Katolišk cerkven li»t. Danic* izhaja t., 1«. in 20. dne vsaoig* me*ea »a celi poli, in velj.» po |*• •■ i *a trlo let«. X ftld.. z* pol Iria I gld. tiO kr . * :i*4araiet Kprcjenitkii.i na let« 'i gld. kr. in na pol leta I cld, 30 kr., ako uni dani zadenejo \ nedelj« ali praznik. izide Daair* .Un poprej Te^vi XVII. V Ljubljani 10. prosonr« IMU. lAni 2. Spisuje M. S m o lej. (Dalje.) II ulic v n i pomoč ii i k (nadalje dokazuje, tU jc gnanje, svoje grrlic spoznati m sc jih spovriUli, človeku ie takorekoč prirojeno in pravi); Ravno io velja tudi skoraj ud vseli srd«lijili. posebno azijatiskih ne-verskih narodov. Opomnim naj med drugim le posebnega obreda, katerega sc šc sedaj kitajski cesar dem , kadar od viših uradnikov obdan duhov.sko službo opravlja. Stopi k oltarju, se večkrat pred njim do tal priklone in kadilo zažge. Poleni vzame Ju-pe, to je, dolgi svilnati trak. na katerega je tam vs»« svoje dobre in hudobne dela in «1 jatija zapisal, /daj bere s tihim glasom spis, nudi iu niiudt obžalovanje (gre-vengoj zavoljo pregrešnih djanj, ki so zapihane, obljubi in sklene se poboljšati ter položi Ju-pe v kadilnico. ki s t* potem z žerjavico napolni, da trak zgori. V resnici, lo je lepa podoba vsega tega, kar se pri spovedi godi, ki s spozna lijem, resničnim kesanjem in terdnim sklepom — dobro opravljena vse grehe pokonča in jih tako rekoč za vselej sožge. Naj še to pristavim, da celo freimavrarji tirjajo uekako spoved od tistih, ki k njim pristopijo ■>). Zdravnik. Dovolite gospod, kam ste pač. zašli! Saj nam ni toliko mar za to, ali su judje iu ne-verniki imeli in imajo daritve iu nekako spoved, kakor skazujete, saj se od njih ne bomo spovedovati učili; mi bi le radi zvedili, ali je res posebna spoved že bila v pervih časih keršanstva v navadi, iu ali jo je v resnici Kristus sam postavil? Pastor. Prav imate, to je vprašanje. Zdi st m1, kakor da bi se gospod duhovni temu vprašanju in dokazu odtegovali. Duhovni pomočnik. To nikakor ni moj namen, temuč ker smo se iz tega, kar sim povedal, lahko prepričali, da se nahajajo pri vsih narodih spravne daritve iu verski obredi, bolj ali manj podobni in enaki naši spovedi, da je toraj človeški naravi (natori) popolnoma primerno in človeka že neka notranja sila žene, se svojega zadolženja obtožiti, da bi si tako vest olajšal in toliko ložej odpušanje zadobil, bo tudi toliko ložej verjeti in skazati, da je Kristus, ki je gotovo človeško naravo naj bolje poznal, v resnici sam spoved poterdil in jo v zakrament povzdignil. Urednik I. Mi smo danes terdovratni, gospod duh ivni, in ne verjamemo, kar se uam jasno uc dokaže in ne spriča. •J (il. Die Krcimaurcrei im Slame, von finem fruheren Ordena-niiiglicd. v. A. Ksch»eiler. AhcImmi Ih«:|, *tr. 31, .Cercma-aicl bei der Aufoaliuie eine« I7jalirigen Lowtun*.* Duhovni pomočnik. Ne tirjam tudi, da bi mi kar na besedo verjeli, ker me kar nič ne skerbi, veljavno in dostojno skazati, da je spoved, kakor jo dandanašnji v katoliški cerkvi imamo, vedno v navadi bila, ;n da jo je toraj res Kristus sam kot zakrament postav 11. Opomnil sim že poprej, da papež Inoccncij Ml, kakor ste vi rekli, nikakor ni posebne .spovedi še ie vpeljal, temuč kakor nam pričajo zapisniki cerkvenih zbira I is iii zgodovina, da je le zapovedal, da n:nra vsaki kr.stjan vsaj enkrat v letu k spovedi iti, da potem takem je mogla takrat posebna spoved /.c v navadi biti. To mi bote morebiti tudi vi, gosp. pastor, puterdili * ). Pastor. V resnici, reči moram, da saj jaz posebno spoved za stareji imam, kajti spinovavci tako imenovane Magdeburške cerkvene zgodovine ( Mag-deburger (Vnlurien ), kise meni dosti veljavni zde, pravijo, da je bila posebna spoved v navadi ze ob času sv. Ciprijana. Pa zna biti, da se tudi ti motijo in posebno spoved za stareji imajo kakor je v resnici, ud tega saj pri njih ui nikjer brali, d.t bi jo tuli kristjani že (poprej imeli, ali dajo je cclo Kristus sam postavil. Duhovni pomočnik. Ako pri imenovanih spi-sovavcih lega ne beremo, imamo pa druge šc veliko veljav niši priče, namreč cerkvene očete in pisatelje vsili stoletij, ki uam jasno naznanil jejo, da je spoved bila v navadi ne samo pred Inocencijem III, ampak tudi že pred sv. Ciprijanom, ki je leta i£5H umeri. Tako n. pr. vtnevno iu jasno govori od posihuc spovedi sv. llernard, ki je ... . *) „Armoniau tle dogodbo pripoveduje, ki v to rrc zadeva. tioop. I*......prednik ene izmed sedmerih cerkev, ki jih ima Francosko v Kimu. je pred enim •inccm v l.rao\i obiskal staro cerkev sv. Petra, ki co »e je če davno kahinarji polastili. Varh tega tempelna si donnšljujc. d« jc teolog in obiskovalce v nekaki doktorski tehtnosti pita s sto in slo po-verhnimi in Miušmiui pravljicami, ktere vsakdanji človek veci del sprejema kakor besedo iz evangelija Pridigarski sakristan ta dan ni mislil, da ima opraiiti z učenim tujcem „ in moli mu brez ozira svoje natadne pra\ljice; ko pa pride na neko določeno mesto v cerkvi, reči*: »Tukaj je aiesto nt-kdanjih spo-vednic; mi pa miio jih dali odpraviti, ker. kakor jr znano, je lateranski zbor spoved portavil. Dragi moj. mu rrče duhoven, ki gaje do«.ihnial poterpljivo poslušal, ali ste že bili kuiikrat v Kimu? Ne ie, go»p«d. — Se mi j« pac zdelo, odgovori duhoven; ali jest pa stanujem v Rimu, in kad«r vi tje pridete, vam bom v podzemeljskih rakah (katakombah) po-kazcl praiih spovednic. ki so iz perveg* in druzega stoletja, in ki nevednim priraju, da ne laterancki zbor. ampak Jrtus Kristus in apu!