THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMER1KANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in reanico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S*. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. V CHICAGI. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 13. CHICAGO, ILL., SREDA, 19. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 19, 1927. LETNIK XXXVI. OČI VSEGA SVETA SO OBRNJENE PROTI ZED. DRŽ. IN MEHIKI, KJER ROŽLJAJO Z OROŽJEM. — ZANIMA-JO SE TUDI DENARNI MOGOTCI. —- CERKEV APE-LUJE NA KONGRES, NAJ DELUJE NA TO, DA SE BO SPOR REŠIL BREZ VOJNE. Washington, D. C. — Dogodki zadnjih dni so dali povod, da je nastalo vprašanje, če bo res prišlo med Zed. drž. in Mehiko do vojne. To vprašujejo gospodje iz "Wall stret-a", pa tudi v državah onstran morja se bavijo s tem vprašanjem. V Washingtonu je vse polno odposlancev denarnih mogotcev, ki so menda najbolj zainteresirani na tem, kaj bo storila Coolidgejeva administracija glede Mehike, ki baje deluje proti Ameriki. Celi teden že prihajajo po kabelnih vprašanja z vseh strani Evrope; poslužujejo se tudi brezžičnega brzojava. Na vsa ta vprašanja pa ni definitivnega odgovora— iz enostavnega razloga, ker administracija sama ne ve, khkšen bo konec teh homatij. Odvisno je od Mehike in nadaljnjega postopanja njene vlade — pa tudi kaj bo Mehiki prinesla bližnja bodočnost. Pričakovati je dogodkov, katerim tiranski mehiški predsednik Calles ne bo kos.. Cerkev apeluje na kongres, da bi deloval na to, da se ne zaplete Amerika v vojno z Mehiko. Tisti, ki so najbližji administraciji, domnevajo, da ne bo prišlo tako daleč, da bi se moralo z orožjem reševati spor med Mehiko in Zed. drž. Resnica je, da je mehiška vlada sejala sovraštvo v Nicaragui proti Zed. drž. To pa seveda Mehika zanikuje in bo najbrž tudi pri tem ostalo. V splošnem so v Washingtonu mnenja, da je zadeva, kar se tiče spora z Mehiko, končana. Callesov načrt za nadvlado v Centralni Ameriki se je izjalovil. FRANCIJA SKLENILA ZVEZO Z RUMUNIJO. CALEXICO, KJER JE DIVJAL POTRES. Francija, ki ima prijateljske zveze z Belgijo, Poljsko in Čehoslovaško, je tudi z Ru-munijo sklenila zvezo in pogoje za pakt z Jugoslavijo -pripravila. Pariz, Francija. — Že meseca junija lanskega leta, je Francija podpisala z Rumunijo prijateljsko pogodbo, katera radi raznih razlogov formalno še ni bila sprejeta. Sedaj pa prihaja poročilo, da je pogodba sprejeta — pa tudi, da je vse pripravljeno za pakt z Jugoslavijo. Poleg te, ima enake zveze Francija z Belgijo, Poljsko in Čehoslovaško. Italijanska diplomacija si je silno veliko prizadevala, da bi Rumunija postala zaveznica T-talije, a jo je Francija prekosila — kar pomeni zopet on korak več za mir v Evropi. To pa zato — kolikor manj zaveznikov ima Italija, toliko bolj ponižna bo in polagoma nehala z rožljanjem z orožjem. Jugoslavija je tudi s tem veliko pridobila, ko pa postane zaveznica Francije, bo pa še toliko bolj na konju. S3* C1 r Sg K j** ^di^SmSmi .I" " Nv "__' ' " " ' Slika nam predstavlja Calexico, Cal., ki je največ trpelo ob priliki zadnjega potresa, ki je napravil veliko škodo v Imperial dolini in severnem delu Mehike. Slika je bila vzeta kmalu po potresu. RAZMERE NA KITAJSKEM!KRIŽEM SVETA.! ZAHTEVE FRANCOZOV. Iz Jugoslavije. SLOVENSKI KULTURNI ZAV ODI SE MORAJO VSAKO LE-TO BORITI ZA SVOJ OB STOJ. — NARODNO GLEDALIŠČE TUDI PRIZADET O. — DRUGE VESTI. Gledališče pred katastrofo. POTEK, OBRAVNAVE PROTI NORRISU. Austin, Tex. — Charles C, Littleton iz Fort Worth, priča, v zadevi dr. Norrisa, babtistov-skega pastorja, ki je obdolžen umora D. E. Chipps-a, je izpovedal, da je,bil Chipps dober človek — v pijanem stanju pa zelo nasilen. Detektiv Harry Conner, ki je tudi poznal umorjenega, je rekel, da je bil Chipps prepirljiv in nevaren, ko je bil pijan. 