E. Rakovec: Nevenljivi spomini na Rim. (Koeee.) Pa čudno! Te rimske cerkve so nekatere ena drugi prav blizu, dmge pa zopet zelo oddaljene, da se mora po dve uri hoditi do njih in sicer po pustih, trdih, prašnih cestah, ven v rimsko Kampanjo, kjer te obdaja le pust svet. Peljejo zdaj tramvaji do njih, pa ne do vseh; do sv. Sebastijana in do katakomb sv. Kalista smo skoraj dve uri hodili, ker avto je bM predrag. Da, katakombe! Trapisti so zgoraj čakali na romarje, ker je njim izročeno varstvo katakomb v tem kraju. Placali smo vstopnino dali so nam vsaikemu po eno svecico, in ©den nas je kot vodnik peljal dol , globoko dol pod zemljo pp sfopnicah. Tema, samota, hladen zrak nas je obdal. Samo ozki rovi, ki se na vse kraje vijejo, da člavek ne sme za drugimi zaostati, izguibil bi se takoj, ker je vse zvito. V stenaih so pa same dolbine, nekdanje groibne niše, zdaj prazne, ker so v srednjem vekn, ko je biila cerkev prosta in so zidali nadzemne cerkve, prenesli polagoona vse ostanke teh večinoma muoeniške smrti umrlih gor v njihove lepe cerkve. Tulkaj ni nič lepega, vse je goJo, črno, pusto, strašno, prazno. Le spomin na prve čase nase vere, na molitve in božjo sluzbo, ki se je tukaj opravljala, ožavlja te prostore. Veliko starih, primMraiih napisov in slik se vidi po stenah. Bil je že več&rni mrak, ko smo iz njih gor prišli. Hitri avtobus nas je v pol ure v mesto naizaj pripeljal, potem pa še navadni tramvaj do našega akupnega taborisča, kjer smo obedovali ia vecerjali. Hitro so potekali dnevi v Rimu. V torek zgodaj zjutraj ob stixih nas je dolg vlak tramvajev potegnil na. kolodvor; db petih smo oddrdrali iz večnega mesta. Skoraj težak je nam bil raostanek, privadili sano se že na sv. Petra velicastni dom, katerega smo bili veckrat obiskali. Saj razpro stira ono velikansko stebrovje, kolonade, kakor dve roki v povabilo in objem ter vaibi k sebi! — Naš poseJbni vlak je dirjal v Assisi, kamor smo prispeli ob pol enajstih, v torek dopoldne. Blizu kolodvora je velika cerkev: poreiunkula, v nji ona starodavna cerkvica, v ka^eri je bv. Frančišek najrajse molil. Maševal sem še, kakor tudi ve5 drugih gospodov, ministriral je nek boljsi italijanski goapod, ki je bil sam romar. Potem smo obiskali, ne enkirat, ampak vedkrat, porciunkulsko kapelico; biJo je polno drugih romarjev poleg nas. Po zajutrku ob 12. uri smo se napotili v Assisi, gor v mesto, kake tri četrt ure v hrib po vroči cesti, ki je bila polna avtomobilov. Tam smo si ogledali trojno cerkev nad grobom sv. Franči&ka, natrgali nekaj vejic oljke, lovorja, limon in pomaranč, in prišli nazaj k Porciunkuli na obed okrog 3. ure popoldan. Ob petih smo že zopet sedeli v vlaku, ki je hitel v Padovo, kamor smo prišli drugo jutro ob petih zjutraj. Bil je Mali šmaren. Tu smo morali skozi celo mesto na drugo stran, ker je sv. Anton tam. Velikanska cerkev! V zakristiji smo čakali, da smo na vrsto prišli s sv. mašaimi. Časa je ibilo malo, ker je ob pol devetih vlak že zopet odhajal in sicer v Benetke. Ob pol desetih smo se že peljali 6ez laguno. Večina nasih romarjev je prvič videlo to morsko me^sto. ParnLki so nas peljali na trg sv. Marka, potem na Lido k obedu in zopet nazaj v mesto. Tudi smo se v morju kopali, ker je vodstvo romanja kupilo za vse karte. Popoldan smo po mestu si ogledovali znamenrtosti in kupovali to in ono, dokler se nismo zvečer zopet znašli na vlaku, ki je ob fri četrt na devet odpeljal trudne in obnemogle