>trljni so spoved iznašli. Skerbite da ne boljši urile crrk\ene zgodovine, in ne oznanujte več pripro*tia tacih neslanost i. t. d * - (Aru.. 30 kim 1S63, itrv. Ut.) ••) (il. kalli. Vulkslrcund IH4C. I'a 4 (»r. Pustite , prosim, cerkvene očete in pisatelje, sej nam oni v ti reči nikakor ne koristijo, zakai pri v«»i svoji pobožnosti in učenosti so bili vender le ljudje, človeškim slabostim podverženi, ki torej pred imotami nikakor niso bili varni: od druge strani pa govore oni, kolikorkrat spoved opomnijo, od očitne spovedi iu od ojstrih spokornih drl, ki so sc spokor-nikom nakladale; od posebno spovedi toraj tu nikakor ne mere govorjenje biti. Muli7» v ni pomočnik. To, gosp. pastor, vam rad poierdim. ako pravite, da so bili cerkveni učeniki ljudje, ki >o se /.motiti zamogli in so se res tu in tam tudi kterikrat motili v rečeh, ki so jih lena podlagi osebnega mnenja iu lastnih misel terdili; pa vse kal drugega je. ako ne govore o lastnem mnenju, anipak ^tem, krir so kristjani v njih dobi verovali in /a resnico imeli, tu sti nam. ako se njih izreki ujemaj« , popolnoma dostojne in zanesljive priče, katerim "m,, virjeti prisiljeni, ako hočemo pošteni iu ne enostranski biti. Sej sc vam, kakor Mr rekli, že spi-iv.;vri Magdeburškc zgodovine veljavni zde, zakaj hi to in* veljalo tudi o cerkvenih očetih, ki so hili nt samo učeni, ampak ludi pobožni in sveti niožjc, ki | ugnalo zavoljo vere in resnice, ki so jo terdili. veliko prelerpeti mogli. In brez lega, ali so mar katoličanje t tlim. ki se lin cerkvene očelr opirajo. ;.li s,- ne naslanjajo tudi nekatoličani nanje, Kadar mislijo, da na njih strani stoje in zanjo govore? Al; ne dokazujejo nekaloličaiijc ravno iz cerkvenih ocelov. da je sv. pismo na llozje povt Ije in po navil ' ijt: ;u sv. Iluha pisano? Ako so oni veljavne priče v eni reči - zakaj hi nc bili tudi v drugi; ako se jim po vaših mislili verjeti mora, kar sv. pismo •ier. zakaj hi sc jim lic verjelo tudi, kar spoved za-«!i v a: in ali so morebiti le takrat zanesljivi in veljavni, kadar po mislili nekatoličanov ua njih strani .stoje, ne pa tudi kadar za katoliško resnico govore? Ali je j ač lo pošteno ravnanje ! Pastor. Imejte toraj svoje cerkvene učenike, za katere sc tako iskreno poganjate, sej si vender v ti reči z njimi ne bole veliko opomogli, zakaj, kakor sim že opomnil, kadarkoli oni spoved opomnijo, govore le od očitne spovedi, ki jc bila takrat v navadi. Cerkev namreč sc je zvesto pravic poslužila, katere ji sv. pismo prilastit je, vse uravnati in urediti, kar keršansko življenje tiče, in ga iztrebiti, kateri je hudoben. Tako je sv. apostelj Pavel sam, kakor je znano, hudobnega korinčana izobčil. Kdor pa je bil izobčen in je hotel potem spet v keršansko družbo sprejet biti, je mogel gotove znainnja pokore in poboljšan ja kazati, pa tudi to še ni bilo zadosti, temuč preden so ga cerkveni očetje in predstojniki sprejeli, so mu posebne spokorne dela in zadostovanja naložili, katere so bile pa po različnosti pregreh tudi različne, da so toraj mogli spokornikom primerno za-dostovanjc naložiti, sc je mogel ali v pričo cele verske dru/.be, v katero je želel spet sprejet biti, al pa saj v pričo starašin svojih pregreh in zadolženj obtožiti. To je bila spoved v pervili časih. To spoved, ki je bila. kakor vidimo, popolnoma različna od spovedi sedanjih katoličanov, so cerkveni predstojniki pozneje kaj umetno v posebno spoved spremenili in terdili jeli, tla ,*»o Kristusu in aposleljnih svoj začelik ima, in da je v ndpu-rnje grehov neogibljivo potrebna. Tako so duhovni potem v posebni spovedi, ne samo očitnih, ampak ludi skrivne pregrehe sodili iu tako nekdanjo spoved t ii«l i za se tako poštene i r a vestne kristjane v Irinoštvo spremenili, ki jim neusmiljeno vest in sra-mu/.ljivost tare in terpiuči. To tako urederio spoved je četerti lateranski cerkveni zlior pod papežem Ino- cencjem III občno vsi cerkvi zapovedal in Iridenlinski zbor jo na vse čase poterdil. — Uradnik. Pravo, dobro ste povedali, to jc pač jasen dokaz, koliko katoliška spoved velja, in kako se je začela in vpeljala. (i raj š a k. Zakaj me niste vbogali, g. kaplan, ko sim vam svetoval, da se nikar v to pravdo ne spu-sajte; naš gospod duhovni sv. pismo iu zgodovino pač dobro poznajo in vejo, kaj terdijo. (i os p a pastorje va. O kako sim vender vesela, da mi posebne spovedi, te tako samuvoljn«Mii tiranske naprave katoličanov ne poznamo, kako sini v imenu ženskega spola llogii hvaležna, da takih zmot opro-steni pravi nauk čistega evangelija imamo! Kako osramotivno mora pač biti za ženo ali dekleta duhovnu vse svoje slabosti in šc tako skrivne pregreške razodeti iu pravili na uho. V resnici milovati moram katoličane iu vas gospa, ki se temu preterdemu jarmu \ klanjale. (i o s p a g r a j š a k o v a. Gotovo gospa! zlo težavna, in rekla ni naj , težavniši reč, ki nam jo cerkev naklada, je naša spoved; pa kaj nam je storiti? v odpušanje grehov jc pokora potrebna, to je gotovo, naši duhovni pa nas uče, da je posebna spoved bistveni tlel pokore. Zlo me tu raj današnji pogovor mika, da saj zvem, pri čim da smo,"in ako se skaze, da posebne spovedi res ni Kristus sam postavil, ampak da se je pozneje začela in se tudi brez nje zamore odpušanje grehov zadobiti, mi lahko verjamete, da me nikakor ne bo težko slalo sc posebni spovedi odpovedati. Zdravnik. Tu sim, gi poprej ne vprašal, kako in kaj, in se s svojim dušnim pastirjem posebej ne razgovonl iu posvetoval, kalere grehe naj v očitni spovedi pove in katerih ne, da se pričujoči spodbudujejo, ne pa pnhujšaju. kako nespametno in pohujšljivo bi bilo pa gotovo mnogokrat, ako hi se n. pr. ženske vpričo moških, starsi vpričo otrok kterih si hodi grehov oeitnu obtoževali. Sej j« že posebna spoved tako težavna reč, koliko linij težavno in osramotivno bi bilo pa še le očitno obtoženje nekterih grehov. (Ual. nasled.) Mietctia v marburški čitavnici 6. decembra 1863. Govoril g o h p. Jožef S u e, kaplan .1 c r c n i n s k i. (Konec.) Ker lian pa vidoznonstvo ali optika uči, da jc luč ko tvarina neka tekočina (lučni fluiduni), ki Ic nekoliko blišči, ako jo mirna, se pa vselej lepo sveti, ako se trese, in da dnevne luči tekočino trese tuko imenovano aolnčtio ozračje (Nonncnathtiinsphare), torej sc iz vsega tega vidi, da je llog sicer pervi den že kakor našo zemljo, tako tudi druge planete iu soluca ob enem stvaril, kar tudi naturiie postave tirjajo, da jc pa razvilku zemlje primerno še Ic četerti den solnčno ozračje vrcdil, tako da jc začelo lučno tekočino