16. julija je Conner videl Chippsa, takoj ga je spoznal, . da je pijan. Imel je pri sebi revolver in je rekel, da bo ustrelil, Norrisa. Priča pravi nadalje, da je Chippsa pogovarjal in ga naložil v avto, ter poslal v njegov hotel, kjer je stanoval. Tudi neki drugi policist je slišal neki pogovor, v katerem je rekel Chipps, da bo umoril Norrisa. -o- — Cincinnati, O. — Miss Harrietts Burrougs, 70 let stara, ki je že 30 let živela v koči v bližini Mount Washington, je našla žalostno smrt v plamenu, o je ogenj izbruhnil v koči in jo uničil. -o- —Merchant«, idvertue m "Afflerikaaiki Slovenec." DOBRI NASVETI DR. BUN-DESENA. Chicago, 111. — Osepnice u-morijo veliko število otrok vsako leto. Zdravstveni komisar Dr. H. II. Bundesen pravi, da je lansko leto umrlo v Chicagi 56 otrok, ki so imeli osepnice. Od teh je bilo 48 v starosti spod pet let. Najboljšo žetev ima smrt pri otrocih spod 3 leta .starosti. Dr. Bundesen naglasa, da se še vedno dobijo ljudje, ki pravijo, da otrok mora imeti osepnice včasih. Ta trditev je napačna. Svetuje, naj matere pazijo, da ne bodo imele otroke v prostorih, kjer je mnogo ljudi, pa tudi, naj se o-gibljejo z otroki vsake osebe, ki ima prehlad, ji teče iz nosa ali oči, če pokašljuje in ima bolezen v vratu. KANADČAN PREPLAVAL KANAL. Toronto, Ont. — Sedemnajstletni Kanadčan, George Young, je preplaval Catalina kanal v 15. urah in 45 minutah, za kar je dobil predpisano nagrado $25,000, katero je dal Wm. Wrigley. Ko je bila mati drznega plavača obveščena, da je sin srečno preplaval kanal in dobil nagrado, ni drugega rekla, kakor to, da bi se vsaj ne prehladil. Ko se je vest raznesla po mestu, je bila hiša celi dan polna prijateljev, ki so materi Georga čestili nad njegovim uspehom. -o- — Honolulu. — Delo se bo začelo v najkrajšem času v Pearl Harbor, kjer bodo poglobili v toliko, da bodo v pri*-stanišču lahko pristajale največje bojne ladje. Delo bo končano v dveh letih, stalo bo $4,500,000. Domačini napadli ameriške in angleške ženske, katere so pretepali. — Kitajo?, nahuj-skani po boljševiških agitatorjih, plenijo po cerkvah in bolnišnicah. -o- • F"rrtv. Kitajsko. — Tukaj so začeli s protikrščanskimi izgredi, kakršnih še ne pomni zgodovina. Nahujskana druhal po boljševiških agentih, napada kar na javnih ulicah inozemske ženske, katere mučijo in vlačijo po ulicah, da je groza. V nedeljo so do nezavesti na tla pobili večje število Amerikank in Angležinj: pretepli so tudi dva katoliška duhovnika. Po cerkvah in celo bolnišnicah. je začela druhal pleniti, kakor tudi po hišah, kjer stanujejo tujci. Kar je katoliških šol in cerkva v mestu, vse so o-ropali — vsako najmanj vredno stvarco so odnesli seboj. V nedeljo so celi dan plenili. Prizanesli tudi niso zavodu, kjer je zavetišče za slepe otroke. ' Kar je bilo v mestu redovnic in šolskih sester ter duhovščine, vsi so se že