Slovence in Hrvate v temno noč čez Piavo, Tagliamento in Sočo v naše znane kraške hribe. Zgodaj zjutraj ob treh smo se ustavili v Postojni, kjer je carina in druge velike ceremonije; ravnotako v Rakelni, prvi postaji v naši državi. Nekaj ur v beli Ljirbljani do prvega vlaka in kmalu so nas pozdravili domači hribi, domači ljudje in domače skrbi. Toda k nami je prišlo novo ohzorje, nove misli, slovesno razpoloženje. Kakor ao nam po glavaih rojile vse lepe slike in spomini, kakor so naša srca plavala v svetiih, plemenitih, vzvižemih čustvih, tako so vse naže besede prve dni odsevale ta ne- beskd duh, to prekipevajočo Tadovoljnost naših duš; žiTeli smo par dni, kakor da bi bili še tam pri svetnikih in apostolih rimskih. Počasi še le smo se privadili domačemn življenju. Mene je poleg verskih motivov gnalo še v Rim, ker sem želel spoznati stari klasicni svet; Cicero, Horac, Ovid, klasiki, katere sem podučeval na gimnazijah, so me mikali; hotel sem enkrat stati tam, kjer so ti velikani duha stali in govorili. Hotel sem videti tisti Rim, ki je svoj Sas gospodoval celemu svetu, hotel sem videti tisti imperatorski značaj Rimljana. Hotel sem pa tudi videti katoliškf« cerkev v njenem srcu, rimske navade, rimski cerkveni duh. Hodili so vedno veliki duhovi v večno mesto, toda gnala jih je večkrat samo umetnost, kakor Goetheja, ki se je navduševal o*b staropoganskih idealih in je pri njih obtičal, Hi pa spoznal njih nezadosten, pomanjkljiv značaj, di spozmal temo, ki tiči v poganstvu in ni prodrl do luči, do edioe luči vere! Ali naj še pokrajino opišem, Italijo? Ne vem, kaj bi rekel. Ali je vedno taka, ali samo te dmi, ko je bila suša? Videli smo samo oljkine gozdove, polne pomaranč, limon, fig. Toda zelenja zelo malo, trave skoraj nic, tako da emo rekli: to oi zelena Štajerska. Sive oljke ne narede prav prijaznega vtisa; trta je po njivah rasla ob brestih, kakor že Horac opeva; toda med oljkami in trtami sama gok zemlja rujave ibarve. Skoraj dolgčas mi je bilo. Kmecke hiše so iHalijanskega sloga: visoke kot odrezane; niso iuiše prijaizne, s širokimi strehami pokrite bajtice, ki se nii annogo bolj ljubke zdijo. Vozovi so vsi, tudi na kmetiJi, na dveh kolesih, ki so ogromna, visoka. Oslov je veliko; goveja živina siva, nelepa. Slamo od žita imajo stlačeno v visokostogih ali kopih. Sicer pa povsod elektrika, ki smo jo cele noči, ko igmo se vozili, gledali povsod. Nekaj bledih obrisov, spominov sem Vaon tukaj podi:!. Zdaj raznmem jaiz in razumete tudi Vi, zakaj je Rim pr\ ) mesfo na svetu, katerega v slavi in veličastvu nobeno dsrigo ne doseže. Ni mogoče, da bi katero drugo mesto »;a svetu ga doseglo. Sijaj starega svetovDega rimskega impirija, in še vecji sijaj mogocne krsčanske cerkve jo obdajV. Ta združuje ravtno v Rimu nam kristjanom najljubše spcmine, pa tudi svete ostanke naših najidealnejših junako : evetnikov in mučencev. V Rimu je kakor večna ona krrljeva gostija, ženitnina, o kateri sveto pismo govori; c i zamaj na deželi, v daljnih, pustih. provincah, živimo le c ) drobtinicah, ki padajo od te poloe mize angelskega ves< lja, rajske utehe. Jaz bi obrail iznani pregovor: Vedei <i Roma e poi morire, to je: Da le Rim vidim, potem lahl > umrem! Ako pa zdaj časopisi, kakor »Jutro«, blebetajo o p; peževi politiki, kaitero da smo sli romarji poslušati, na !bi jaz rekel z Horacijem: Odi profanum vulgns et arce . to se pravi: Gaibi mi se nizko Ijudstvo, zato ga proč od B <be odbijam.