stresati in po takem svetiti. — Xi ga tukaj tedaj nasprotja! — Pa tudi tti, da je med svetopisemsko pa geologiško starostjo naše zemlje nasprutje, Ic tisti pravijo, kterih vednosti v razlaganji sv. pisma pa geologije še niso dozorele. — Resnica je, da jc profesor llišof v Hnuu poštel (/,ra-čunil), da je moglo devet milijonov let preteči pred ko so sc razne rastline v premok spremeniti, to sc pravi, okamticti zamoglc; pa tudi Mor.es samo Ic terdi, da jc rod človeški pa nušu zemlja v sedanji podobi iu obleki šc Ic šest jezer let stara; česar šc ni, c civitatc Dei \l. 7|: (jui tlics cujus modi siut aut pcrdilicile nobis aut etiam impossibilc est cogitarc, <|iiuuto mngis tlicere, lo je, ,.tk<- erriiee. J lic lak jc prav licuo in prijazno mesto, tako da hi mu človek nikakor ne prisojal tolike starosti in tudi toliko hudih vdarccv. kakor jih jc žc prestalo, (l ipiimo saj nekoliko stare listine mestne lire/ dvomhc hi! j«- II« lak že Rimljanom zastran bogatih zlatih in *trchcmih io«ln»k»«v zg«»r-tijc-goiotaiiskih vazi n kraj. Imenovali so ga Villa a« I a«|iias. od koder nemški etimologi izpeljujejo svoj „Villach- : Slovenci pa tolmačijo svoje ime lielak iz priloga „hel<».~ kci stoji ob beli reki. V darilni listini Osojan«ki od •.». «.(pt. H78 kralja Karlmau-a imenuje se že most llclaski. k.n ia-»in» svedoči, tla je moglo mesto glede kupčije /• takrat važin krat biti; kajti nnt-lovi v onih časih stavili -o >c le v ic«!kih in posebno odličnih me«iih. I.eta lotili \-iatiovi! je nemški česal Kemik II škofijo llainheiško in po-tal te lielak pervo iu naj odličnisi mesto imenovanih cerkv udi k c/.o. v (■orotanu. Se ztlaj vidiš ko nepozabljiv spo.iin *•!» mestu podobe Kemika II in li|egove deviške supm-e K MugUodt. - Pod cesaijem llvuiikom IX' «1 • • I* i I je lielak t11 k _ i- nove pravice iu nekako lastno gospostvo. - Halj«* bile » • -!abe tailjtije teste tirolske. kakor tinli ona mal« vaiti »kozi IMuje proti Krasil. Ic malo čislane: vez Nenn i;«' kaivi tmli Dunaja z vladarico morja jadralskega. z lleucdkaiui. ~%hj»al je takrat takorekuč lielak. ket od pet vili krajev iXc.ii(ijc) vodila jc Ic-scm pot ti/. Soiuigiad. od drugega illiuiaia) pa skozi llrczc. Tuli delov sveta kupciie s<» imele tuUia' Itclaškc spetlicijlic hiše v lokali, [ta tudi d«uiiaca kupčija /. železom, svincem iu lesom imela je tu svoje glavne zaloge. Xi čuda toraj, da vrelo je lako plemstvo in tergovstv«, kakor tudi priprosto rokodelstvo tu sem k viru bogatega zaslužku. — Kakor pa je ncvošljivosi že v paradi/.ti kazala svoj strupeni prisad , takti se je ni manjkalo nikoli v poznejših časih. Tutli Itclaško blagostanji imelo jc mnogo sovražnikov, kteri so jim gledali škodovati in bi rudi bili potegnili iz žepa Rclačanom slednji solil, ktetega naklonila jim jc njihovega truda marljivost. Rop . morije , pulc iu vojske mi bile sad te gerde nevoš|jiv o-ti. — Občutili bi sc ratli od teh žalostnih »asov . pa kaj, saj nam slcdijočim tlaljui zgodovini vender le otožne podobe stopajo pred oči. Posip Mohrača 2.*i. prosenca in z njim sklenjen potres razrušil j« to«!i v lle-laku vtlik«i poslopij Imeti drugimi farno cerkev! ter ua stotine stauovnikov pokopal v strašnih razvalinah giob. Enako stiašui katastroli l.i/.abonski se jc tudi tu zauelel poti razvalinami tigenj in pokončal se ostalo premoženje. — Kasncj, posebno leta 147s. okioževali so zopete Tuiki meslo; ue bere sc sicer, tla bi iiiu bili kaj piiza-djali. pač pa, tla so bili I I4'.»2 na liclaškcm polji tol Rudolfa žl. Khevenhiiller-a htnlo (epeni iu zmagani. —• Za- časno stanovanje cesarja Karola V v Belaku in otožne čase I.utrove le incmgrede omenivši, povemo, da od odhoda Turkov bilo je mesto tako srečno, da celih 300 let ni vidilo kakega sovražnika; al 7.a to so ga pa s pričetkom francoske vojske 1. 1792 obsulc težave s polno mero. Ze prehod domačih kerdel je prizadjal mestu dosti stroškov, ko so se pa leta 1797 Bonopartove trume bližale mejam ftorotanskim, zaznamoval je slavni nadvojvoda Karol Belak (kjer vežejo se glavne ceste iz Tirolskega, Solnograškcga, Laškega in Kranj-kega) kakor zbirališče vsih avstiijauskili čet, s katerimi je hotel iti sovražniku nasprot. Al hitro napredovanje Francozov skozi kanalsko dolino in hoj 23. marca 1797 pri Trebižu (k kteremu se jc bil nadvojvoda iz Belaka le od nekterih svojih spremljan podal in je v Trchiškem tergu takorekoč s čudežem odšel smerti ali sužnosti) prisilil je naše, umaknili se i/. Belaka nazaj. Tri dni kasneje pridejo Francozi pred Belak. se tam vtaborijo in ostanejo dva mesca. Zdaj pričele -„ se šc le prave težave za mesto, kajti ireha je bilo sovražnikom šteti denar in pripravljati jim vsih mogočnih potrebnih reči. — Dve leti kasneje šle so zopet Su\varo\\-e ruske in Mcla-tove av-trijaiiske kardela tu skoz v Italijo, al lepi upi slavnih zmag za naše so se ktnal zopet raztopili. I.eta 1805 posedli s.i vnovič Fraucozi mesto in strašno gospodar.ii tukaj tri mesce. Terpljenja polno leto 1M09 prineslo je Belaku zopet novih težav. Nadvojvoda Jovan imel je to svoj glavni stan in le predobro so znane kervave bitke na Predi I u . pri Nu-borjelu in Trebižu, kjer so se sicer naši borili slavno ko razkačeni risi. pa vender pogažeui bili od silne sovražne moči. — IS. maja imenovanega leta posedli so Fraucozi vnovič Belak. pa bili 3. junija od naših zopet izgnani, iu to nasprotno puljeice ie terpelo, dokler ni dunajski mir 1 1. oktobra stalno prisodil Francozom Belaka. — Do I. 1813 v njih posestvu bilo je ono sedež višje gosposke za zgornji Gorotan in poznej tudi za oddelek Tirolskega. — Bližal se je zopet »as. hiš z mnogimi stranskimi poslopji. Vkljub hudega požara pa je bil vender serd vojskujočih tolik, da tudi incd naj hujšim in naj strašnejšim vi h ranjeni plamena je terpel boj in strel iz topov naprej. Pač ne moli katoliška cerkev zastonj: „kuge, lakote, vojske — reši nas. o Gospod Malo dni kasneje rešen je bil Belak za zmiraj svojih budotnučnih francoskih neprijatlov. kateri so bili po vsih naših krajih hrabro potolčeni ter pognani iz Gorotana. Po tolikih prestanih težavah in nesrečah je Belak ohranil komaj sencu poprejšnjega blagostanja, kajli so poleg druzega tudi razne nove ceste prihodnjo vožnjo (Tratisito) skorej popolnoma uničile. Mogoče je. da prihod železnice poverne saj za kak čas zopet srečne dni lepemu mestu, kar mu želimo iz celega serca. - J. I.evičuik. 