v soboto s parnikom prepeljali v Hongkong. -o- LOVSKA SREČA. r La Crosse, Wis. — Skozi dve leti je bil na otoku Winnesheik v bližini Linxville, Wis., strah in groza velikanski divji prašič, katerega je lovilo že več lovcev, ne da bi imeli kaj u-speha. V nedeljo je pa Percy Ergon, neki tukajšni lovec, bil tako srečen, da je s strelpm položil marcino na zemljo. Mrja-sec je tehtal 900 funtov in je meril od rilca do repa osem čevljev. Toraj je morala biti v resnici velika marcina. -o- — Chicago, Tli. — Albert Pi-tek, star 25 let. je l>il pri kriminalnem sodišču obsojen na devet let ječe, ker je vabil dekleta v svoj avto, d;; jih popelje domu, peljal jih je pa na skrivni prostor in se nad njimi pregrešil. — Washington, D. C. — R. E. Williams iz Oregon, član republikanskega narodnega j komiteja izjavlja, da se bo mo- j ral Coolidge hudo bojevati, ako { bo hotel biti, drugo leto zopet imenovan za predsedniškega kandidata. — Bethlehem, Pa. — James Ward Packard,\ je podaril Lehigh univerzi $1,000,000, katera vsota se bo potrebovala za poslopje, v katerem bo električno mehanični laboratorij. • — Chicago, III. — Iz chi-kaške trgovske zbornice poročajo, da se je leta 1926 izvozilo iz South Chicago in Indiana Harbor, 21,20§J74 ton jekla. Illinois Steel kompanije jo izvozila največ — 5,017.886 ton. — Rim, Italija. — V teku enega leta je bilo že dvakrat vlomljeno v katedralo Sv. Petra. Tretjič so tudi poskusili, in sicer v soboto, čete, ki stražijo svetišče, so pa tatove pregnale. VELIK OGENJ; VEČ GASILCEV POŠKODOVANIH. Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v Pweliance poslopju na Washington in State cesti, in1 sicer v dvanajstem nadstropiu.l Gasilci so prišli takoj na lice' mesta; gašenje je pa bilo silno, težavno. Pri izvrševanju težke-| , ga poklica, je bil hudo poško- Francosko ljudstvo zahteva, da vlada ne odobri dolgovnega pakta, in da se z izpraznje-njem Porenja ne prenagli. Pariz, Francija. — V Parizu so imeli sejo delegati organizacije veteranov, ki so se vdele-žili svetovne vojne, ki šteje S00,000 članov, na kateri je bila sprejeta resolucija, da vlada ne sme ratificirati vojnega dolga, pa tudi, da ne sme izprazniti še sedaj Porenja. Šest tisoč mož — bivših bojevnikov se je pri tej priliki zbralo skupaj v Parizu. Ko so korakali po ulicah, so peli ''Marseillaise", imeli so tudi se-boi* zastave, katerih je bilo 300. Korakali so na pokopališče. kjer ležijo zemski ostanki njih vojnih tovarišev; eno minuto so tam stali s sklonjenimi glavami v molitvi za padle junake — zastave so se poklonile grobu nepoznanega vojaka. Predno so se razšli, so še zapeli njihovo priljubljeno pesem— "La Madelon." V resoluciji se med drugim tudi glasi, da veterani Francije, ki predstavljajo francosko lin cist vo, ne bodo nikoli priznali vojnega dolga. Ratificiranje dolgovnega pakta ni zadeva politikov, temveč tistih, ki so v vojni največ trpeli, in katere bi se z ratificiranjem pakta najbolj obremenilo. To so veterani in navadno ljudstvo sploh. L j u 1 jI j an sk e m u narodnemu gledališču groze nove redukcije. Kakor vsi slovenski kulturni zavodi, se mora tudi ljubljansko Narodno gledališče vsako leto boriti za svoj obstoj. Pri vsaki sestavi državnega proračuna groze našemu gledališču nova črtanja državnih prispevkov, in sicer tudi takih, ki so za nadaljnje normalno delo in