BAf ОДб
cnBote
^mtliches Organ des Rdrntner Yolksbundes und Nachrichtenblatt des Chefs der ZiYilverwalfung
am	Wanhm f УТлаЛтшшаЛ	/ ci/«hW#f1«k{f«mcr vmImKm«*«* r	/i«»	____л% «%•*«•	^__. ____________ _
атп »emsteg ЈвЛ* Wooke. Г VodBeMf« КМШмие, r#Btfa*h 8Т. / Schriftleltung Kralnbnrg. / Beaugsprelji (In Toreus zahlbar) monatL RM —,80 frel Haus (einscbl RM —Д# ***efcrBebahr). / Der PretB jrHt tOr bolAe Aeegabea имвапипеп. / Abbeetellung der Zeltung nlmmt nur der Verlag schrlftUch entgegen und awar bis 25. jeden Monats fOr den kometw-^Slanat. / Anzelgenpreise RM —,12 der einepaltlge Millimeter (Sleh* Prelsllste).
12
Kralnbnrg, 20. September 1941
lu Jahrgong.
18 sovjetskih divizij uničenih
sile naivelliega ohsega na
Spodnji tsk Dnjepra v veliki širini prekoračen -
vzhBdni fronti
Obroč okrog Petersburga se
zožuje — Zopet težke izgube angleške mornarice
I* PAhrerjeveg* glavnega etana мв-^ ecptembra. Dne 12. septembra j# *vilo vrhovno poveljstvo oborožene ei-
*	v posebnem poročilu, da so potopile
podmornice v severnem Atlan-po večdnevnem vztrajnem boju 23 ^^^'T^ov s skupno 131.000 tonami. Tor-^^rani sta bili nadaljni 2 ladji s 11.000 ■^®eeil. Potopljene so bile potem še 4 *S«V8ke ladje skupno e 19.000 tonami, tudi 3 zaščitne. S tem je sovraž-Izgubil samo pri tem konvoju skup-^ 164.000 ton. — Nadalje javlja vr *®vno poveljstvo nemške oborožene si-**• da je potopilo letalstvo v boju pro-^imgleškemu preskrboval nemu bro-/''•tvu na angleški obali iz zavarova-*5*' konvoja skupno 21.000 ton. Napad ie u brzih ladij na nemšld konvoj Uspešno zavrnjen in so bile pri ^Mičene 8 angleške napadajoče br-
*	fadje
sptembra javlja vrhovno po-oborožene slTe, da se na vrSljo operacije ugodno in e« pripravljajo novi veliki bojni nspebl. Ozka obkolltev mesta Leningrad se nadaljuje neprenehoma, kljub strahoviti »hrambi so\Tažnika.
V Ukrajini so zveze nemške vojske
*	drznih napadih napravile Briicken-''•Pf* na najvažnejših mestih spodnjega toka Dnjepra. Držali in razširili so »ilickenkopfe v večdnevnih bojih proti ijatfm močnim napadom sovražnika de-1оаш 8 podporo oklopnlc in so sedaj •emške divizije v široki fronti zmago-^*0 napredovale proti vzhodu. V ozem-
južno Hmensee-a so trupe nemške **jeke s podporo zavezniške sile odloč-premagale močne sile sovjetske 11. is 34. vojske. Devet sovražnih divi-*lj je bilo popolnoma uničenih 9 nadalj-«јШ pa s krvavimi izgubami razbitih.
Obupno tvegana igra
New York, 19. sept. Znani dopisnik ^earsta Karl von Wiegand brzojavlja ** 6anghaja, da je Stalin uporabil vse ^оје rezerve na ljudeh in materialu, ^ bi zadržal v obupni in tvegani igri l^^dovanje nemških armad. On ozna-položaj Sovjetov bolj zmešan kot J^jkoli, posebno pa od časa, ko sO An-•'®ži združili svoj agitacijski aparat z ^kim Moskovska poročila bi naletela Več verjetnosti, če bi vsebovala malo *^0 manj fantastičnih številk in če bi njih poročila ne mogla tako pogosto •ukazati kot napačna. Wiegand nato **^ača sovjetske trditve pri zavzetju kolenska in Revala in pozarja, da bo ^*devna nemška poročila resnična.
SOVJETI GROZE BOLGARIJI
ц^^Нп, 18. septembra. Moskva poro-je izročil Molotov bolgarskemu Slomenevu zelo ostro pred-^°vjet8ke vlade, češ da je bol-vlada zavzela v zadnjem času Rusiji protivno stališče in da se " Л^зоја. -
rij, y^Wo
Sovjeti opozarjajo bolgar-г ђ " to, da zadržanjee Bolga-ai T j^^^alnim in lojalnim zadržanjem
art,, ---- da bi malo tO
njenemu narodu
Dne 1*7. t. m. poroča viš. vojno poveljstvo med dmgim. da se na vzhodu razvijajo priprave za napad k operacijam v največji meri. Podmorski čolni so potopili v severnem Atlantiku šest sovražnih trgovskih ladij z skupno težo 27.000 BRT. Zračni napadi so bili med drugim usmerjeni proti pristaniškim napravam na jugovzhodni obali Anglije, kakor tudi proti večim letališčem. Pri enem napadu nemških bojnih letal na letališče v Heliopolisu pri Kaira so bili povzročeni dne 16. sept. veliki požari in eksplozije v hangerjih in mu-nicijskih skladiščih. — 18. t. m. poroča višje vojno poveljstvo nemške oborožene sile, da napadalne operacije v U-krajlni, vzhodno od Dnjepra nezadrža-no napredujejo. V boju okoli utrdb pri Leningradu so bili doseženi veliki uspehi. Deli ene same pešadijske divizije so izvojevali 119 bunkerjev. En rušiiec, dve podmornici in 4 brze ladje Sovjetov so bile uničene. Pri enem napadu nemških brzih čolnov na nek z ruSlIcem In •no »tračno ladjo zavarovani angleSkI
Sovjetski minonosec »Kari Marx«
je bil po naših štuka-letallh uničen. (PK. P. Schorl, Zander-Multlplex-K.)
konvoj, so bile tik pred angleško obalo — kljub močni obrambi, potopljene 4 sovražne trg. ladje z skupno težo 23.000 BRT. Vojna letala so v pretekli noči bombardirala pristanišča v jugovzhodni Angliji.
1 Mo ntt vDlakom ШИгШ
Oklic FUhrerja za vojno'.zimsko pomoč 1941-42
Berlin, 19. septembra. Fiihrer je izdal na nemški narod za zimsko pomoč sledeči oklic:
Oklic za vojno in zimsko pomoč nemškega naroda v letu 1941-42.
»Deveiič pozivam nemški narod, da prostovoljno doprinese primerno žrtev za zimsko pomoč.
Z gigantsko borbo se vojskuje v teh zgodovinskih dneh naša oborožena sila za obstanek nemškega naroda, se bori preko tega, hoteča obdržati tisto Evropo, ki jo bila skozi tisočletja nosilec kulture in civilizacije in ki naj v bodoče tudi ostane.
Kakor nekdaj v notranjosti države, sta i^e danes združila judovski kapitalizem in boljševizem v stremljenju nacio-nalsomal (stično nemško državo, kot močno snovateljico nove Evrope uničiti, predvsem pa iztrebiti nemški narod.
Že dve leti semkaj zastavlja nemški vojak evojo kri In žrtvuje šUvljenje v
obrambo svoje domovine in celega naroda. Točasno se bori z zavezniki od severnega dela Evrope do obal Črnega morja proti onemu sovražniku, ki ni podoben človeku, ampak zverini. Uspehi našega vojaka, krvavi pot, skrbi in napori so nezaslišani. Zato naj se izkaže nemška domovina s svojim zadržanjem in z lastnim žrtvovanjem vredna svojih hrabrih sinov in naj jim bo hvaležna.
Njih delo naj podkrepi našo nacional-sociaiistično skupnost tudi na znotraj in s tem ojači fronto s to zavestjo, da stoji za njo skupen nemški narod, da njih borba ni zaman, ampak da z njimi sodeluje in pomaga uresničiti ideale nacionalsocialističnega stremljenja.
Cel svet naj v tem spozna, da sta fronta in domovina nemškega Beicha zvesto povezana v skupnosti in radi tega nepremagljiva.
Fiihrerjev glavni stan, 11. sept. 1941.
Adolf mtler, 1. Г,
Finska v boju združena
Minister Tanner proti demokratskim izmi^ijevaicem
in groz*,
in
Heisldnski, 19. septembra. Prilikom velikega govora, Id ga je oddržal minister Tanner pri vtisapolnem pojasnilo ob pogledu na bivši politični razvoj in na stališče Finske, je ugotovljeno, da nima Finska prav nobenega namena, kljub nasprotno trdečim poročilom z vzhoda, skleniti kakršen koli separaten mir. Ti poizkusi motnje naj bi bili del onih propagandnih sredstev, ki se vodijo z vzhoda proti Finski in ki jim noben uspeh ni dovolj pojmljiv, da bi se mogla Finska, ki je v četrtstoletja že tretjič zgrabila za orožje, braniti proti nadmočnemu sovražniku.