10gte znižani ceni kaj pokupijo, se bo ložej cela zapuščina na dan spravila, ki je zares lepa. — Ker je bilo pri .feranovih ..četertih bukvicah"- opomnjeno, dc bojo g. Rihar napeve naredili in je smert našega umetnika pokosila, bodi tukaj povedano, de h časom bojo že natisnjeni napevi, kar so jih ranjki zložili — za svete in druge pesmi. Yr g. Jeranovih bukvicah je med drugimi pesmami tudi rPange lingua.u in „Sacri* solemniis," ktere ho pa že v zgorej omenjenih himnih iu antifonah za hv. Rešuje Telo natisnjene. „Xapevi od Matere Božje za zadnji majnikov dan" iu „Kje je kristjana pravi dorn .u ktere v mnogih krajih v cerkvi pojejo, so v nVencu"4 natisnjeni. Iz Ljubljane. ** Povej, Danica! povej tudi svojim bravcein, kar He bere v zadnjih Novicah lanskega leta iz Gradca o Kosarjevi knjigi ,,8 lom še k in se i nem l.c-ben und Wirken.a — Da so zaslugam naših slavnih rojakov tndi nestrastni tujci pravični, pravi dopisovavcc. pričuje sledeči izgled. — V tukajšnji nemški bogoslovnici, kjer je navada, da se zvečer za poduk životopis kaeega svetnika ali pobožnega moža čita, sc letos znani životopis knezovladika — Slomšek a prebira. Ni lahko popisati, kako zavzeti Nemci poslušajo, kako sluje ime „Sloii»šekovou tukaj. Ze vvodne besede tukajšnjega g. špirit vala so bile: „Wundern sie sich nicht, meinc ller;en. iiber die \Vahl der hcurigen Erbauungslektiire. Slomšek \\ar ein Mauu. \vie es im jetzigcn Zeitalter \venige gibt; — cr trachtelc auf Grundlage des Nationalcn uur Religiou und Sittlichkeit zii fordern.44 In eden pervih tukajšnjih duhovnov je naravnost rekel o omenjenem životopisii: „To ju delo, da se tudi škofje lahko iz njega učijo!" — 1'ujte — čujte!! To sc godi v nemški škofii, od nemških mož! — Cujte pa tudi o tej priliki, kako čislamo omenjeno knjigo v domačii slovenski. Posodil sem jo verlemu slovenskemu profesorju neduhovnii. Prcbravši jo mi prinese knjigo nazaj ter pra\i: rKno napako imajo te bukve.44 Radovedin poprašam: ktero? — Prekratke so. Skorej me je sram, vendar kar je res. je pa res. — jokaj e sem jih prebiral.1* Iz Ljubljane. (Sloinšekove Drobtinice.j .,Drobtinice," ki so za leto 1803 ..po nemilih naključbah", kakor pregovor pravi, še le zdaj prišle ua svitlo. so iz spoštovanja do svojega vtemelitelja premenile svoje ime v ..Sloinšekove Drobtinice.'4 nda tudi mlajšim kažejo prežlahtni studenec, iz kterega so pred 17 leti izvirale." Naj imenitniši, zares neprecenljivo delo v tem letniku je osem prelepth pridig od nebes ranjc. škofa Antona Martina Slomšeka, in pa obširen popis njih življenja. Zares, kaj posebnega je. da so ranjki, bi djali, kakor testament svojim ljubljenim Drobtinicam naj poslednje spisali pridige od nebes, ter so tudi tukaj, kakor na svojih zadnjih obiskovanjih, le slovo jemali. Pišejo pa tudi tako ljubeznjivo to tvariuo, da se inora vsako serce giniti, čc je le kolikaj občutljivo. .,Serce me boli," pravijo že v vvodu , ,.ako premislim, kako lepe so nebesa, in kako malo jih posvetni ljudje obrajtajo, — ako pogledam, kako drago nam je usmiljeni Jezus nebesa kupil, in kako dober kup jih prodamo, za pešico čcrvi\cga veselja, kakor Ezav svoje pervorojenstvo za skledo kuhane leče. Tako se vedno spolnuje, da je veliko poklicanih, pa le malo izvoljenih" itd. Te pridige wegajo do 130. strani. — Življenje ranjcega, ki smo ga žc unkrat omenili, je spisal g. špiritval in škof. svetnik Fr. Košar ravno tako mično kakor resnično. Ker pastirski listi in drugi spisi ranjcega Antona Martina slove po vsem Slovenskem tudi pri naj prostejšem ljudstvu, ki še brati ne zna, torej bi bilo vsim v veliko tolažilo, ako bi tu.li, kakor si že bodi, popis njih življenja slišali, ki bi več teknil k poživku pobožnega življenja kot 10 ali 1 "> pridig. — Drugi prostor 20 pol obsežnih, lepo in na čednem papirji pri Janžič-u tiskanih bukev je napolnjen s koristnimi iu vcdrilnimi spisi pod navadnimi napisi ,,prigodb žalostnih in veselih, podob iu basen, ogledala za šolo in dom, in slovenske gerlicc." Bog daj tudi temu letniku prav naglo in obilno razširo, pa tudi naslednjemu obilno čverstih pisavrev. da kmali vesel nasledva Ic-temu. Z Dolenskega. (J. Bonač f.) Britka zguba jc h smertjo tega učenega, mladega rodoljuba spet zadela nas Slovence. Ni mi znano veliko iz njegovega življenja; zatorej le ob kratkem posnamem nektere čertice. zlasti ker upam, da ga bo gotovo kdo drugi popisal, ki mu je več znano in mu gladkeje teče pero; sej je bil po svojih izverstnih spisih. po svojih milih pesmih znan vsemu slovenskemu svetu; sej si je s svojo ponižnostjo, učenostjo in priljudnostjo pridobil obilo prijatlov. — Kojeu je bil blagi ranjki v Topolu, prijazni vasi Cirkuiške fare !l. maja 1832. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, precej v začetku z uaj boljšim vspehom, tretjo latinsko šolo nastopivši je bil sprejet v Alojzjeviše, kjer je v popolno zadovoljno*! višjih in spodbudo iu i/.gled svojih tovaršev ostal, dokler ni prestopil v semeniše. Kakor v vsili tvarinah. jc bil rudi v slo-venšini posebno izurjen. Bil je soačenec, iskren prijatel iu vreden ve rs t ui k Gregorja Kemperle-ta. cigar življenje je pozneje tako ginljivo popisal. 21». julija l*vi«l |e bil v Ljubljani mašnik posvečen iu potem za prefekia v Alojzjeviše poklican; ali že drugo leto v postu za duhovnega pomočnika v Zuženberk prestavljen. kjer jc nevtrudljivo iu veselo delal za Božjo čast in blagor domovine. Ali — Božje pota so čudne. 