prospeh gledališča nujno potrebni. Xi dolgo tega, kar je dobilo slovensko kulturno življenje u-darec s pestjo v obraz, ko je bil objavljen proračunski znesek, namenjen za slovensko u-niverzo. Le prešibek in premalo slišen je bil tedaj protest slovenske javnosti proti takemu briskiranju najvišjega slovenskega kulturn. zavoda s strani vrhovne državne uprave i:i že je sledil nov udaugc, tokrat naperjen proti našeimi slovenskemu gledališču. Bel grad je • menda mnenja, da se bomo Slovenci zadovoljili le s par papirnatimi protesti, nakar bomoj zopet pozabili, da nam je vzela nekaj, kar nam po vsej pravici gre in kar nam je zagotovljeno. Ob tem brezprimernem postopanju državne uprave pa mora nastati v slovenski javnosti ogorčenje, katerega odmev se mora slišati tudi v Belgradu. -o- Dva požara. * Pri Sv. Martinu pri Vurber-gu je pogorel posestnik Franc Trojner. Zgorela je hiša, gospodarsko poslopje in skoraj ves inventar. Žalostno je bilo gledati ubogo živino, kako se je počasi zadušila v gorečem hlevu. Škoda je zelo velika. Sumi se, da je ogenj podtaknila zločinska roka. — Zelo veliko škodo je napravil ogenj posestniku Juriju Donaj v Placa-rovcih — župnija Sv. Marjeta niže Ptuja. Zgorelo je vse razen močno zidane hiše, na kateri je uničil ogenj le streho. Na kraj nesreče je prihitelo gasilno društvo iz Moškanjc, ki je ogenj tudi pogasilo. spodinja. V cerkev je rada zahajala. Še pretekli teden je bila dvakrat pri spovedi in sv. obhajilu. N. v. m. p.! -o- SLOVENSKA KRAJINA. Smrt tihotapca. Trije fantje iz neke obmejne vasi so nesli v bližini Hodoša iz Madjarske sladkor in tobak. Na meji jih je zagledala madjarska obmejna straža. Ker fantje na poziv niso obstali, temveč so se skušali z begom rešiti, je straža streljala za njimi. Krogla je zadela enega v glavo in ga na mestu ubila. Žižki. Domači orlovski odsek, ki že več let vrši eminentno kulturno delo, je priredil '26. dec. dve igri: 'Ciganček" in "Izgubljena stava". Predstavi so prisostvovali vsi prijatelji orlovske mladine. Ponarejeni 1000 dinarski bankovci. V Od rančih je bil a-retiran domačin Vincenc Gaber, kateremu so prišli na sled, da rabi ponarejene tisočake. Nekega rine se jc pojavil z nekim tujcem v vaški gostilni in z njim popival. Plačal je z novim bankovcem. Ko sta odšla, je gostilničar tudi drugim pokazal lepi novi bankovec. Pri tem so prišli na sled, da je bankovec ponarejen. Gaber se je že dalje časa posluževal ponarejenega denarja in sodno postopanje gotovo privede do zanimivih odkritij. Tudi tujca, ki je prinesel ponarejeni denar, so začeli iskati. Pri sankanju je ponesrečila dne 26. m. m. v Gor. Logatcu gdčna Alojzija Verbič, učiteljica na Homcu pri Kamniku, ki se je tam nahajala na počitnicah pri svojih sta riši h. S svojimi sankami je zadela v nek plot in si zlomila levo nogo. Prepeljati so jo morali v ljubljansko bolnišnico. dovan stotnik gasilcev James Rim, Italija. - Italijanski' ' ™dobi} i« opekline po diktator Mussolini, je zače] obrazu m nekaj časa m prav kampanjo proti ponočnjakom v, videl; bati se je bilo da bo Italiji. Nočno življenje po ple-! oslePel; pet drugih gasil-siščih in zakotnih pivnicah,1 *bll° Prevzetih od dimu, kjer plešejo "tango, Charles-; katerf. 