Med potekom svojega govora je mi-mimW" Tanner podkrepil, da so imperia-
listične namere sovjetov, ker že več let hrepene po sosednih državah, barbarskega značaja. Preko tega ne more niti Stalinova nova vloga, vloga klavrnega viteza demokracije. Da bi Finci verjeli sedamjemu mogotcu Kremija, je nemogoče, ker Stalin dosedaj še ni držal dane besede. Razen tega bo tudi brez-dvomno, tako ugotavlja minister Tanner, Sovjetska Unija vojno proti Nemčiji izgubila.
Minister Tanner je s svojim govorom vse laži o sklenitvi separatnega miru Finske zavrnil in jih tja usmeril, kamor spadajo, v državo pripovedk in znanih pobožnih želja sevražnikov Nemeij# im Miotne Evrope.
SUri mesece obiOTitvenega dela v Srbiji
Belgrad, 19, sept. Nedeljska številk* »Donau Zeitung« objavlja izjavo, ki j# je dal temu listu šef štaba pri nemškem vojaškem poveljniku v Srbiji, državni svetnik dr. Harald Turner, za nemškim vojaškim poveljnikom najvažnejša o-sebnost v sedanji Srbiji. Dr. Turner govori uvodoma o velikih težavah, na katere je naletela nemška vojaška uprava ob prihodu v Belgrad. Mesto razdejano, povsod razvaline, ponekod so divjali še požari, mrliči še nepokopani, trgovski in drugi lokali zaprti, večinoma izropani, cestni promet še v zastoju, mesto brez vodovoda in električne razsvetljave, preskrba prebivalstva z H-vili nezadostna in neurejena. To je bila ■lika Belgrada ob prihodu nemških čet v bivšo prestolnico. Prvi ukrepi nemške upravne službe v zasedeni Srbiji so šli za tem, da ве prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Zato je nemška upravna služba, kakor v vseh drugih zasedenih državah najprej organizirala domač® upravo, odredila vse potrebno za pokop mrličev in obvezno cepljenje prebivalstva proti nalezjljivim boleznim. Ulic« se pričeli čistiti, odkopavati razvaline in odvažati nepotrebni material. Ker vo-vodovod Se ni deloval, je bilo treba napraviti povsod javna stranišča in jik stalno razkuževati. Kmalu je bila popravljena električna centrala, zatem tudi vodovod. Številne poulične pse 1* mačke so postrelili, ker je obstojal* nevarnost za izbruh nalezljivih boleznL Z odstranitvijo vseh judov in ciganov in raznih elementov, ki so bili neprija-teljsko razpoloženi, se je počasi ustanavljal uradniški kader, ki je deloval po navodilih nemškega upravnega štaba. V tem ima dr. Turner za vsa vprašanja in ministrstva posebne strokovnjake, ki so urejali obnovo upravnega in gospodarskega življenja v zasedeni Srbiji. Spričo številnih nalog je bilo u-radništvo z delom preobremenjeno. Za Obnovo Srbije so bili odobreni veliki krediti, ki jih je bilo treba preskrbeti z ureditvijo finančnega gospodarstva v deželi. Znano je, da je za javna dela odobren kredit ene milijarde dinarjev, ki se bo porabil takole: Polovica kredit* je doloien* za popravilo oeet ia mostov.
stran 2. — štev. 12.
KABAWANKBK-BOTE
Sebote, M. sejHMntea 194].
Hrvaški letalci v Nemčiji
Legija hrvaških letalskih prostovoljcev v boju zoper toljševizem
100 milijonov za izsiiševalna dela, s čemer se bo v znatni meri tudi odstranila in preprečila malarija, 110 milijonov bo šlo za popravilo raznih upravnih pbslo-pij in uradov, ostanek kredita pa bo služil za izvedbo drugih javnih del, ki jih sedaj Se proučujejo. Razen tega je nemška upravna služba pri vojaškem poveljniku v Srbiji s pomočjo domače srbske, uprave nanovo organizirala policijsko službo, sodstvo, šolstvo, železniški promet, rečni pi-omet, pošto, br-zojav in telefon, gozdarsko, veterinarsko in carinsko službo in vse ostale u-rade, ki so obstojali prej v deželi in ki sD potrebni za redno poslovanje moderne uprave. V Banatu, kjer živi močna nemška narodnostna skupina, je nemški živelj prišel tudi do besede v vodstvu javne uprave. Poleg kritja vseh domačih potreb mora zasedeno srbsko ozemlje nositi v smislu določil mednarodnega prava tudi vse stroške za za-sedbeno oblast. Ta po izjavi dr. Tumer-ja T Srbiji ni velika.
V bitki pri Veli je Luki je padel v Toke nemških čet plen, ki je velikega poUtičnega in vojaškega pomena. Gre aa tajen zemljevid iz štaba 62 sovjetskega kora, ki je bil pri Velikije Luki uničen. Ta zemljevid vsebuje točne podrobnosti in rokopisne pripombe o sovjetskih operacijah proti Nemčiji. Ta je bil kakor dokaznje potrdilo poveljujočega generala 62 strelskega kora, ge-neralmarjorja Karmanova, že dne 28. aprila 1941 v njegOAl posesti, torej meseca pred pitčetkom sovražnosti med Nemčijo in Sovjeti. Iz nariskov se točno ▼Idi, da je že 28. aprila 1941 sovjetska Bnsija namerila korake proti Nemčiji. Laž o nemškem napada na Bnsijo, Id se še danes razširja med svet, je s tem hončnovel javno razgaljena in zavrnjena.
Karta, ki jo je shranila neka неш-вка artilerijska komanda, je velika sovjetska generalštabna karta, ki se navadno uporablja samo pri višjih štabnih komandah. Ker je polna raznih opazk in zaznamb na robovih, je dokazano, da je bila že dalje časa v rabi. Karta predstavlja površino med Smolenskom in Berlinom (zapadno stran) in v se-vemojužni smeri od Petersburga do Dnjepropetrovska, torej zapadno Rusijo in vzhodno Nemčijo. Z raznimi barvami JBO začrtane smeri sunkov in pohodov proti Berlinu. Iz tega se sklepa, da sta MU dve veliki in močni skupini usmerjeni ma glavno mesto Reicha.
Stara pravljica
Helsinsld, 19. septembra. V listu »Suomen Tie« obelodanja bivši finski zunanji minister Haksel članek o zu-
Pripovedka ]os. v. Eichendorffa 1
V	lepem okraju Provence med zaraščenimi gorami leži dolina, ruševine starega gradu Diirande štrle preko vrhov v samoto na drugi strani globoko doli so opaziti zvoniki mesta Marseille; ako veje opoldanski veter, se razločno semkaj slišijo zvonovi, sicer se pa tu ne čuje ničesar o svetu.
V	tej dolinici je nekdaj stala mala lovska koča, obdana e cvetjem, zaraščena je bila in opletena e trtjem, vse do rogovja nad vhodom: v tihih nočeh, le je mesec' svetlo sijal, je prišla pa-soča se divjačina čisto do travnika na koncu gozda, skoro pred vrata. Včasih je tam s svojo mlajšo sestro, Gabrijelo, stanoval lovec Renald, v službi starega grofa DUrandea, popolnoma sam, kajti bče in mati sta mu že davno umrla.
V	tistem času se je zgodilo, da a# je Renald nekega soparnega poletnega večera, prišedši nenadoma iz gore, postavil s svojo puško na robu gozda — pred lovsko kočo. Luna je razsvetljevala gozdove, vladala je neizmerna tišina, samo slavčki so prepevali globoko Y dolini, večkrat se je slišalo lajanje pea iz vasi ali krik divjačine v gozdu. Toda on ni pazil na to, danes je imel popolnoma drugo »divjačino« nm aiahL
So..., v mesecu septembru (PK). »Za dom spremni«, »pripravljeni za domovino!« to je bil v dolgi dobi srbskega nasilstva bojni klic protizakonitih »ustaSev«. Ko je pa napočil dan osvoboditve in je Fiihrer Hrvatom pokazal pot do prostosti, je postal ta bojni klic »ustašev« označba volje ne samo mlade hrvaške vojaške sile, ampak cele mlade hrvaške države.
Kdor je toliko kakor hrvaško kmečko ljudstvo na lastnem telesu Občutil nevarnost, boljševizma, ki jo je leta in leta prinašala srbska vlada samo-pašnosti, ta pozna samo eno pot — boj. Točno tako kakor v Španiji, Belgiji, na Francoskem in na Danskem so se tudi na Hrvaškem prostovoljci zatekali k zastavam in nastala je — hrvaška legija.
nanji politiki Sovjetske Unije pred letom 1939. On pojasnjuje, da je že takrat, ko je vodil zunanjo politiko v Rusiij Litvinov, obstojala namera Rusov, da bi zd r u ž i 1 i vse vzhodne države proti Nemčiji.
Haksel navaja sestanek z Litvinovim v Genovi prilikom zborovanja narodov, ob kateri priliki, da je Litvinov zatrjeval, da preti vsem vzhodnim državam od strani Nemčije nevarnost, ki bi se lahko zavrnila le v slučaju, da se vse vzhodne države združijo pt'oti Nemčiji. Haksel je povdaril Litvinovu, da na Finskem nihče ne veruje na tako nevarnost in da zato predlog Sovjetske Unije ne more najti ugodnega odziva.
Sovjetski državnik je nato pojaslnil, da mu je stališče Finske nerazumljivo, kajti če bi prišlo do vojne, bi bila Finska po ruskih četah т treh do štirih dneh zavzeta.