21. grudna ic/.di k poddružnici maševat čisto sam. Imel je posebno živega konjiča, iu ze ko ga je po sv. maši zasedal, je neki nagajal, in rekel mu je ranjki: ,,Meniš, da me ne boš nesel, pa me veuder le boš!" t ez die časa pa ga najde neki voznik pod potom na pol niertvega. Ni se več za ved i I. iu popoldne o poli štirih se je ločila njegova blaga duša. — l.e žaluj. predraga domovina, in tudi ti. preljuba ..Zgodnja Dani« a ker zgubila si krepkega podpornika. Ze v semenišu je bil jel slovenski pisariti, in precej njegovo pervo delo: ..Gregor Kemperle" — nektere čer lice iz njegovega življenja, v ..Drobtinicah" I. IKVJ iu 1 stili je pokazalo njegovo zmožnost, posebno pa sc je prikupila milina njegove besede. Razun tega je pisal tudi še v semenišu „lskrice.u spre-lepe molitvine bukvice; druge. „<'ešeiije p res ve tega Rešnjega Telesa** je še lani prestavil iz francoskega. Posebno ginljive so njegove pe-mi. kterih je obilo raztresenih po Da ni činih listih. Kdo se ne spominja pri njegovem imenu pesem: „Pogled v iiovo leto- v Danici I. 1#(»1 , „Gre gorju K i barju v opomin.*4 iu zraven leh še veliko druzih? Mlad je šel pod zemljo, pa bogat 7. vednostmi in zaslugami; ui ga več na zemlji, toda v iaar«i-kterem sercu bo živel njegov spomin. oa grob prečastitega gospoda JANEZA IIO X A i - A. kratka pot je. ki An groka pelje. Ho kapljica na reji clnrekje; Le naglo jenja svetno rte veselje In mala hišica se nam odpre. J. Bonač (. o. *..«. ) Zvezda kra>na na nebo pocije. V svitu mladem ja;-no zagori. Miljeno krog sebe ž.trke lije. Lepše kakor druge se bliši. Božjo t-lavn vernim oznanuje. KazMtlevj temo grešnih zmot. Ketne in otožne oživljuje. kaže k viru milosti jim pa meglene nase zre planjave, ki jim soinea kras še ni odkrit; Mične so cvetlice izkalilc. Oživljene si razvile cvet, ki v spomladnem vertu krasno -mil« Bodo še cvetele mnogo let. Občudval dišeče eem cvetlice, ki med vsimi krasno 8» cvetle. l.ledal zvezdi žarni v jasno lice. \nemal mlado si za dom serce. — Včeraj je tak milo še svetila. Danes pa že, ali! ne sije več Zvezda, hipoma je ugasnila. Zginil z njo za vselej žar blišeč. Zvezda sj.ijna si Ti. Janez dragi! k! Te vzela je v mladosti Pinert. Cerkve, domovine up preblagi ! krije dan* Te že mertvaški pert. Cerkev. I»je imaš ;>edaj ucenca. ki Iii te bolj ljubil, bolj častil? Ljudstvo, mladež. kje imaš miljenca. ki bi te bolj varval. bolj učil? Iii ti jokaš, draga mati Slava? H e - Osoda bije te hudo ! Zopet sinek v tihem grobu spava , ki Je ljubil vselej je zvesto! I'.i n- m a raj; luč se res jc skrila . \l \ga-nila cisto ni za n.is: >-j cvetlice, ki jih je rodila. C* - tejo tebi v divni kras. Ti pa — masnik nam nepozabljivi ! S.- v ni-hi-okcm domu veseliš. Ze te lepša venec nezvenljiv i. \ečiii v .-la\ i blažen se blišis. Iii ko liuplo cerna zemlja krije. Tvoj .spomin lepo med nam' živi: lilej na n.i» iz nove domačije. Sp> ioni pe pred \ cenim nas tud Ti! Kr. Marn. Oil sv. Martina pri Sloveti, gruden. M. V. - Kdini sin premožnega očeta gre pervo adventno nedeljo puško poskušal izstreliti. Ko se pa puška hitro ne sproži, se oher-neta in mislita iti. kar poči ptiska in sinil /.ern prav v glavo zažene. Pii tri priči sr >jr, /.grudi iu ne more več vstali, ne pogledati, ne spregovorili, in v štirih urah potem je umeri. To je zopet svarilni zgled, kako previdno je treha s smodnikom iu strelnim orodjem delati. — h Mariborske okolice. I»ri spodnji sv. Kungoti, kjer s«i pred leto dni sv misijon obhajali, so bile ta adveiit »d v».— 21. grudna ljudske duhovne vaje za vse štiri stanove. Vodila sta jih dva če. oo. gg. I.azarista i/. Celja. Pač lepo. koiistno. in sveto opravilo! Skoda, tla se »r po hožiiosti tako malo posnemate! Terst. pios. ..(» čast in hvala hodi IJogu! rečemo enaki popotniku. >%i po dolgem in stermeui potu na veih goie pridu in si potno čelo obrisavši hvaležno se oddahne; ali pa mornarju, ki čez gori ate penake blastovih valov na v«e zadnje \ varno luko /.akme. in pa še toliko več ..čas! iu hvala Bogu!" ki nam je poslal svojega angela. dc nas je čuval, de nisino ludi mi včeraj na obzidji si izpahnili svojih možganov, ki smo le preveč sami sebi zauplj iv si sc prcdcrznili poskusiti z nekim strahovito divjaškim clcmeiitoui. Kakor prijazno se je poteklo lansko leto v molje neskončne večnosti, tako neprijazno se je začelo tekoče. Pervi njegov dan je prinesel sneg. proti večeiu pasC vzdigne vihar, kije »Iva naslednja dneva tako hudo ra/.saial. de ic na gradu (terdnjavi) zastav išče kot rahli terst prelomil, stražnico vzdignil in čez zid v mesto zagnal, čuda dimnikov poiušil. strešne opeke kot s fračo sem ter tje metal, okeiičine vliskaval in skorej vsaki hiši neprijeten spomin zapustil. |»o mestnih tcržišcih pa je s klobuki, kapami, robci, kuharčmmi cckarji. škafi, zelna-timi glavami i. t. d. piav tako divjalo, kot de li bile te mertve icci oživele iu jele svoj pust obhajati. Pa tudi po okolici je vihar čuda kvaia storil, lako na pr. v Dolini farovška streha rtbia ka/c, iu sreča velika, de še na kup visečega faiovža podeilo ni. Kiogla pii svetilniku ( leuclit-tburm). ki nam s svojim padcem ..poldne" na/.iianujc. se je kola primerzlila iu neprtm eno sretl njega tubi. Morje je bilo zgolj neizmerna pena in je tudi nekaj ljudi pogoltnilo; dvoje otrok je mraza poginilo in čuda ranjenih je v mestni bolnišnici. Opraskani obrazi, plavi rožički ua čelu, in pa obvezane glave niso danes prav nič redkega. Gotovi smo. de ta prigodba se ne bo pogrešala v teržaškem letopisu. — Prav za tega voljo je nam pa tudi še le danes se za-lesketala perva letošnja verla „Zgodnja Danica." Z Warlbtir^e, iz llamherga in iz \iirnbei'jj;a. Zupan. (Konec.) Veliki čudeži se gode na njenem grobu in že 4 leta po smerti jo spozna papež Gregor IY svetnico, ter dopusti, naj se izpostavi truplo nje na velikem altarji bolniške cerkve v Mariboru. Naj bolj živa slika tega koridorja jc pa tudi Klizabetina slovesna prenaša ter drugi pokop. Nesejo poveličano svetnico samo imenitne osebe. V pervi versti jo nese cesar Friderik II. za njim templarski vitez, v belem plašči, ki mu je všit rutice križ, za templarjem v zadnji versti pa stopa neka prednica samostanska