80 ?a 20pe* SpraVlU * ton" in druge plese, ki so v A-j zavestl- _/__ meriki dovoljeni, on prepoveduje. Ni pa osamljen v kampanji, kajti pridružilo se mu je mnogo oseb obojega spola, ki ga bodo'v tem oziru podpirale. V Italiji cvete še vedno belo suženjstvo, in mnogo je oseb, ki se poslužujejo morfija in dru-1 gih sličnih strupov. Vse to hoče Mussolini odpraviti. 1 POZOR! v POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali' po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo tako jI "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St, Chicago UMRLA ZA OPEKLINAMI, KI JIH JE ZADOBILA V VLAKU. Chicago, 111. — Mrs. L. P. Hillyer, stara 59 let, mati premožnega prekupčevalca, ki živi v Orrington hotelu v Evan-stonu, je zadobila tako hude o-pekline v Union Pacific vlaku, ki je vozil proti vzhodu, da je istim podlegla. Nesreča se je zgodila,^ ko je grela klešče za kodranje las v mali pečici, v kateri je gorel alkohol, pri čemer se ji je vnela obleka. Našli so jo v oddelku za umivanje ležečo na tleh; obleka je skoro vsa na njej zgorela. ' V kritičnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico v Cheyenne, Wyo., kjer je pa kmalu na to izdihnila. ——o- — Washington, D. C. — Žena poslanika Bolivije je tukaj po mučni bolezni umrla. Pileče. Na božič je tu umrl po enodnevni bolezni vpokojeni nad-učitelj g. Anton Kokot v 85. letu starosti. Pogreb je bil 27. decembra ob pol 11. dopoldne. Rodil se je v Šmarju pri Jelšah, prišel v Pišece 1. 1864., kjer je deloval kot nadučitelj do leta 1904., kot organist pri župnijski cerkvi pa do 1. 1923. Bil je vesten v svoji učiteljski in vzgojiteljski službi, za kar mu ostanejo hvaležni njegovi u-čencf, in enako v orglarski službi. V miru počivaj! o- Mrtvoud je zadel rudarjevo ženo go. Marijo Učaker od Sv. Katarine, ko je šla v trgovino Šporin nakupovat za božične praznike. Dne 27. m. m. ob 8. uri zjutraj je Numrla. Pokopali so jo v sredo ob 11. uri dopoldne v Trbovljah. Pokojna je bila globoko verna in zelo marljiva go- — Jefferson City, Mo. — O-genj je izbruhnil v državni jet-nišnici, kjer je 790 črncev, jetnikov, ki so se vsi rešili na varno. Ogenj je povzročil $25,000 škode. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din____$ 9.45 1,000 Din_____$ 18.60 2,500 Din —---$ 46.25 5,000 Din______$ 92.00 10,000 Din _-.........$183.00 100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir ..$ 5.20 ...510.10 -..$24.25 -------------$47.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vraču- > Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila! se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. ^ IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK A ČEŠARK 4SS W. 42nd 8T„ NEW YORK. N. Y. "AMERIKANSKI AM ERI KAN S KI SLOVENEC III, r - - - - - - »T -,-■•-• — ' - - " SLOVENEC" MBMmmomm Sreda, 19. januarja 1927 Prvi in »a jtUr« jli terenski ti* v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razafi nedelj, pon-dcljkov in d&evor po onunikQw Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov orednifitva. in uprave: 1849 W. 22md St., Chicago, IU. Telefon: Canal 0098. Za Za celo leto pol leta Naročnina: .$5.00 - Z JO Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto _6.00 Za pol leta___ Tike first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, lion-day, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year __,.., , _$5.00 For half a year_2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ........... — 6.00 3.001 For half a year___3.00 DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti do podani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Hct.