Po svetu
Berlin. Lovski oddelek Molderja je dosegel v minulem tednu svoj 2000-i sestrelek. 2001 zračno zmago pa zaznamuje major Beck s sestrelitvijo nekega sovjetskega lovca. Do 10. septembra je lovski oddelek Molderja premagal in sestrelil 2033 sovražnih letal.
Milane. Kakor poroča »Correire della Sera« iz Ankare, je potres v Armeniji povzročil grozna opustošenja. Po prvih poročilih znašajo človeške žrtve nad 500 mrtvih. V mestu Van in v okoliških vaseh so skoro vse hiše porušene.
Berlin. Otto Bukatschek, podčastnik SA oddelka nemške vojske je bil od Fiihrerja odlikovan z vitežkim križcem k železnemu križu.
Nek mlad, tuj človek, tako je bilo rečeno, se plazi zvečer skrivnostno okoli njegove sestre, kadar je on daleč v gozdu; star lovec mu je včeraj zaupal, da je to zvedel od gozdnega čuvaja, kateremu da je oglar povedal. Bilo mu je tto popolnoma neverjetno, kako naj bi ona prišla do tega znanja? Ona je prišla samo ob nedeljah v cerkev, kjer pa jo ni nikdar pustil izpred oči. In vendar ga je mučila govorica, ni si je mogel izbiti iz glave, hotel je biti končno na jasnem. Kajti Dče mu je deklico na smrtni postelji privezal k duši, on bi dal svojo srčno kri zanjo.
Tako se je prihuljeno stiskal k drevju, iskajoč sence, ki so jo plavajoči oblaki metali na okolico. Naenkrat je zadržal dihanje, nekaj se je premaknilo pri koči in med vinsko brajdo se je priplazila neka tenka postava; takoj je spoznal svojo sestro, po lahki hoji; o moj Bog, je mislil, da bi vsaj vse to ne bilo res! Toda v istem trenutku se je pokazala poleg nje dolga, temna senca v svetli mesečini, visok mož je stopil hitro iz hiše, zavit v zelen plašč, kot kakšen lovec. Ni ga mogel spoznati, Tudi njegova hoja mu je bila popolnoma tuja, migljalo mu je pred očmi, kakor da se ni mogel po težkih sanjah popolnoma zavedati.
Deklica, pa ne da bi se/ozrla, je zapela z veselim glasom, da je šlo Кша1-du kakor noi akoci src«.
Na nekem letališču v bližini Berlina je pripravljena Ju 52, da nas ponese na neko letalsko zbirališče severne Nemčije, na katerem dovršujejo letalci hrvaške legije svojo izobrazbo v svrho uvrstitve na vzliodni fronti. Častniki nemške zračne vojne sile (Luftwaffe) poučujejo tamkaj vodnike hrvaških letal v modernih nemških strojih in jih seznanjajo s svojimi lastnimi bogatimi izkustvi na fronti. Za danes je predviden pregled legije po vojaškem atašeju hrvaške vojske, admiralu Jaklinu, in atašeju zračne vojne sile podpolkovniku Dolanskiju; doba vežbe se namreč nagiba h koqpu.
Poveljnik hrvaških letalcev, polkovnik Mrak, predstavi legijo. Moštvo je izredno dobro razpoloženo. Pri obhodu fronte po admiralu, ki vsakega posameznega voditelja letala ali opazovalca ogovori s prijaznimi besedami, se vedno znova izraža veselje teh proetovolj-eev, namreč veselje, da bo zdaj aa nje pričel boj.
V kratkem nagovoru se spomni admiral rojstnega dne maršala Kvatemika in se zahvali poveljniku te nemške šole bojnih letalcev za požrtvovalno dodelitev častnikov in moštva pri šolanju njihovih hrvaških tovarišev.
Mnogo je bilo učenja v teh tednih; kajti čeprav obstoji moštvo hrvaške letalske legije skoro iz samih vodnikov letal, opazovalcev in Itrovnih monterjev z dolgoletnimi izkušnjami v letalstvu, manjka mu pa vendar temeljita teore-
Maršal Antonescn
pozdravlja 54-letnega prostovoljca nekje v Beserabiji nastanjene divizije. (PK-Brunnengraber, Atlantic, Z. M., K.)
»Kako si ošabna,« je zaklical tujec in hitro priskočil.
»Prav ti je,« je odgovorila smehljaje, »t^o ti bom naredila vedno; če ne boš priden, zapojem še enkrat na ves glas.«
Hotela je še enkrat zapeti, on pa ji je poln strahu položil roko na usta. Ko je tako blizu njega stala, ga je т m*-sečini prav resno opazovala.
»Ti imaš prav za prav res navihane oči,« reče ona, »ne, ne prosi me zopet tako lepo, sicer se nikdar več ne vidiva ia to bi naredilo nama obema bolečine. — O Jezus!« je naenkrat zavpila, kajti videla je svojega brata, kako je meril izza drevesa na tujca.
Sedaj, ne da bi pomislila, se je vrgla bliskoma vmes, tako da je tujca objemajoča, popolnoma zakrivala s svojim telesom. Renald se je stresel, ko je to opazil, ampak bilo je prepozno, strel je padel in daleč po gozdu je odmevalo. Neznanec se je vzravnal v tej zmešnjavi visoko pokonci, kakor da bi nenadoma zrastel, in je jezno izvlekel iz žepa samokres; tedaj se mu je zazdela deklica naenkrat j ako bleda, in ni vedel, ali je to od mesečine ali od strahu.
»Za božjo voljo,« je rekel, »ali #i zadeta?«
»Ne, ne,« je odgovorila Gabrijela, mu nevidoma in srčno izvila samokres iz rok in ga krepko pahnila proč. »Tja,« je zašepetala, »desno preko poM ob ■kali, samo mtram, samie stnuek
tična izobrazba nemških letalcev. 2ЈеЛт je tudi v vsakodnevnem službenem načrtu v prvi vrsti predviden pOuk in le dve do tri posadke pridejo vsakokrat do letanja samega.
Vsi drugi morajo v šolske klopi! Nemški strokovni učitelji jih do najmanjših podrobnosti seznanjajo s tajnostmi navigacije, slepega in pravega letenja, vremenoznanstva in tehnik* I»-tal ter motorjev.
Tam zunaj na startu, na širokem le-tališčšu, kjer se neprestano dvigajo ik vračajo veliki bojni stroji, je še prilika, da govorimo z enim nemških letalskih učiteljev. »V letenju so mladeniči čisto prvovrstni«, nam pove, »vsi smo se zele začudili, da so bili hrvaški tovariši na primer že vpeljani v Do 17.«
Obojestransko priznavaniie storjeae-ga — je najboljši začetek trdnega iai zvestega tovarištva. Hrvaški bojni letalci so prav hitro doumeli, da so se tudi po dovršenem delu kot dobri tovariši shajali s svojimi nemškimi tovariši. Znanje jezika je v istem razmerju kot medsebojno zaupanje naraščalo.
2e v nekaj tednih bo hrvaška letalska legija pripravljena za uvrstitev v boju. Takrat bodo oddelki bojnih in lovskih letalcev mlade hrvaške države skupm# z letalci Velike Nemčije leteli prott skupnemu sovražniku — proti svetovnemu boljševizmu — »za dOm spremni«, v pripravljenosti za domovino! Vojni poročevalec Hans A. Kestaer.
Naprej proti Petersburgu
Berlin, 19. septembra. Neka memSka pešadijska divizija, ki je bila pred Leningradom je prodrla na višine, ki м> jih Sovjeti zaprli z minami in bunkerji. Višinska pokrajina je bila zavzeta ]м trdih bojih. V teh bojih so uničile nemške čete 50 bunkerjev, med katerimi мг bili nekateri zavarovani z dva metra debelo betonsko ploSčo in so bili zgr*-jeiil naJmoderileJSe z obračajočo kupolo. Velike množine sovjetskega vojnega materiala so bile v teh bojih zaplenjene. Boljševiki so zaman poskušali, tudi s tanki, po nemcih zavzete višinske položaje zopet pridobiti. Vsi sovjetsU protninapadi so bili odbiti. Sovjeti m poleg tega izgubili tudi veliko mneiiHe težkih oklopnih voz.
Nemški oklopni vozovi so dne 14. septembra prodrli med potekom bojev v na novo zgrajen boljševiškl obramba! pas. V krepkih protinapadih so skušali Sovjeti z dodeljenimi najtežjimi oklepnimi vozovi zavrniti nemške oklopne edinice. Boljševiški napadi so bili brezuspešni. Med početkom teh borb so utrpeli Rusi krvave izgube. 12 oklopnih voe, med njimi več 32 ton. je bilo uničenih.
Tujec je že izginil med drevjem, je Renald stopil k njej.
»Kaj delaš tu take neumnosti!« je zakričala proti bratu in je hitro skrila roko in samokres pod predpasnik. Toda glas ji je odpovedal, ko je stopil trde pred njo, in ko je opazila njegov bledi obraz. Tresel se je po vsem životu im njegovo čelo se je stresalo, kot da ki se iz daljave bliskalo. Tedaj je opazil krvavo črto na njeni obleki.
»Ti si ranjena,« je rekel prestrašeno, in vendar se mu je zdelo, da mu je lažje pri pogledu na kri; postajal je očividno bolj divji in jo je peljal mol5e v hišo. Tam je hitro prižgal svetilke, in spoznal, da je krogla samo rahle oplazila njeno roko; posušil in obvezal je rano, nobene besede nista spregovorila med seboj.