s krono na glavi. Ob strani kleče vsi Hlizabetini otroci: tri deklice iu sinček. Dve hčeri postanete redovnici, obe bote predstojnici; tretja je pozneje omožena vojvodinja Brabancije, izgled keiščan-skib kneginj, in še zdaj nek tukajšnji vladar izpeljuje od nje svoj roti; sinu pa, ki je dosegel prestol, bilo je za v dano : tako pripoveduje kazavec o njeni rodoviuski zgodovini. Cesar Friderik II sam daruje svetnici zlato krono. Komarji iz pol Kvrope hite na njen grob. Zato deželni grof Filip, velik podpornik l.uter-ov, ne pozna veče dolžnosti, kot to, «la dopusti prenesti svetnico v zapert žagrad zraven velikega altarja. Se dan danes je tu. Toda, kadar pride veren katoličan do tega kraja, ne moti ga zaperto truplo svetnice. Tudi moč zapel te, že v živ ljenji dobrotljive, čudodelna je. Priporoča se ji in pro-i Boga. ki yi velik v svojih svetnikih, tla naj pač kmalo zopet pošlje po priprošujah blage svetnice svitlo solnce spoznanju tem krajem. Zraven šest večih tukajšnjih slik je še sedem matijih . ki kažejo na Hlizabctiue telesne tlela usmiljenja. Omenim naj podobice, kako Klizabeta podaja revežu kozarec votle pri vodnjaku, ki je še zdaj poti gradom. V drugi sliki merliča v rakev devlje in ga zavija v svoj pajčolan. Odpre strežaj vrata Flizabetiuoga tlaka, iu kam nas pelje pot? Tako blizo vkup Klizabeta in l.uter! V k.ipelo nas pelje, kjer je svoje dni pridigal l.uter. Se zdaj p:idi-guje ua tej prižnici včasih kak siiperiiitcndeiit. Pridemo v sobo. kjer se je praznoval pevski skus „Saiigerkrieg" 7 julija 1207, ravno dan in leto, ko se je rodila v daljni Ogerski sv. Klizabeta. vidiš v izverstni sliki meti pesniki skakajočega malega dečka, piihodnjega njenega moža. in Ilenrika žl. Oflerdiiigeiiskega, ki je ravno zmagal Volframa žl. Kschenbach-a. Ni me kmalo tako veselo opomnilo kaj otročjih let, kot slika ta. V duhu sem ua daljnem Slovenskem, kjer sem poslušal kot deček branje iz življenja sv. Flizabete iu velikokrat čul imeni Volfrau; in Ofterdingcn, kjer sem cul o marsikterem pobožnem pesniku, ki je podporo našel tiste čase na tem pesnikom vgodnem gradu. V duhu sem lo sliko ogledovaje tudi pri vas, ki ste vedili razveseljevati nas in raz veselje vaje nas učiti. Del grada, ki smo ga do sedaj ogledovati, zidan jc v romanskem zlogu; veliko si prizadeva sedanja vlada olepšati ga. in vse se dela v okusu starih, pač bolj veselih časov. Stopimo iz ponovljenega zidanja, gremo čez dvorišče, in kam nas pelje kazavec? V l.ulerovo izbieo. kjer je stanoval kot ..plemič .luri." Taka je še. kot je bila ol> času njegovem. lesen strop ima in le eno oknicc iu shranjuje nekaj spominkov: mizo. pri kteri je l.uter biblijo kerčil. stol, na kterem je simIc-I . omaro, kamor je spravljal pisnrije. olovo sklcnico njegovo, nekaj latinskih pisem /. njegovim podpisom, podobi očeta in matere, posteljo in viteški oklep njegov. ..Das js» der u eltbei iihmte Fl-ckv pa ptavi kazavec, preden gremo i/, sobe. ter pokaže blizo zelene peči pego. ki je nastala, ko je bil vergel l.uter Martin tcmilo za skuš-njavccm. ki se mu jc tukaj nek osebno pokazal. Zapustiva VVaiiburgo; nekako otožen stopam iz posestva sv. Flizabete, ki se je vrinil v nje tiho zavetje Luter in uki njegovi. Iz Fisenacha se peljaje pustiva ob desni mestice Mei-ningeii. na levi Hildburgshauscti in prijazno mesto Koburg; ter prideva 27. avgusta po noči v Bamberg, hvala Bogu! v katoliško deželo Obiščeva v jutru 28. stolno cerkev; ravno je šolarska maša iu zelo mi jc všeč petje šolarjev iu šolaric, ki ga spremljajo orgije; zdaj [»a zdaj postanejo orgije, dvigne sc deček iu nu glas bere kratke molitve , po molitvi pa molijo vsi skupno nektere očenaše. Posebno znamenita je cerkev tu zuvoljo dveh krvpt, ima toraj dva velika altarja in štiri veličastne stolpe. Lepo svetinjo shranjuje, ker pokopana sta v njej v umetni rakvi (sarkophagu ) sv. cesar Henrik II in žena sv. Kunigunda. Stopiva s tovaršem nekoliko k nekdanjemu provikarju afrikanskemu g. Kirchucr-u, možu prepri-jazneinu. Kad sc še spominja Slovenskega in serčnih tukajšnjih prijateljev. Zavoljo duhovnih vaj naji ni mogel sam .spremljati, pu skerbel jc, du so nama njegovi ljudje šli ua roko ter naji peljali v cerkev sv. Mihcla. Tu je pokopan veliki škof nemški sv. Oton (_y 113'.l). Veličastni oznanovavcc evangelija miru je bil 0 čevljev visok in še čez. to ti priča razun sv. kosti že popotna palica njegova, ki je tu sliru-njena, in ima napis: ..Grada Oci sum. <|tiod sum." škofovska kapa njegova iu mašni plašč sc tudi tu kažeta. Poteče čas tukajšnjemu bivanju, peljeva sc proti Niirn-bergu, ki se ponaša s prelepima cerkvama. Cerkev sv. Lavrencija je zidana v uajlapšem gotiškem zlogu, in Sebul-dova shranjuje v sebi, po Kr. Kitglcrjcvih heseduh. naj veče svetišče nemške umetnije. bronast: grob sv. Sebulda. Prišel sem do llcgcnsburgu; vidil je mesto tudi častiti popotni tovarš. ki jc obmolknil z dopisom iz Prage. Zopet bo zdaj poprijel pero in vam pripovedoval, kaj ga je učila tujina. Sirote na maternem grobu. Jlati moja. mati mila. Kake zgode so neznane. Da te skriva ta gomila. Seka meni Kridkc rane ! Cilej sirote zapusene! Čedica jc njih obila ; In med njimi t!id je mene (■renka žalost zatopila. Bila nam si vredna mati. Torej žalost toljko veči : To ti smejo pričevati Vsi otroci zdaj v noreči. Sveti Oče nas nebeški. Vsliši ho«rc sirotice ! O Zveličar Ti človeški. Sinil' se niatcrne dušice! Zdaj pa . mati . B05 tc obvari ! Večna luč naj tam ti sveti. Da tc o poslednji zarji Smemo srote spet objeti. Kr. Kcnko. JHqf je li€j novega po širokem svetu ? Vse rovari zoper dobro reč; zdaj tudi zameti na Krasu ro-govilijo, zastavljajo temu in uncniti pot, in tlo nus nc pustijo naj boljših listov. Napoleon je novega letu dan o vošilu diplomatiškega oddelka /. mirom tolažil, ki upa, da sc bo pri vsih pritežnostih ohranil. Pa ni znati, tla bi bil s svojim govorom narode upokojil. Govore tudi, du jc njegovo obnašanje o tej priliki veči pomen imelo, kakor pu njegove besede. Bil jc