uresničitev ideje slovenskega kastnega športnega zemljišča. Odbor Svobodna Slovenija, št. 33; 18. avgusta 1949 Slovenija mo Citre Citre so bile zelo razširjen instrument na Slovenskem, na katerega so igrali še v 19. stoletju. Citre sicer poznamo že iz 17. stoletja, vendar pa o njihovi množični uporabi lahko sklepamo šele za 19. stoletje. Bile so značilen godčevski inštrument, vse do prevlade harmonike. Tovarniško izdelane citre ali »nemške citre” so se razširile v drugi polovici in proti koncu 19. stoletja in so jih ljudje kupovali v glavnem v sosednji Avstriji. Nanje so muzicirali za domačo zabavo tudi po trgih in mestih. Sicer pa smo v Sloveniji poznali SLOVENIJA in poznamo tudi preprostejše, doma narejene citre, ki jih strokovno imennjemo tudi bor-dunske. Zanje poznamo številne narečne izraze, kar dokaznje njihovo veliko priljubljenost in razširjenost: drsovca, drskalca, švrkovnce, pleče, špile itd. Citre so glasbilo v obliki nizke podolgovate skrinje s po-dolgem napetimi strunami, na katere citrar brenka, z levico pa ubira strune. Ponekod so nanje igrali tudi novoletni koledniki. Po prvi svetovni vojski je igranje na citre polagoma zamrlo, sedaj pa se spet poskuša oživiti. najboljšo osmerico. Po dopoldanskih zmagah nad Špancema, Poljakoma in Avstrijcema sta popoldne s 15:11 premagala še Portugalca, izgubila (0:15) pa proti Nemcema. Tako sta v svoji skupini zasedla 2. mesto. ST. WEIT - Slovenska reprezentanca v samostrelu je na svetovnem prvenstvu v St. Weitu osvojila bronasto medaljo. Z 2.341 krogi, kar je nov svetovni rekord, je zmagala Nemčija, Francija je zaostala 17, Slovenija pa 20 krogov. MALI LOŠINJ, Hrvaška - Pred dobrim mesecem splovljena slovenska regatna jadrnica Viharnik je debitirala s premočno zmago na letošnji lošii\jski regati. Posadka Dušana Puha je dala 52 jadrnicam iz Hrvaške, Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije pravo lekcijo jadrai\ja. Slovenska jadrnica je bila najhitrejša že v 27 miij dolgem navigacijskem trikotniku, v tehničnih regatah, dolgih po 6 milj, pa je slovenska jadrnica prednost le še povečala. PLOVDIV, Bolgarija - Slovenska mladinska veslaška reprezentanca se s svetovnega prvenstva vrača z zlato in srebrno medaljo. Z zlatom so se okitili člani dvojnega četverca Tomaž Čeme, Davor Mizerit, Patrik Fonda in Žiga Galičič, s srebrom pa se vrača posadka dvojca brez krmarja Anže Poljanec/Tomaž Pirih. Jubilejni Gallusov... Nad. s 1. str. Obenem pa je v jedilnici v 1. nadstropju Miha Gaser prikazal razstavo iz arhiva zbora, kjer smo si lahko ogledali slike še iz začetkov, originale odličij, ki jih je dobil zbor ali njena dirigenta itd. Ob tej priložnosti so tudi ta prostor poimenovali „Soba dr. Julija Savellija”, da se s tem oživlja njegov spomin in zasluge za Slovensko hišo. Naj spregovorim še o glasbenem delu. Večer je bil posvečen slovenskim narodnim pesmim, ki so jih izbrali iz vseh slovenskih pokrajin. Bile so vesele, bile so žalostne, pivske in svatbene, pesmi, ki so opevale lepoto slovenske pokrajine in ljubezenske. Bil je to zelo širok pogled na Slovenijo. Dirigirala je Anka Savelli Gaser, ki je svojo nalogo odlično opravila, Znala je glede na pesem spreminjati tempo in višino, moč glasov in držala točno vstopanje. Mešani Gallusov zbor je zapel: Pirnat Na Gorenjščem je fletno; Lipar Snubaška; Mihelčič Tam u dolu; Krpač Ko ptičica sem spievala, Kaj ti je deklica, Kukoviča; Dev Prelepa je selška dolina; Mihelčič Jaz mam pa