Gabrijela je molela roko proč in zrla kljubovalno predse, ni mogla niti najmanj razumeti zakaj naj bi bil on hud; ona se je čutila nedolžno, samo ta tišina med njima ji je hotela izruvati srce, globoko je vzdihnila, ko je on naenkrat vprašal: kdo da je to bil? — Ona je izjavila, da tega ne ve, in je pripovedovala, kako je nekega lepega nedeljskega večera, ko je ravno sama sedeUt pred vrati, prvič prišel z gore, ве vae-del poleg nje in nato v naslednjih večerih vedno zopet prihajal, in če ga j* vprašala ,kdo da je, je smehljaje od-Coveril: vaš ljubček!
(Dalje prmdđkjHL)
Novi ШШ\, da hoče Rusija vojno
Zgodovinski dolcument — Zvezni načrt proti Nemčiji
Sobota, 20. septembra 1941.
KABAWANKEN-BOTE
stran 8, — štev. 12.
Dan prijav Nemcev v Miesstalu
Prvi veliki zbor Koroške ljudske zveze (KSmtner Volksilund) v PrXvall
Zastave Velike Nemčije vihrajo zo-M raz hiš v Pravali. Vršil se je tam prvi veliki zbor celokupnega sotrudni-štva krajevnih odborov okraja Unter-drauburg. Pred začetkom je korakalo skozi kraj koroška narodna mladina in prepevala pesmi. Pred domom ljudske zveze (Volksbunda) so se razven so-trudnikov sestali tudi številni Pravalj-čani.
Okrajni poslovdja V e i s c h je otvti-ril zborovanje, ki so mu prisostvovali tudi okrajni vodja koroške ljudske zveze (Kamtner Volksbunda) Grum, zvezni poslovodja R u s C h n i g, vodja finančne uprave pri zveznem vodstvu Steinberger, vodja zveznega personalnega urada M a c h e r in vodja zveznega šolstva D i m n i g. Razven županov in voditeljev krajevnih odborOv so bili od vseh pet krajevnih odborov epodnjedravskega okraja navzoči tudi vsi voditelji uradov, celic in blokov.
Poslovodja zveze je govoril o nalogah koroške ljudske zveze (Karntner Volksbunda) in posebej še o delovanju во-trudnikov. Sledilo je predavanje vodje zveznega šolstva, ki je obrazložil boj Reicha za svobodo. Vodja finančne u-prave pri zveznem vodstvu Steinberger je razmotrival finančna vprašanja in ureditev zadeve prispevkov.
Po odmoru je dospel zvezni vodja koroške ljudske zveze Schick. Okrajni Vodja Grum je razpravljal o nalogah
nove dobe. V svojem predavanju, ki je bilo večkrat prekinjeno z navdušenim pritrjevanjem, je izvajal zvezni vodja koroške ljudske zveze Viljem Schick med drugim, da je v današnjem boju sleherni izmed naroda potreben, če bi ne bilo veliko tisočev voditeljev blokov in sotrudnikov v veliki nemški državi in ako ne bi bUi delali za FUhrerja, ne bi bilo mogoče vrniti tega ozemlja dr-
žavi. Tako je tudi Koroška ljudska zveza (Kamtner Volksbund) ustanova, pri kateri morajo vsi dokazati, da so pripravljeni sodelovati. K takemu brez-izjemnemu sodelovanju je govornik h koncu vse sotrudnike pozval.
Po govoru vodje zveze so vsi stoje ponavljali za okrajnim voditeljem besedilo zaobljube. 97 sotrudnikom je vodja zveze izročil izkaznice in znake koroške ljudske zveze, 143 sotrudnikov je pa začasno prejelo samo znalce. Vsem je zrcalilo iz Oči veselje, ko so obljubo-vali voditelju zveze zvestobo in pokornost.
Poljedelski stroji v Krainburgu
Več tisoč posetnikov — nad 5#0 strojev prodanih
Erainburg, 19. septembra. S presenetljivim uspehom je bila zaključena razstava poljedelskih strojev v Krain-burgu, ki je cel teden vaWla kmete in poljedelce celega okraja k vpogledu. Ze samo dejstvo, da je razstavo obiskalo več tisoč posetnikov, odobrava in priznava trud političnega komisarja v Krainburgu, dr. Skalke, njegovega kmetijskega referenta Hubra, Ing. Wagnera od civilne uprave iz Veldesa in ravnatelja kmetijske zadruge Lesiaka, ki so se skupno potrudili do uresničenja za-željene razstave.
2e pri otvoritvi je bilo naštetih nad 1500 obiskovalcev, ki so se zelo pohvalno izražali nad moderniziranjem poljedelstva, posebno pa nad razstavljenimi stroji, ki so jih ogledovali z velikim zanimanjem. Posebno zanimanje
Dt2an maga Шош
Kmečkemu stanu v kranjskem okraju
Krainburg, 12. seeptembra. Nemška uprava na Južnem Koroškem se je od vsega početka trudila na tem, da bi kmetom te dežele pomagala, svetovala privedla na ono pot, kakršno že in leta z uspehom zaznamuje kme-JBtvo v narodno-socialistični državi, dosedaj storjeni koraki za kmetij-Gorenjskem so našli veliko raz-dokaz trdne nem-SKe volje za obnovitev dežele v tem pravcu.
Malenkostno število poljedelskih strojev je povzročilo takojšnje naročilo večjega števila teh strojev, ki jih bo pre-skrbel g politični komisar Huber. Sklenilo se je s posredovanjem države mnogo cenenih kupčij in sicer za: 70 kot-nih plugov, 32 reznih in ogrebalnih plugov, 4 sejalne stroje, 4 kopalne stroje Za krompir in 3 druge stroje. Stroji st) bili deloma že izročeni kmetom v uporabo. Veliko zanimanja kažejo tudi imetje kranjskega okraja za svinjere-jo, ker se je sklenilo 570 večjih kupčij. Na ravno tako dober odmev je naletela očiščevalna priprava za žito, ki je naložena v državnem dobru pri kmetijski zadrugi v Krainburgu. — Začelo se je z velikim navalom. Ena sama okoliška občina je pripeljala v očiščenje 30.000 kilogramov žita. Radi navala je očiščevalna priprava dan in noč v obratu. Pri tem pokazano zanimanje dokazuje, da pridosedanjem za-
stojue v kmetijstvu ni kriv kmet, ampak razkrojem sistem države. Z stavbnim pripomočkom ao bili do sedaj napravljeni v krajih St. Georgenu in Flodnigu silosi za krompir. Trinajst nadaljnjih silosov pa je sedaj v gradnji. Na podlagi preiskave zemeljske plasti a tremi preizkušnjami, je predvidena v jeseni velikopotezna akcija za napravo umetnih gnojil, vsled katerih bo. kmetu na razpolago mnogo cenejše umetno gnojenje, kot je bilo to do sedaj. Pri jugoslovanskem gospodarstvu si kmteje niso mogli nabaviti umetnih gnojil veled previsokih cen, zato je bilo tudi gnojenje v celem področju zelo površno; v bodoče bo mogoča radi boljšega in izdatnejšega gnojenja pomnožena donosnost zemljišč. Da bi se zamogla v bodoče uravnati preskrba z zelenjavo, ki je bila dosedaj nezadostna, je bila 4 večjim vrtnarstvom dodeljena zemlja za pridelovanje zelenjave, tako da bo v prihodnjem letu mogoče oskrbovati z isto celo okrožje. V povzdigo živinoreje se je preskrbela cenena nabava 14 plemenskih bikov, 2 merjascev in 2 žrebcev.
Tako se je kmetijski okrajni referent potrudil kmetu z nasveti in delom pomagati. Neprimerna pridnost in razmah kmeta sta porok zato, da se bliža le temu v varstvu Velike Nemčije za naprej lepša in boljša bodočnost!
Novo vodstvo v Radmannsdorfu
Kreislaitar Julian Kollnltz • novi BazirksfUlirer - Član stranke Hustav Obanvinkler • oreanizaUJski vodja zveze
Radmannsdorf, 19. septembra. V o-krožnem vodstvu Kamtner Volksbunda v Radmannsdorfu se je izvršila potom
Bundesfuhrerja S c h i c k a predaja Radmaimsdorfskega okraja novemu Be-zirksfiihrerju Kolini t zu. Apelu so prisostvovali člani obeh vodilnih edinic. BundesfUhrer je postavil z odobrenjem pokrajinskega vodje Kreisleiterja K o 11-nitza za Bezirksfiihrerja Kamtner Volksbunda. Ta vrši posle Kreisleiterja ^ N.S.D.A.P. Dosedanji Bezirksfiihrer ^berwinkler prevzame vodstvt) ^^ganizacijekega urada pri vodstvu zve-član Oberwinkler je v času svojega
SONNTAG8- u. NACHTDIEI^T der ApetiMkem In ЖгаЈађиг^^
von 20. IX. — 27. K. Apotheke zm HI. Dr«lfaltt(kelt W. SCHAWN1K
delovanja kot Bezirksfiihrer vzorno organiziral Kamtner Volksbund v Rad-mannsdorfškem okraju. V kratkem času se mu je posrečilo, kljub mnogim težkočam ustanoviti organizacijo, ki bo nudila uspešno delovanje. Na podlagi njegovih organizacijskih sposobnosti in praktičnega znanja, je bil od zveznega vodje imenovan organizacijskim voditeljem pri zvezi na Veldesu. Bundesfiihrer se mu je za požrtvovalno delovanje zahvalil in mu dal istočasno novih nalog, ki ga čakajo pri zvezi, Bezirksfiihrerja pa je pozval, da vrši in nadaljuje začeto delo v Radmannsdorfu. Oberwinkler se je dosedanjim svojim sodelavcem zahvalil za pomoč, medtem ko jih je novi Bezirksfiihrer Kollnitz pozval naj mu bodo tudi bodoče sodelavci in tovariši.
je vzbujala cela vrsta poljedelskih priprav, ki so bile za obiskovalce popolnoma nove. Na vpogled so bUi vsi mogoči stroji od brusilnega kamna do žag, bran, plugov, ogrebalca krompirja, vlačilca, mlatilnice in dr,, ki bi jih bilo na tem mestu preveč za naštevati. Da razstavljeni stroji in orodje resnično nudijo to kar se od njih obeta, so se kmetje lahko prepričali pri praktični uporabi na polju.