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.___ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Načrti komunistov o Ameriki. DRŽAVNI TAJNIK FRANK B. KELLOGG RAZGALIL BOLJ-ŠEVIŠKO PROPAGANDO V MEHIKI IN CENTRALNI AMERIKI S SVOJIM POROČILOM V ZBORNICI DNE 12. JAN. Ugotovil je dejstvo, da nameravajo boljseviški voditelji s svojimi načrti, katere udejstvujejo v Mehiki in latinski Ameriki, zaplesti ves svet v revolucijo. — Kakšne so njih razdirajoče namere. Kot svojo osnovpo nalogo so si postavili, da najprej uničijo takozvani "ameriški imperijalizem," kakor pravijo, in potem razširijo mednarodni revolucijonarni boljševizem v Ameriki. Iz Mehike in dežel latinske Amerike naj bi se po njihovem načrtu razpasle te komunistične ideje po Združenih državah, latinska Amerika in Mehika sta torej prvo torišče proti Uniji. Komunisti Združenih držav so bili opetovano zaprošeni, naj posvete posebno pozornost, da uničijo "ameriški imperijalizem" v latinski Ameriki in obenem organizirajo upor proti Uniji. Tozadevne boljševiške načrte so objavili v obliki resolucij na tretji boljseviški internacijonali meseca julija 1924. 1. Sklenjeno je bilo: Združiti vse delavce posameznih dežel cele Amerike v skupno delo proti ameriškemu imperijalizmu. Mehika kot naravna vez Severne in Južne Amerike, badi središče tega dela in gibanja. * Podobna izjava ameriških komunistov z dne 4. februarja 1926 se glasi: Prva in najvažnejša naloga naše stranke je boj proti imperijalizmu. Ameriška komunistična stranka mora biti zaščitnica zatiranih narodov latinske Amerike. Mehika izhodišče. Ni daleč čas, ko postane latinska Amerika, Kitajska daljnega zahoda in Mehika, Kanton latinske Amerike. Tako je sklenila internacijonala z ozirom na latinsko Ameriko, namreč : Latinska Amerika more in mora postati težišče osvoly>ja-jočega gibanja proti imperijalizmu (imperijalizmu Zjedinje-nih držav). Narodi latinske Amerike so v sedanjih razmerah v pretežni večini zatirani narodi, ki se bodo prej ali slej zapletli v boj proti imperijalizmu Združenih držav. Boljseviški voditelji so zadnja leta bolj in bolj obračali svojo pozornost na delovanje, katero izvršuje Unija v Mehiki in latinski Ameriki. Komuniste Združenih držav so pograjali, ker so se premalo potrudili in niso zadostno udejstvovali teh resolucij. Prav izrecna navodila v tem oziru so bila dana komunistom Združenih držav v resoluciji "Ameriška vprašanja/' potrjena na peti glavni seji izvrševalnega odbora komunistične internacijonale v Moskvi 15. marca 1926. Jasni načrt na chikaški skupščini. Ta pove to-le: Ameriška komunistična stranka zavzema silno važno mesto v delavskem gibanju (v gibanju za neodvisnost), ki ima svoj začetek v deželah južne Amerike. Nobenega dvoma ni, da bodo v prihodnjih razrednih bojih igrali največjo ulogo delavski krogi in kVnetje latinske Amerike v tem, da se otresejo jarma kapitalizma Združenih držav. Ameriška komunistična stranka ne sme biti stranka samo sebičnežev, temveč m'ora postati stranka, ki bo umevala vprašanje proletarijata v vsem obsegu, da doseže svobodo v Združenih državah. Še več. Treba je, da delavci (komunisti) tudi vzdržujejo najožji stik