neki z rtisovskim poslancem posebno prijazen, do avstrijanskega nekako merzel. angleškega pa du še nagovoril ni. Tudi paii>ki dopisnik v ..Armonio" meni, da Ilusija, kakor jc čutili, se hoče terduo z Napoleonom III skleniti. Naj bi bilo pu tudi res, da >c mir ohrani . je to le slabo tolažilo. Kaj namreč pomaga taki oboroženi mir, ki vse deržave spodjeda iu jih mora na zadnje v nie t!jati. in pa ki je z njim sklenjeno neštevilno družili britkost iu zel? Mirti prav za prav zdaj nikjer ni; mir — pa toliko vojaštvo na nogah; mir — pa toliko oroženja po vsih vsih deržavah, iu Francija kratko in malo ni poslednja v pripravah. Dasiravno sc krog Napoleona tako rekoč vse verti. sc mu pa vender toliko zadreg prilastuje, da bi se moglo misliti, zdaj zdaj bo odletel s prestola: zadrege s politiko, zadrege z očitnim mnenjem, z reformami, zadrege z ministri, z opozicijo v postavodajuem zboru, z ^ultramontaiiskim^ Kellerjeiii, z volitvami, z Me viko (^od koder neki vojno domu kliče, pa vender v novo «>000 vojakov t je odpravlja l. zadrege s severno-amerikansko vludo itd. itd. Napoleon sam je neki rekel: .,Preklicani smo nu suhem, dosti pu jc. du tuko dobro reč želimo.- Sicer sc pu ne ve, če sc lisec v ravno toliki zadregi čuti, kukor gu drugi popisujejo. Prava zadrega zanj bo šc le tukrut, ko mu bo Gospod naložil pokoro zavolj poropane Italije, Keuuuovega darila ( loo.ooo fr. ) ctc. Bore Viktor Fnianvel je pri novoletnem vošilu tarnal, da ni mogel I. lbt>3. Italije odrešiti. Mogel bi pu Ic hvaležen biti. da njega ftamasoni šc niso prestola odrešili. Sicer hota Itulijo resi I u cisto gotovo Bog iu njegov namestnik rimski papež, kadur bo čus dozorel. — Ravno je postavni loškunski vel. vojvodu Ferdinand V vložil upor zoper rop toškauskih dober, raznašo muzejskih iu bukvurniskih reci. raztrositev cerkvenih posestev, pobožnih zalog in dobrotnih naprav. Po llostciiiu, ki je z zveznimi trumami obseden, preplavljajo Frideriku Augiistctibuiškega. ki je zdaj tu. zdaj taiu. iu od vsili struni mu hodijo srečo vošil. V l.aucuburgu <0 ze danske deržaviue ziiumuju iu na-dov ..kraij« \ - odpravili Fruukobrodsku seju gre uu to, du londonski protokol v prid Panije za nemški vez uiuiu uikukorsiie veljave. iu da je Friderik pravi vojvoda holsteiusni. Ce bodo vezne vojne tudi S les vi k obsedle, še ni odločeno; Anglija zoper to nporčkva in Rusija se ji je neki pridružila. Anglija, ki Napoleonovemu kongresu tolikanj nasprotva. svčtvu pa za slcsvik-hds!ciu>ko boinutijo koiifcreucijo. Pravijo, da Anglija nikoli ne bo privolila, du bi sc llolšteiu od Danijo »dtergal. Rovarski skrivni klici iu šuškarijc. ki se sem ter tje iz Ogerskegu sli>ijo, so mendu laške vrane, kjer zd ij Košut biva. To podpira misel, du bi Itulija rada zoper Avstrijo kej počela. Ker jc pa Napoleon preveč zapleten. pravi ,,Ainioiiia,'* da bi sc tepci z Avstrijo iu z vso Nemčijo ter z Anglijo vred. torej sc še ui obupalo zastran mirti. Ce bi mu imela namreč tudi Rusija pomagali, jc ona predeleč iu nima preveč denura. Sicer pu se upanje poživi ju. du sc Ogersko pomiri z deržavo, iu obetajo, da v mujniku sc suide ogerski deželni zbor. — Med Ceruogoro iu Turčijo jc zopet kavs zavoljo mejnih terdujav. — Rusija svoj pot pošilja Poljake v Sibirijo. Spodobi se, du opomnimo tudi novoletnega vošila v Rimu Kurdinul dekuu je v imenu vsega kardinalstva vošil s\. Očetu, kur so angeli vosili o Kristusovem rojstvu: ..C ust Bogii in mir ljudem!" Slava iu čast bodi zmiraj Bogu. lu le-ta apostoljski Stol jc vselej dajal in daje ča-t Bogu: on sam jc častitljiv v tem poslanstvu, častitljiv v vojski iu v premagovanji njih . ki so sc o raznih časih pcrlili, pravemu Bogu slavo in čast vzeli. Drugo vošilu je mir ljudem: in tega želim Vasi svetosti, govori dalje dekan, po tolikih nasprotvaujih in tolikih vojskah. Bodi mir \ a»i svetosti; iu mi. ziuirej zlozni, zcdiiijcni iu naslonjeni nu tu vcličanski Sede/.. bomo mir imeli" itd. Sv. Oče so se ruzveselili uud tem vosilom iu želeli, du naj bi ta mir. ki so ga tukrut angeli oznanovali zemlji, hitro razveselil Cerkev, ki je zdaj v toliko^uih in lolikcrih podobah iiupudunu in preganjana. Po lem so se ozerli nazaj v prctcccue euse ter so v kratkem pregledu cerkvene zgodovine pokazali, da jc Cerkev zmiraj imela vojske: du )• |>a vselej zadobila zmago iu mir. Z vojsko pervih kristjanov. z učenostjo učenikov, s stunoviliiosljo, potrpežljivostjo in uterjeiiostjo, poživljuui z ravno tistim duhom iu okrepčevani z molitvijo, bomo dosegli brez dvombe zmago iu mir. To jc cvetlični venec, ki sem ga zbral pri zibelk: Deteta Jezusa zase, in ki ga tudi vam darujem ta dan, ter zaupam, da njegovo skrivnosnlo lepodišjc nas bo na vso moč navdušilo v teh časih poskušnje, da bomo stanovitni v bitvah Gospodovih." Tako so sklenili sv. Oče. Ta govor, kakor se čuti, je močno ginil poslušavce iu vse rimsko mesto Iz Rima se slisi, da Njih svetost so dvornega svetnika dr. Ilass l\\auter-ja poslovili z naj iinenitnišim redom ter ga storili viteza gregorijanskega. V Rimu je bilo I!*, grud. posvečevanje duhovnikov v lateranski stolnici. 8 jih je prejelo tonzuro; 15 ostiarstvo in lektnrstvo; 14 eksorcistvo in akolištvo; 30 subdiakou-stvo ; 30 diak^nstvo; 24 mašništvo. Čudno ozdravljenje pripoveduje .,\Vahrheitsfreundu graški z božje poti ..Marija-Celj-a. 27letni Andrej Ilens-berger, hlapec na pristavi graških Karmelitaric, si je 1». rožnika lanskega leta po nesrečnem padu roko zlomil. 