Kako potrebna je bila razstava, je dokazano a tem, da je bilo nad 500 strojev prodani^ ined temi nad 300 plugov, preko 60 kosilnih strojev, blizu 40 sejalcev, nad 40 kopalcev za krompir, preko 23 mlatilnic in 3 vlačilci z sem pripadajočimi plugi. Preskrba strojev kmetom je bila šele vsled tega mogoča, ker so se ti stroji odvzeli od prodaje raznim trgovskim špekultantom, ki so dosedaj izkoriščali kmeta tako na Južnem Koroškem, kakor tudi na Gorenjskem, S tem bo omogočen našemu kmetu obilnejši pridelek in ugodnejša cena njegovih proizvodov in bo gotovo dosegla tudi nivo, ki je v Reichu že davno v veljavi. Poleg tega je med razstavo predviden izdaten popust pri odkupu večje množine strojev.

s pozdravom falangistov
korakajo pripadniki španske »modre divizije« čez nemSko-sovjtsko mejo. (PK-Bauer, Atlantic, Zander-M., K.)
Velik uspeh razstave je istočano dokaz temu, da kmetje v zasedenem o-zemlju radi in voljno sodelujejo pri obnovitvi Gorenjske in Velike Nemčije.
SEJA OBČINSKIH KOMISARJEV
Krainburg, 19. septembra. V sredo so se zbrali v rotovški dvorani v Krainburgu k skupnemu zborovanju občinski komisarji krainburškega okraja. Politični komisar dr. Skalka je v pozdravnem govoru otvoril sejo. Posebno dobrodošlico je izrekel obč. komisarjem bivšega okraja Laak, ki je s 1. sept. pripadel upravi okraja Krainburg.
Višji vladni nadzornik, okrajni kmetijski in šolski referent, so po^li obč. komisarjem v svojih referatih strokovne smernice za bodoče delo.
1% naše domovine
Krainbnrg. (Nesreča z motornim kolesom.) V minulih dneh tekočega tedna Se je na cesti Krainburg-Zwischenwassem ponesrečil Rudolf Florjančič, ključavničarski mojster iz Krainburga in njegov spremljevalec. Florjančič je bil vsled težjih poškodb prepeljan v bolnišnico na Gallenfele, dočim njegov sovozač ni dobil hujših poškodb.
Krainburg. (Iz tonkin a.) Želji prebivalstva, da bi tonkino igral dnevno, je sedaj ustreženo. Predstave se bodo vršile dnevno, vsled česar je dana vsakomur prilika, da si ogleda film, ki njegovemu okusu najbolj ustreza.
Veldes. Ustanovitev krajevne skupine K. V. B.) V hotelu Tro-ha je bil sklican prvi apel blokovnih in celičnih vodnikov, kakor tudi popoln štab. Bezirksfiihrer Oberwinkler je s svojim jasnim predavanjem razložil navzočim pomen in naloge Kamtner Volksbunda. Ortsgruppenfiihrer Schumi je poveril svojemu štabu potrebne naloge. Navzočih je bilo 50 oseb iz vseh vrst poklicev. Kamtner Volksbund stremi predvsem zato, da bi sprejel vsakega posameznika v zasedenem ozemlju. Da bo delo olajšano bodo na več krajih odprte pisame K.V.B., ki bodo to delo vršile, in bo vsled tega vsakomur mogoče svojo vprašalno polo točno in z pisalnim strojem spisati.
Assling. (Nesreče.) Po nekem tovornem avtu oplažen in po neznanem kolesarju odbit je obležal pomožni delavec J. Zweibrot. Dobil je težko poškodbo na nogi. — Pri dviganju nekega tovornega avtomobila, je popustila vamoetna naprava vsled česar je kurbel precej poškodoval roko šoferja Franca Rojca. — Pri kopanju jarka za vodovodno napeljavo je zadobil občinski delavec Cyril Koschier vsled udarca s kamnom na levi roki težko poškodbo.
Assling. (Dnevne filmske predstave.) Za povzdigo zdravega kutlumega življenja se bodo predstave vršile od sedaj naprej dnevno.
Badmannnsdorf. (Tretji gasilski te č a j.) Iz desetih občin okraja
Radmansdorf se je zbralo polnoštevilno moštvo ob sklicanju tretjega prenovitvenega gasilskega tečaja. Pod poveljstvom pokrajinskega vodje Ortnerja iz Klagenfurta, se je moštvo ob navzočnosti okrožnega vodje Lukmanna cel dan vežbalo, da bi se naučilo nemške komande. Šlo je brezhibno, kajti ti stari »soldatje« so imeli še vsi v ušesih avstrijsko komandi, т1ајШ pa so si hitro in brez težav v popolno zadovoljstvo okrožnega vodje in vseh navzočih, prisvojili način nemškega exerciranja. Šolanje je pokazalo, da je za prostovoljno gasilstvo na razpolago prvovrstni človeški mateirial.
Neamarktl. (Smrtna nezgoda.) Komaj dveletni dečko, Martin Kuhar, ki se je igral brez nadzorstva pred domačo hišo v Medvodah, obč. Sv. Katarina, na tračnicah električne železnice, je bil od električnega voza do smrti povožen. Vodnik vozila, kljub takojšnji uporabi zavore, ni mogel preprečiti nesreče.	(Nadaljevanje na 4. strani.)
Našim
cenjenim
čitateljem
КПМиМНЕИ BITE
naznanjamo, da bo izhajal od 1. okt. dalje nas list
ttikrat II tidn
in sicer v sredo in soboto. Naročnina bo znašala od 1. oktobra dalje, z vključno dostavnino 1 RM mesečno Založništvo
Karawanken Bote
stran 4. — štev. 12.
KABAWANKEN-BOTE
Sobota, 20. septembra 1941.
Dr. F. J. Lukas:
OltmliuuL
Ausschneiden! Aufhebn! — Izrežite! Sliranite!
^tuiseh mtthjuLubth ujuL pMJkjtiseh.
9. LEKCIJA
LosTing der Aufgabe
I. 1. Die Fische konnen schwimmen. 2. Die Vogel konnen fliegen. 3. Ich heiBe Kari Miiller. 4. Der Fleisch-hauer verkauft Fleisch und Wiir-ste. 5. Der Backer macht das Brot. 6. Der Backer verkauft Brot, Sem-meln, Mehi imd Germ. 7. Jeder Vogel kann fliegen. 8. Jeder Fisch kann schwimmen. 9. Ich bin 35 Jahre alt. 10. Ich bin verheiratet. 11. Ich bin Kaufmann. 12. Die Fo-relle ist ein Fisch. 13. Das Auto ist ein Fahrzeug. 14. Ich kann ein biUchen deutsch.
II. Der Ochs, die Kuh, das Pferd, der Esel.
III.	Oprostite, se sme tu kaditi? Ne, tu se ne sme kaditi. Kadite Vi cigare ali cigarete? Jaz kadim samo pipo. Pijete raje pivo ali vino? Pijem raje kozarec mleka. Kakšno je vreme danes? Vreme je danes zelo lepo, sonce sije. Znate Vi kolesariti? Nekoliko. Je ta prostor zaseden? Ne, on je prost.
IV.	Ich kann gut schwimmen. Ich bin krank, ich darf nicht rauchen. Was haben Sie? Ich habe Fieber. Ich mochte lachen aber ich darf nicht. Wollen Sie eine Partie Schach spielen? Ich mochte spielen aber ich habe keine Zeit, ich mu6 um 3 Uhr nach St. Veit fahren.
Die Zukunft — Prihodnji čas
Pravilo: Prihodnji čas se tvori s pomožnikom »werden« in z nedoločni-kom glagola (werden + nedoločnik).
(Pomožni glagol stoji v stavku skoraj vedno ločeno od nedoločnika.)