konjča; Prelovec Ženka mi v goste gre; Kimovec Marko skače; Kramolc Pesem o rojstvu, Kmetovski ovčar; Krpač Moj pobič rtyža; Marolt Pojdem u Rute; Boštjančič Prišel je ljubi pod okno; Tomc Svatske pesmi in Rožanc Majolka. Nato so se jim na odru pridružili še bivši pevci in so skupaj občuteno zapeli Mirkovo V Tamar in Hubadovi Nmav čriez jizaro ter Škrjanček poje. Vihamo navdušenje je spremljalo vsako pesem, ko pa je prišel konec, se ploskanje kar ni hotelo poleči. Za slovo tako lepemu večeru pa smo skupni zapeli - Gallus in poslušalci - našo Kremžarjevo in Osanovo himno Slovenija v svetu. Res je, Slovenija v svetu še vedno goji pevske nageljne na svojem narodnem in kulturnem vrtu. In jih bo še gojila, kakor dokaznje spet mladi Gallus in njegova uspešna dirigentka Anka Savelli Gaser. TD Osebne novice Krst: V cerkvi Don Bosco v San Isidro je bila 15. avgusta krščena Marjana Andreja Jeretina, hči Martina in ge. Monike roj. Rant. Botra sta bila ga. Regina Rant roj. Lesar in dr. Jože Rant. Krstil je Tone Rant SDB. Čestitamo! Smrti V San Justu sta umrla Rajko Urbančič (73) in Janez Jamnik (77) na Koroškem pa inž. Jože Bavdaž (76). Naj počivajo v miru! Nova diplomantka: Na buenosaireški univerzi je diplomirala in postala grafična oblikovalka Erika Indihar. Izrekamo ji naše čestitke! Maii ogiasi \ wm TURIZEM el. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmarije z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Rarnos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponede(jka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Obvestila PETEK, 20. avgusta: Sprejem kardinala Alojzija Ambrožiča s sv. mašo ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 21. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. avgusta: Romanje v Lourdes. SOBOTA, 28. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. Koncert ob predstavitvi CD plošče Mladinskega pevskega zbora San Justo v Slovenski hiši ob 20. pod okriljem SKA. NEDELJA, 29. avgusta: Mladinski dan v Carapachayu. Celodnevna prireditev. 27. obletnica Rozmanovega doma: sv. maša za pokojne člane in dobrotnike, nato skupno kosilo. V Mendozi 50. obletnica Društva Slovencev. SOBOTA, 4. septembra 33. dan Zveze Slovenskih mater in žena. Sv. maša ob 17. uri, nato srečanje. SOBOTA, 11. septembra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 12. septembra: Praznovanje 50-letnice tednika „Oznaniio“. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 17. avgusta 1999 1 dolar 186,02 SIT tolarjev 1 marka 100,58 SIT tolarjev 100 lir 10,16 SIT tolarjev Slovenska kulturna akcija vabi na predavanje, ki ga bo imel torontski nadškof in kardinal dr. Alojzij Ambrožič z naslovom „ Sekularizacija” v soboto, 21. avgusta 1999, ob 20. uri v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158 Naš dom V soboto, 21. avgusta Kardinal dr. Alojzij Ambrožič med nami * Pozdravni sprejem ter kosilo ob 13. uri * Prijave na telefon 4441-5528/6979 ali pri odbornikih San Justo Pred 30-leti je majhna skupii\ja dobronamernih rojakov pričela z organizacijo in gradnjo „Rožmanovega doma”. Pred 27-leti je bil dograjen, blagoslovljen, odprt in na voljo vsem potrebnim ostarelim rojakom; vsa ta leta je vzdrževan izključno s podporo naših dobrotnikov. Ta jubilej 27-letnico, bomo praznovali v nedeljo, 29. avgusta, v Rožmanovem domu * ob 11,30 sv. maša za pokojne člane, stanovalce in dobrotnike * nato skupno kosilo (pribor prinesite s seboj) Vsi rojaki prisrčno