8 tem se je tudi njegova persua bolezen, za ktero je že let" in dan bolehal, tako pohudila, da je noč in dau uarhujši bolečine terpel. Ker mu več zdravnikov ni moglo pomagati, so inu redovnice ( nune ) svetovale, da naj v Marijo-Celj roma. Srečno pride tje z romarskim kardelom iz Gradca, dasiravuo ie mogel po poti prehude bolečine ua roki iu pcrsih pre-terpeti. V vnebovzetje Marije Device je prebil dve uri v klopi v milostni kapeli iu je molil si za zdravje. Nato je cuekrati začutil tako hudo pečenje, da so mu solze oči zalile; ko je pa to odjenjalo. j<- bila minula tudi vsaktera bolečina na roci in v per-ih. Ze je zamogel odpraviti obrav-nico, v kteri je devet tednov zlomljeno roku nosil, in pre-gibal jo je brez vsacih nar manjših bolečin. Izdajatelj letnika ..Jahresburh fur Israeliten,-dr. I.. Kompcrl. je v imenovano knjigo sprejel spis, v kterem neki jud iz Nemškega terdi. da je obljuba Zveličarja „Sch\\ar-mciei iu Karikatur," da ui nobenega Zveličarja, temuč judovsko ljudstvo samo da je ztelicar. Zavol) tega psovanja judov «ke in katoliške veie je bil izdajatelj tožen ..uegen dc- \*ei breehens der lleligioiis.-toiuiig" po $.122 kazn. post. Sodmja je določila . da Kompcrl subjecktiviio ni zadolžen v tej hudobii iu ga je le zavolj zanemarjene dolžne paznosti obsodila za lOguld. globe ali pa Silni v ječo, ker da spis meri najpred le zoper iod«\>ki nauk in le posreduje zoper keršansko Cerkev. Iz ^»Iczije piše ..Volksfreund:" Razširjanju ,.Keuanovega življenja Jezusovega," či^ar nesramno delo je cesar Napoleon ..Veliki" z darilom loo.ooo frankov, poštenjak Kmanvel pa - svojim naj vikšim redom plačal, seje deržavni zavetnik sod-nijc \ Klimko\icab ( Koni^sbtrgj. piotestani, službeno ustalil. Knez in *kof seko\*ki mil. gosp. Otokai Marija so >vojc duho\ -tv o 2. u. m. v razpisu opomnili, da uaj si j< r i— dc\ajo pu svojih duhovnijah razširjanje iu branje Keiiauove never.-ke in brezbožne knjižure z vso reznosijo odvračati pu načelu, da tako branje že samo iz radovednosti, je /notranje ponavljanje bogokletstev iu ravno tako malo brez greha, kakor radovoljno poslušanje bogokletnih pogovorov. Mil. škof ponavljajo, kar je znano, da knjižura tudi ue v ved-no>tneni ne v zložnem ali šlilistiškem oziru nima uikakoršiie cene. pa da se nadjajo. da dobro podučeuim kristjanom bo ta brezboznust še le spodbuduvanje, ter bodu za nezmerne preklinovanje, ki se godi s tem Jezusu Kristusu, iskali zadostovati z gorečimi molitvami pred Najsvetejšim itd. M jetniki, Jnbelka in lesnika. Na Sveti dan jc imelo v Terstu o-ebstvo za spevoigro (opero) in ples veliko puskušnju v velikem kazališu; neki plesavki -e obli ka vname in vsa v ognji se zažene med diu°;c plesavke na oder; le nagla pomoč sikaluikov ali pom-pierov je odveruila nar veči nesrečo, vender je 15lctna plesavka za ožisljiiiami uinerla .... Naj bi svet o praznikih nekoliko bolj mislil na molitev, kakor pa na ples iu druge krat- kočase, pa bi ne bilo toliko nesreč. — L. 1864 izhaja na Avstrijanskem 362 časnikov. — Vradnikov brez službe v našem cesarstva je neki še 863. — Da je bil Triglavu že poslednji čas, Kumu odgovoriti, nas prepričujejo te-le besede nekega Gorenca, ki so nam v roke prišle, ko je odgovor ravno v natisu bil. Pravi namreč: ,,Kadar je človek zdrav, mu je vsak balzam zadosti močan; kadar mu pa slabo prihaja, ga s salmijakovcem mažejo. Tudi našemu Triglavu naj hi kdo bariglo salmijakovca na glavo vlil, da bi sc zbudil in svojemu kameradu Kumu odgovor dal !" Za enu ničlo tri leta v ječo: Sardiusk vojak je ua listu , s kterim je imel 8 lir dobiti, k številiki 8 še 0 pritaknil , da bi jih bi imel 80; za to kazitev pa je bil degradiran iu ua tri leta v ječo obsojen. — Kardinal vikši škof v Pragi so nekega prav učenega publicista (Stulc-a ?) povabili, da naj v češkem jeziku spiše zavei njenje Kenanove knjige. (JJien publ,) — Teržaški škof rnil. gsp. Legat so pisali svarilni list vredniku dnevnika ..II Tempo" zavolj več spisov tega lista zoper časno posest rimskega Stola. Ravno ta list je bil že poprej dobil upor ali grajo podpisanu od 57 duhovnov une škofije. (Bien publ.) — „Unila Catt." v Torinu hoče vediti. da je car Aleksander lastnoročno pisal avstri-jauskeiiiu cesarju iu svetoval, da naj obojni deržavi zavolj hudih prigudb. ki utegnejo nastopiti, pozabite svojih nasprotnih pritožb. —- 7. t. iii. so nam še le došli časniki po novem leti čez Kras. - Svitli cesar Ferdinand so novi cerkvi ss. Cirila in Metoda v Karolinškem dolu v Pragi zopet 5.000 gld. podarili. — Kardinal pervostoluik ogerski Scitovski so 1. u. iu. budapeštauskini bukvarjcin naznanili, ako bi bil kteri tako nckeršaiisk in bi Kcnanovo brezbožno delu prodajal ali kumur koli oskerbel , da je verilikum ujstru prepovedano pri takem bukvarji tudi druge bukve kupovati ali naročevati. Tudi olomuški knez vikši škof so katoliškim bu-kvarjem prepovedali imenovano gnjusobo prodajati in razširjati. - Vseučilišuiki in tebuikarji dunajski so 27. grud. u. I. počislali prof. dr. O p polže rja ku vstaiiuvuika učeuške bolniške družbe. O tej priliki je eden muzinih sinov mogočnu govoril u temnili časih nekdanjih dni, „vou sedmerem Fluclie auf der akademisehen Burgcrschaft itd., ter piistavil: ,,Schon die ungliicklich gevvahltc Naehbar-chaft der fieimutbigeu Stu-dciiteu mit deu fiusteru Vatern des heil. I.ovola vvar ein Zeicbeu dafiir" itd. . . Temu mladeuču se to zdi zlata svoboda, da sme vpričo učenika psovati ccl častitljiv stan avstrijanskih deržavljauov, iu učenik ga verh tega še s šam-paujerom po:;osiuje. Ilvala lepa za taki zgled humaiiizma z Dunaja! Neki duuajsk list namreč pravi: ,,Ko jc bil pridni ,,mladeneč," ki sc je blezo učil jezuite poznati iz Fv-geua Sue-a ali pa iz llans Jorgclna, svoj govor dokončal, jc uasledvalu še nekaj besedil, potlej so bili pričujoči povabljeni v stranske sobe, kjer so stale cele baterije steklenic s šampanjci um. kterih kapljicami dolgo čakala na odrešenje, kakor pravi „die brave Morgenpost." Dnhovske spremembe. V teržaški školii. Umeri jc 19. grud. v Kastvi gosp. Jož. Ben. Rubesa, Vremski fajmošter v pokoju. R. I. P.i Dobrotni tlarori. Za afrik. misijon. Z Gurjauske fare 7 gold.; — iz Kočevja 2 gold. 10 kr. Za g o s p. O I i v i e r o v misijon. G. J. P. 5 gold.; — g. J. D. 5 gold. Pogovori z gg. flopisorarei. Gg. Fr. T. v S. L. in M. Fr. p. F.. Ravuo kar prejeli , ter hvaležno drugo pot. Včg. K.: Zadeva samo une kratke verstice zavolj derž. oseb.; roiu. na T. pa pride na versto berž berž, ko moč. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.