Sedanji čas glagola »werden«
ich werde — jaz bom du wirst — ti boš
er, sie, es wird — ona, ona, ono bo wir werden — mi bomo ihr werdet — vi boste .
sie werden — oni bodo
Primer za tvorbo prihodnjega časa:
Ich werde kommen — jaz bom prišel du wirst kommen — ti boš prišel er, sie, es wird kommen — on, ona ono
bo prišlo
wir werden kommen — mi bomo prišli ihr werdet kommen — vi boste prišli sie werden kommen — oni bodo prišli
Dbungssatze: Wird es morgen schon sehi? Hoffentlich! Was werden Sie heute machen? Ich werde deutsch ler-nen. Wann wird der Kellner das Bier bringen? Sofort. Es ist Bchwiil, wir werden die Fenster offnen. Er hat viel Geld er wird ein Haus und ein Auto kaufen. Was wird das Haus kosten? Nicht wenig. Werden Sie morgen kommen? Kann sein. Meine Schwiegermut-ter wird morgen nach Graz fahren. Was wird das Essen kosten? Vielleicht 1,50 RM. Es ist schon spat, wir werden zahlen und dann gehen. Die Juden werden immer betriigen. Morgen Nach-mittag werden wir baden gehen. Er wird viel erzahlen aber ich werde nicht alles glauben. Sie sind verlobt, Sie werden bald heiraten. Natiirlich. Meine Mutter hat keine Zeit, heute wird meine Schwester kochen. Was wird Sie ko-chen? Vielleicht eine Suppe und eine Mehlspeise. Ich habe Kopfweh, ich werde heute keine Zigarette rauchen. Wird Ihre Schwiegermutter noch lange le-ben? Hoffentlich! Sie sind sehr bos-haft! Was wird er sagen? Sicherlich nicht viel. Wann wird er kommen? Spat wie immer. Unpunktlichkeit ist ein Laster!
Splošna pojasnila o spolu samostalnikov
1. Moškega spola so: Imena, ki predstavljajo bitje moškega spola: Der Mann, der Offizier, der Angestellte, der Stier, der Fuchs.
b) Imena letnik časov, mesecev, dne-vov delov dneva: Der Winter, der JSn-ner, der Montag, der Morgen.
c)	Imena kamnov in hribov: Der Stein, der Rubin, der Triglav.
d)	Večzložnee besede, ki končujejo na -ig, -ich ali na -ling: Der Haring, der Schmetterling, der Teppich, der Kafig.
e)	Skoraj vsi samostalniki na -en, ki ne predstavljajo nobenega samostalni-ško rabljenega nedoločnika in ki se ne končujejo na -chen: Der Husten, der Boden, der Regen.
Getranke: Der Apfelwein, der Most, das Bier, der Schnaps, der Kaffee, der Tee, der Kakao, das Wasser, die Limonade, die Milch, der Rum.
t)bungssatze: Was wiinschen Sic bitte? Ich mochte eine Schale Tee mit Milch. Und Sie? Ich mochte einen Milchkaffee aber bitte dunkel. Dieser Tee ist nicht stark genug. Er schmeckt wie Wasser. Was kostet ein Glas Milch? 20 Pfennige und 10% (Prozent) Trink-geld, macht zusammen 22 Pfennige. Anni mochte eine Portion Kakao und Karl eine Tasse Schokolade mit viel Zucker, also sehr siiU. Dieser Apfelwein ist sauer wie Essig, ich werde lie-ber ein Viertel Rotwein mit Soda-wasser trinken. Dieser Narr trinkt nur Schnaps und Rum, er ist immer be-trunken. Milch ist sehr gesund! Kinder sollen viel Milch trinken. Dieses Bier ist bitter. Kaffee, Tee und Kakao sind Koloni alprodukte. Deutschland wird bald wieder seine Kolonien in Afrika haben. Was werden wir trinken? Ich bin nicht durstig, ich trinke nichts. Und Du? Ich werde eine Flasche Bier trinken. Herr Ober, zahlen! Drei Fla-schen Bier, zwei Viertel WeiBwein und drei Stamperl Schnaps. Was macht das zusammen? Das macht zusammen ge-nau 3 Mark.
Aufgabe
1.	Postavi glagol »trinken« v sedanji in prihodnji čas.
2.	Postavi sledeče stavke v prihodnji čas:
Ich leme deutsch. Franz Volker singt heute abend. Du tanzst gerne. Wo ist Kari? Wo 1st eine Haltestelle? Was kostet die Fahrt? Wir kommen morgen nicht. Ihr habt keine Zeit. Wann kommt der Zug? Er kommt sofort. Wo wohnen Sie? Ich wohne in Klagenfurt. Die Schiilerinnen singen ein Lied.
3.	Postavi' v slovenščino^
Wein, Bier und Wasser sind Getranke. Schnaps ist Alkohol. Wieviel Pro-zente Alkohol hat dieses Bier? Dieses Bier hat nur 6% Alkohol. Was werden Sie Sonntag nachmittag machen ? Es wird sicher regnen und ich werde schlafen. 1st es schOn sehr spat? Nein, es ist erst acht Uhr. Wo wohnen Sie? In Veldes. Ich mochte Briefmarken kaufen. Bitte eine Marke zu 6, eine zu 12 und eine zu 24 Pfennige. Deutschland braucht Kolonien!
4.	Postavi v nemščino:
Mi pojemo. Mi bomo peli. Ona bo kupila novo obleko. Vi boste pili mleko? Ne, jaz mleka ne bom pil, jaz bom pil skodelico kave. Živali pijejo vodo. Gosi slabo letajo, toda, znajo dobro plavati. Prosim znamko za 12 pfenigov! Nemčija hoče zopet svoje kolonije!
Worter
alles — vse
Angestellte (m u. w) — nastavljenec,
nastavljenka Apfelwein (m) — jabolčno vino bald — kmalu
betriigen — goljufati, varati
betrunken — pijan, -a, -o
bitter — grenek, -a, -o, (trpek)
Boden (m) — tla
boshaft — škodoželjen, -a, -o
Eriefmarke (w) — znamka
dann — potem
dunkel — temno
Ente (w) — raca
erst — šele
erzahlen — pripovedovati Fahrt (w) — vožnja Fuchs (m) — lisica Gegenwart (w) — sedanjost
1ж naše dommvine
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Neumarktl. (Nemški tečaji za odrasle.) Začetkom oktobra prično za odrasle zopet večerni tečaji za nemški jezik, ki bodo trajali do spomladi. Vpisovanje se vrši pri Karntner Volks-bundu.
Neumarktl. (Preimnovanje cest.) Kakor v drugih večjih krajih Grorenjske bo dobile ceste in ulice tudi pri nas nova imena. Severni del Glavne ceste, ki drži skozi mesto v približni smeri Dd severa proti jugu, se imenuje kakor doslej Loiblstrasse (Ljubeljska cesta), prejšnji Glavni trg pa je dobil ime Platz der SA. Od mostu preko Bistrice vodi mimo predilnice Krainbur-gerstrasse. Odcepna cesta proti kolodvoru je obdržala start) ime Bahnhof-strase (Kolodvorska cesta). Naselbina ob tej cesti na levem bregu Bistrice je dobila ime Glanzmann Weiler (Glanz-mannovo naselje) po znanem tovarnarju in usatnovitelju tukajšnje predilnice (dozdaj Preska). Prejšnja pot »Zavir-je« vzdolž Bistrice do farne cerkve se imenuje Quellenweg. Dosedanjo »gaso« med obema cerkvama so prekrstili v Ulrich v. Huttengasse. Nadaljevanje ceste proti Dolini se imenuje Talstraae.
V	smeri proti Veldesu (Bledu) vodi Vel-deraerstrasse. Vzporedno z njo drži Spi-nnereigasee, slepa ulica, do glavne (meščanske) šole, ki jo je sezidal 1. 1912. Schulverein. Druge preimenovane ceste so: Radetzkystrasse proti »Fabriki« v spomin na slavnega maršala Radetzky-ja, ki je kot lastnik gradu »Neuhaus« ustanovil topilnice za železo, fužino »na Balosu« in tovarno za pile na »Fabriki«. Valvasorstrasse (Flek), Schonbuchlweg (na Zali rovt), Emst Meiergasse, Eisen-werkgasse. Am Bach, Ledergasse, Schmiedgasse, Alois Bartlgasse, Quer-gaeee, Neuhausgasse, Stiegengasse, Schulgasse in Tischlergasse. Ob pobočju Kokovnice leži Bergsiedlung. Povsod vise že nove, bele tablice s črnimi uličnimi napisi.
Neumarktl. (Iz kina) Tukajšnji tonkino je opremljen z novo zvočno napravo. Pravijo, da se bodo zato vršile predstave vsak dan.
Neumarktl. (Ljudsko stanje.)
V	-mesecih maju, juniju, juliju in avgustu je bilo rojenih 29 otrok, umrlo pa je v istem času 10 oseb.
St. Martin v Tncheinu. (Prva ton-film s k a predstava.) Pokrajinski filmski voz je minulih dneh prvič pripeljal k nam. Šolsko poslopje, v katerem se je film predvajal, se je za mnogoštevilne posetnike pokazalo za premajhno. Ljustvu je zastajal dih ob predvajanju tedenskega filmskega pre-gleda, posebno pri bojih naših armad na vzhodu. Navdušeno je prebivalstvo govorilo o prikazanih dogodkih; smelo lahko trdimo, da je filmska predstava napravila najboljši vtis med domačini. Film »Morgenrot« (Jutranja zarja), je bil predvajan kot glavni del predstave.