vabljeni! VABILO Vse rojake, znance, prijatelje in dobrotnike vabimo na slovesen začetek duhovne. obnove in praznovanj ob 40. letnici cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu. Slovesnost bo na sam praznik župnijske zavetnice vodil torontski naškof, kardinal Alojzij M. Ambrožič. Pričaki\jemo Vas torej: v nedeljo, 22. avgusta, nekaj pred deveto uro dopoldne, v cerkvi Marije Kraljice! Dobrodošli med nami! Lazaristi in Marijine sestre VIDIMO, SLIŠIMO, ČUTIMO... So pa mnogi, ki vidijo več. Predvidevajo. Pravočasno so si nabavili karto Sloga. Poleg ugodnih in hitrih posojil, letovišča, nagrad in podpor, še udeležba pri žrebanju za dve nagradi: 1. letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev. 2. desetdnevne počitnice v Hanželičevem domu, za dve osebi. Ne odlašate več! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! Viteški turnir v Predjami Na petem tradicionalnem Erazmovem viteškem turnirju, ki bo v soboto, 21., in nedeljo, 22. avgusta v Predjami, se bodo bojevali tudi gostujoči vitezi iz Kranjskih dežel, Laškega in Čeških dežel, so v Postojni povedali prireditelji turnirja iz Podjetja Postojnska jama. Viteške prireditve, ki bodo prikazovale življenje v srednjem veku, bodo potekale na dveh prizoriščih: na turnirskem prostoru pred Predjamskim gradom in ob grajskem mlinu, kjer se bodo odvijala predvsem lokostrelska tekmovanja. Spopade in spretnosti z mečem bodo na več prizoriščih predstavljali tudi člani kaskaderske skupine Equites iz Ljubljane. Ljubitelji viteški prireditev bodo V soboto na turnirskem prostoru lahko spremljali prihod viteških skupin in njihove priprave na turnir. Vitezi bodo pokazali spretnosti, kot so snemanje obroča, metanje turške „kugle”, uporabo sekire, sulice in bodala, ob koncu pa se bodo zvrstili še spopadi mečevalcev. Na prireditvenem prostoru ob grajskem mlinu bodo najprej postavljali tabor, popoldne pa se bodo lo- kostrelci pomerili za uvrstitev na nedeljski turnir. Nedeljske viteške prireditve bo naznanil prihod turnirskih skupin, ki bodo razvile prapor. Pred pričetkom turnirja bodo žlahtna gospoda in Erazem Predjamski izbrali sodnike, Id bodo preverili, če so vsi vitezi vredni sodelovanja na turnirju. Pred turnirjem bodo vitezi obljubili, da se bodo častno bojevali, dame bodo svoje viteze obdarovale, obiskovalci pa bodo lahko z nakupom robčkov izbrali svojega viteza. Ob koncu bodo podelili nagrade najboljšemu bojevniku turnirja, najboljšemu viteškemu bojevniku in najbolj hrabremu bojevniku turnirja. Spremljevalni program turnirja pa obljublja med drugim srednjeveško tržnico, na kateri ne bo manjkala niti vedeževalka. Najmlajši obiskovalci bodo lahko izdelovali lutke, se spoznavali z oblikovanjem gline, zajahali ponija ali osla in si ogledovali lutkovne igre. V zgornjih prostorih Predjamskega gradu bo na ogled tudi razstava srednjeveških mask, lokov in druge. O) 'S FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esIoveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. (J čeke na ime „Eslovenia Libre" J) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Mladinski pevski zbor j San Justo li KONCERT j ob predstavitvi CD plošče Odmevi izpod Andov s Si VžS ri m • j M ■1 n M zfs Si M V Sobota, 28. avgusta, ob 20. uri v dvorani „šlfiwri4iiiwnTin'iirMiiwriTHriifiriT Obiskovalcem bodo ponudili srednjeveške jedi, pripravljene po izvirnih receptih srednjeveških zapisov menihov-Jedlo se bo tako kot nekoč - brez pribora-