Obertuchein. (Razno.) Tudi ti^aj je pokazalo predvajanje filma »Morgen-rot« veliko zanimanje. Glavna privlačnost, kakor vedno, je tedenski pregled, ki prikazuje borbe iz fronte, ki dajejo spoznati resnično sliko komunizma. — Pridelki so povečini že pod streho. Proso in ajda pa tudi obetata dobro žetev, če bo le vreme ostalo tako ugodno, kot je sedaj!
genug — dovolj Getrank (s) — pijača Haltestelle (w) — postajališče heiraten — poročiti se hoffentlich — verjetno, (upam, da) Husten (m) — kašljanje Kafig (m) — kletka Kakao (m) — kakao Kolonie (w) — kolonije Kolonialprodukt (s) — kolonijski produkt
Kopfweh (s) — glavobol Laster (s) — nadloga Lied (s) — pesem Marke (w) — znamka Mehlspeise (w) — slaščica Milchkaffee (m) — mlečna kava mit — z, s Most (m) — mošt Morgen (m) — jutro nachmittag popoldan Narr (m) — norec natiirlich — naravno Ober (m) — plačilni (natakar)
Unterdrauburg. Začetek šolskega pouka.) V začetku preteklega tedna se je začelo šolsko leto 1941-42. število učencev iz trga in okolice znaša 290 otrok. Za šolskega upravitelja je bil imenovan nadučitelj g. Fritz F1 e i li; kot učne moči pa so mu dodeljene učiteljice: Friedl 011, Her ta Gnetz in lise Koloros. Predvidoma bodo upostavljeni trije razredi, vendar bo nujno potrebno, da se odpro še nadaljnji razredi kakor hitro bo na razpolago več učnih moči. Poučevalo se bo začasno v proštijskih prostorih, kjer bodo tudi učni tečaji za odrasle, dokler pač ne bo renovirano staro šolsko poslopje.
Unterdrauburg. (Cestna dela.) Zelo pridno se popravlja glavna cesta, ki pelje skozi trg Unterdrauburg. Celemu desetletju dosedanje potrebe popravil bo ugodeno na način, ki ga pozna nemško stavbinstvo. Nepotrebni vzponi na bivših cestah zginjajo, smrtnonevar-ni ovinki bodo izravnani, podlaga pa, ki je za modeme ceste neobhodno potrebna bo tlakovana.
PRIPRAVLJENI ZA NOVO SLUŽBO
Nekdanja jugoslovanska žandarmerija in policija sprejeta v službo
Klagenfurt, 19. septembra. Na dvorišču policijske kasarne je bila zaprisežena prva edinica bivše jugoslovanske žandarmrije in policije. Z Fiihrerjevo sliko, zastavami in zelenjem okrašen prostor je slavje zelo povzdignil. V daljšem govoru je bilo moštvu pred-očeno, da so odvezani prejšnje prisege, ki so jo dali kaki državi, katera kljub večkratnim vabilom ni hotela sodelovati pri obnovitvi Evrope. Poučeni so bili, tudi o resnih časih nemškega vojaštva predvsem o: tovarištvu, zvestobi, pokorščini, veselju do službe, pripravljenosti za opredelitev v vojni in brezpogojno udanost vodji Velike Nemčije. Dalje so bili poučeni o stalnem in trdnem stanju nemške policije v neizpzrosni borbi proti vsem zločincem, in še ostrejšo borbo proti tistemu, ki bi sku-
Sel omajati In nupcusti nem&ko državno
idejo, nasprotno pa prijateljsko pomoč za vsako pomembno in državotvorno delo kogar koli.
Po prečitanju službenih dolžnosti je bil v sak poedinec zadolžen službovanju s poaeegom v roko.
NAJJUŽNEJŠA KRAJEVNA SKUPINA KORAKA
Trebeleu, 19. septembra. Iz oddaljene gorske pokrajine Trebeleu, so se po več-umem pohodu preteklo nedeljo zbrali odborniki K&rntner Vollosbunda k prvemu apelu.
Na razoranih obrazih in žuljavih rokah teh ljudi, se pozna njih težka življenjska borba, katera je njih stalni spremljevalec. Tla so pusta in donašajo kljub trpljenju in pridnosti kmeta le en del življenjskih potrebščin. Tudi ti ljudje gledajo z zaupanjem v bodočnost, ker se zavedajo, da pripadajo veliki državi in velikemu narodu.
V tem smislu je tudi okrožni vodja, član stranke, Ladstatter nagovoril navzoče. Grovor je naletel na polno razumevanje in apel je bil zaključen z vzklikom Heil-Sieg Fiihrerju.
Offizier (m) — častnik Portion (w) — porcija Prozent (s) — odstotek Regen (m) — dež Rubin (m) — rubin sauer — kisel, -a, -o Schale (w) — skodelica Schmetterling (m) — metulj Schnaps (m) — žganje Schwiegermutter (w) — tašča schwiil — soparen, -a, -o sicherlich — gotovo, sigurno SchUlerin (w) — učenka singen — peti
Sodawasser (s) — sodovica (sifon) sofort — takoj Stamped (s) — šilce (čašica)
Stier (m) — bik
Unpunktlichkeit (w) — netočnost verlobt — zaročen, -a, -o wenig — malo wohnen — stanovati zusammen — skupaj Zukunft (w) — bodočnost
Sobot*, 2#. Mptembm 1941.
Delo političnih celic v gorah
Tttdi najviije koie niso pozabljene
za kmeta v hribih
StranKa skrbi
v mestih veliko govorijo o naporih "radnega vodje in tajnika stranke od-noeno njunih pododdelkov, o možeh in ^nah, ki mesece in mesece obširno iz-^^ujejo strankin namen v podrobno-■tih. Po končanem delu obhodijo voditelji in tajniki blokov, voditelji in taj-oiki celic okraj gor in dol po cestah In stopnicah; je to gotovo delo, ki u-*Mija. Nihče pa ne omenja in ne misli na one neštete strankine voditelje celic in blokov, ki v podeželskih krajih za to ekrbijo, da se izpopolnjujejo dela in nkrepi stranke. Na kmetih sicer ni treba hoje gor in dol po stopnicah, zato Pa tem težavnejše in zamudnejše'iskanje kmetij, ki so večkrat kilometre oddaljene druga od druge. Posebno velja to aa koroško gorovje. V hribih se tudi •ajvišje koče ne smejo pozabiti in po-tosto je strankino delo političnega po-eia najbolj potrebno visoko v gorah.
42 kmetov tvori eno celico Izmed velikega števila takih neime-movanih uradnih voditeljev NSDAP v Teč ali martj redko naseljenih koroških pokrajinah je omeniti Petra Zitterera iz Hausberga pri Rei-ehenfelfu. Po poklicu je lovec, njegova poklicna zaposlitev traja celi dan, večkrat tudi pozno v noč in zahteva celega eaoža ter veliko delovnih ur. Vendar Zitterer poleg tega še vzorno oskrbuje evojo celico in daje to njegovo delovno
torišče posebno vzoren vzgled požrtvo-VEilnega dela strankinih sotrudnikov na deželi.
Trije vodje blokov ga podpirajo. Vsak stanuje v različni smeri pol ure oddaljen drug od drugega. Te vodje je treba obiskati skoro vsak teden, pri posebnih prilikah tudi dnevno. VsaJtikrat tja in nazaj — šestkrat po poldrugo uro — že to je pomembno dolga hoja; pri tem pa ni vračunano pravo delo razgovarjanje in organizacije, ki je glavna stvar in ki pričenja šele po končanem maršu po kmetijah voditeljev blokov. Devet ur marširati, da se obhodi lastna celica — marsikateremu uradnemu vodji v mestu je gotovo ugodneje, ako mu je treba prehoditi samo stopnice.
Po zimi se pot nekoliko skrajši, če se dado uporabiti smuči, vendar se je vsakikrat treba vzpenjati v precejšnje višine, tako da je dostop po zimi še težavnejši. Delo celic v gorovitih krajih povzroča torej veliko truda; 42 kmetov v gosto naseljeni pokrajini bi tvorilo močan blok in moglo bi se jih hitro obiskati. Pri Reichenfelsu v okolišu Pg. Zitterer-ja tvori 42 kmetov eno celo celico, ki je razdeljena v tri bloke, ker so razdalje prevelike in ker so naselbine raztresene v različnih smereh. Teh 42 kmetov je včlanjenih v RSV. Poleg tega rednega mesečnega strankinega dela je treba kmetije stalno o-
VQLKSBANK KRAINBURG
Beben Hotel „Alte Post^
QzAkuut^ [јсш^ПАШ.
ШЈш11>«аш1џ£о^хкЈ(кг
chtnaJintL 1У4УИ ^p.ayunlšLq.tn.
Т1Ш
Stein-Sfidkarnten
erzeugt:
m л Baubeschiage, KQchen-Д. 0. geraischaften, Fittings, Waagen, Temper- und Graugussartlkein nach Modellen oderZelchnun-gen.
bieskovati po zimi radi zbir% aa WHW, po leti pa radi dnevov DRK.
Delo je tudi na takih mestih plodonosno
Marsikdo bo vprašal, da li se izplača potrebni trud in ali je vredno za 42 kmetov ustanoviti upravni aparat celice s častnim voditeljem in tremi častnimi voditelji blokov? Bogastva tudi pri kmetih v Reichenfelsu ni. Posebno v celici Zitterer-ja se povsod pogreša imovitosti; tam je več vživalcev starostne rente in ljudi, ki jih oskrbuje WHW. Vendar ne mine niti eden dan zbirke, na katerem se v zbiralniku ne bi našlo po 50 RM. Povprečno torej vsak kmet prispeva preko ene Marke, kar pri tem ubogem kmečkem prebivalstvu gotovo pomeni žrtev, ako se še pomisli, da ima skoraj vsak za vzgajati osem do devet otrok.
Kadar gre za zbirke, krenejo v mestih z zbiralnikom na ulico pripadniki raznih org^izacij. Na kmetih in tudi v celici Zitterer-ja pa bremeni celo strankino in zbiralno delo na istih osebah. V političnem delovanju v podeželju je treba zlaeti to visoko ceniti.
Ce se vzlic vsem težavam praktično delo vendar z uspehom dovršuje, je to lep dokaz, da je narodni socializem globoko vkoreninjen v vsaki hiši po mestih in v vsaki kmetiji na podeželju. Na Koroškem, v deželi viaokih gora, tudi najvišje koče niso pozabljene, iz česar je razvidno, da se strankino o^rbovalno delo ne vstavlja nikjer, ne zbog razdalj, ne zbog gora, ne zbog oddaljenosti, ne zbog nepristopnosti.
Dr. Hermann Horrnmg.
Gospodarske vesti
BREZ DOVOZA ...
Berlin, 19. septembra. Obkolitev Leningrada in Ladoškega jezera po nemški in finski vojski je oropala sovjetsko unijo dveh važnih zvez z zaledjem v Murmanskem področju. Preliv med Vzhodnim in Belim morjem, ki se je imenoval Stalinov preliv, kakor tudi Murmanska železnica, sta pri Schliis-selburgu ob Nevi in ob Swiru prekinjena. Stalinov preliv je držal zvezo med Nevo in Belim morjem. Murmanska železnica teče na jugu Ladoškega jezera ob Petrosawodsku, ki leži na zapadni obali Oneškega jezera in dalje severno čez Kandalakšo proti Murmansku. Kanal in Murmanska železnica sta bili glavni dovozni cesti, ki sta služili prebivalstvu in industriji v vzhodni Kareliji, ker se je tod skozi odvažalo važne industrijske proizvode pridobljene na Kola otokih. Sovjetska vojska, ki se je nahajala v tem bojnem prostoru, je oropana važnih dovoznih cest.
BAPIDNO DVIGANJE CEN V NEW-YOBKU
New-York, 19. sept. Kakor poroča »New-York Herald Tribuna« v začetku raznih primerov, so cene življenjskih potrebščin višje, nego se spominja človeštvo. Tako je na primer svinjina tekom leta narasla za 28,5%. Ribje konzerve so celo za 80 do 100% dražje. »New-York Herold Tribune« obeloda-nja celo vrsto naraščajočih cen, ki kažejo kam jadra Amerika.
TANNINFABRIK
zwischenwAssern
e. m. h. H.
'?б1п1е11ипџ.
Pinotcm N, Pinotan C C, Pinoton CC Sp, Fichtenrindenextrakt, K*-.motan TF u. TC, Summach eta.
IZDELOVANJE
НА.КЛ10ГЧ1К
I
%l08. F^lelss
J ST, VEIT a. Save (PoStno leleSe)
Medic-Mi klavc
Zwischenwdssern
ROSSHURSPINNEREI „SNIFITZ"
Inhaber
C. SCHIFFRER
Sfraschische — Krainburg
OegrDndet 1099 - Telel. Nr. B. Straechisch*
Izdelovanje higiensko očiščene in sterilizirane na pari 115"C spredene žime.
STRASCHISCHE 152 || Ц
EXTILFABR
Grauguss und andere Metallgiisse prompt undsaubervonder v Eisengiesserel r
a
m
.b.H.
St. Veil a/Save tel. 728
isyp m iiiigi
mp ggnn Hislii н1Ш;
WNI
Spinnerei - Weberei Bleicherei - Fasrberei Appre^ur
A. Kaschmann
Nechf.
Eisenhandlung
LAAK a. d. Zaicr
BUROMOBEL
REMEC.CO
b-
STEI N
Ersthlassigc organisations Buromobel
Roh-Weiss-und Buntweberei
Ffirberei, Bleicho, Rauherei, Appretur tneagniiee: Kanafasse, Hemdenstoffe, Flanelle, Firtterware, Barchende, Flanell-Leintflcher






ч
ZWISCWK^WASSKittM - РКЖаЖА

Lffidlslays & M. Schusterschifz
I	-----
[ Siuinift^izkei
b©i VeL.: .vi №ШППШ№Ши1Ши1Ш«ШШ№1
Baumwotlspinnerei mid Weberei NewmarkH
Ed. Glanzmann & AncL Gassner
Spinner*!, Weberei, GomfBtbowi und Bleiche, Stuckbleicho mul Appretur
Solslci
z* Ijutlek« im	š#l# V Krainburgu пв ljudske Sol* т Fftlk«adorfu
(Prixnskove).
I.	OSNOVNA ŠOLA V KRAINBURGU; (Vpisovanja lačelnlker мв be.)
Vpisovanje deklic bo v ponedeljek, dne 22. septembra 1941 ob 13.30 uri, za dečke pa ob 15.30 uri. Učenci in učenke se zberejo v •nih razredih, katere so v preteki, letu obiskovali. Kraj vpisovanja; Oddelek (trakt) dekliške ljudske šole.
II.	OSNOVNA SOLA V 1ALKENDORFU (Primskovo): (Sprejemanj* začetnikov ne bo.) Vpisovanje učencev v prvi in drugi razred se bo vršilo v ponedeljek, dne 22. septembra 1911 ob 8.30 uri, v tretji in četrti razred ob 10.30 uri. Učenci in učenke ostanejo v istem razredu, ki so ga v prejšnjem letu obiskovali.
m. GLAVNA SOLA V KRAINBURGU: (Novega vpisovanja v prvi razred te šole ne bo.) Vpisovanje deklic se bo vršilo v ponedeljek, dne 22. septembra 1941 ob 8. uri, vpisovanje dečkov pa ob 10. uri. Učenci in učenke sc zberejo v onih razredih, ki so jih v pre-keklem letu obiskovali. Oni učenci, ki prihajajo iz gimnazije se javijo upravitelju glavne šole, kateri izvrši opredelitev. Kraj vpi-sevanja; Oddelek (trakt) dekliške osnovne šole. Pohajanje v šolske prostore je dovoljeno le v telovadnih čevljih in copatah. Vsi жегаје primes ti zadnje čolKko spričevalo s seboj.
7*«etT9 сшотав 1в glaTM« iel* Kralaliurg.
&гзиш%т% 4жг. lii. 8«р1мм1вга 1941.
Mali oglasi
TEXTILFABRIK
FRANZ SIRC, Krainburg-Straschische
JtLtdif. - ^ExiftkL m. k. Ж.
Inhabor FRANZ MEDIC
ER&FARBEN, LACKE, OELE unal FIRNISSE
Fabriken Zwischenwassern - Domschale
PRESELITEV
Neznanjem, da sem se preselila iz Kušlanove hiše na trgu, na Sawe Ufer k Bajželjnu. Cenjenim odjemalcem se še dalje priporočam.
Ana Kristantschitsch
Schuh- and Calenterichandel
Kraln&urg
Ne ceeK Alt Laalc proti See-bachu sem izgubil večjo vsoto denarja -ter več dokumentov s sliko. - Pošten najditelj noj vrne najdene predmete proH primerni nagradi na naslov:
FRANZ JENKO
oskrbnik
Alt Laak 32
ali pa v naši upravi
Rupav^ohann
KLJU6AVNl6Am
UAK 8.d ZAIEB
USTOPKIK tofenie ,JrtOr
ima stalno т talogi pX*#«, sejalne »troJ«» iito-člsllklk«, kultWatojrJt. gnojnlčn« ke. sadne prele, IIt. »troj« № drugo. Predelujem motor)« la nvtomobllc na ogeljnl џШи
Berite in širite naš listi
ri
6. Ш. nnb. H. (Goctbeplatz)
FOhrung von laufenden Konten, intgegennahme von Einlagen auf Sparbuch. Darlehen aller Art
ImtstHDden von 8 — 12 Dhr. Uradne mre za stranke od 8. —12. ui« Vodimo* tekoče račune.
Sprejemamo hranilne vloge na hranilne knjižice. Dajemo posojila.
Wasserturbinen, Autom. Oeldruckregulatoren, KUhl-maschinen und Venetianer Qatter erzeuQt
G. F. SCHNEITER
MASCHINENBAU
LAAK a. d. Zaier Ubernlmmt auch die Reparatur sSmtlicher Maschlnen.
ts o
o* OQ
Spe»rei und Kolonia!®
GROSSVERTEILUNG
S. I ROSMANN
ST. VEIT a. d. SAVE
RUDOLF SICHERE
Laalt a. d. Zaier
SPEZEKEl UND KOLON lALWAREN-HANDLUNO
KETTENFABRIK A G.
Landwirtsehaftliehet Teehni»che - Ket' few, PflUge und devesn Bestandteile*
in Le

Џиш1%Ш:ем^
Siegefmarkcn — Emailschilder
lieferf rasch uncfi'sauber
Tteoilor Rabitsclix SI. Veil i.iLSav9
lackkkrik Ludwis
AKTIEN6ESELLSCHAFT
Domschale
H
arx