z delavci v kolonijah Kube, Filipin itd. in podpirajo te v njihovem boju proti "ameriškemu imperijalizmu." Citira chikaško konvencijo. Izvršilni odbor komunistične internacijonale daje navodila centralnemu odboru ameriške komunistične stranke zato, da se ta zavzame z vso resnostjo za resolucije, ki so bile zgoraj: navedene ter da sestavijo skupino komunističnih delavcev, ki bodo ▼ »talni zvezi z delavci latinske Amerike in r aačelstvom izvršilnega odbora komunistične internacijonale. Ameriški komunisti so po navodilih Moskve v zadnjih dveh letih razvili živahno agilnost proti vplivu delovanja Unije v Mehiki in latinski Ameriki. Nemajhno pozornost so obrnili v tem oziru komunisti na konvenciji v Chicagi meseca aprila 1. 1925. Ameriški komunisti so ustanovili organizacijo "Ali-American Anti-Imperialistic League" s ciljem, da izvrši resolucije Moskve glede organiziranja latinske Amerike proti Združenim državam. Direktno zvezo so vzdrževali z Mehiko ves ta čas po raznih svojih pristaših in s stalnim dopisovanjem. Korespondenca se je vršila z večjim ali manjšim uspehom skoraj z vsemi državami* latinske Amerike, kakor tudi . z Hawaii in Filipini. Ail-American Anti-imperialistic League ima svoje posebno tajništvo v Mexico City. Isto izdaja v španskem jeziku glasilo svoje organizacije in razne publikacije in letake. The Ail-American Anti-imperialistic League je bila ustanovljena kot izrazita organizacija za osvoboditev zatiranega ljudstva. Delavski in dijaški krogi ter razna narodna društva so zastopana v tej organizaciji. Naslednji je konkreten program, kakor zatrjujejo, naše skupne akcije v boju proti "ameriškemu imperijalizmu": a) Povsod razlagajte namen in način ameriškega imperija lizma. b) Zahtevajte neodvisnost za vse ameriške kolonije in brezpogojno umaknitev ameriških čet z latinske Amerike, Kitajske in drugih držav. C) Podpirajte latinsko Ameriko v njenih stavkah proti interesom Unije in še Več podobnih načrtov z istimi nameni ter slednjič izdaja The Machete, organa mehiških komunistov in E1 Libertador, organa anti-imperialistične lige za španske delavce v Združenih državah. Mehika je podlaga za napad Združenih držav, po mnenju Čičerina. Glavna naloga v bližnji bodočnosti je sestava stalne akcije A. A. A. I. L. (AH-American Anti-imperialistic League) v Združenih državah samih. To bi dosegli z raznimi odbori kot Hands-off-Mexico Committees, etc. darjen denar. Mi iUbogi delavci smo z veseljem- darovali za te namene, ker smo mislili, da gre za dobro narodno stvar. Zdaj pa vidimo zakaj je šlo! Tudi za miljonski fond so ljudje darovali, ker so mislili, da bo res tako, kakor se je nas farbalo. Tudi tu vidimo, kako je šlo! Sliši se, da se tudi tu v Chicagi zbira za nekak dom. Pri tej akciji sodelujejo nekateri taki, ki so pomagali držati ža-kelj že za vse razne akcije, ki so pa še vse doživele le polor mijo. Zato naj bodo ljudje previdni in naj premislijo, komu denar izročajo, kadar se nabira za kake akcije. Prepričajo se naj tudi, kako je na banki vložen, da ne bo lepega dne prišlo zopet v javnost, da se ga je zagosgodarilo. Toliko za danes. 2elim, da bi tudi drugi darovalci, ki so prispevali v razne zagospodarjene fonde podali svoja mnenja. Pozdrav vsem zavednim Slovencem sirom Združenih dr-Mary Marlof. prosimo, da se udeležite. Igra se začne točno ob 8. uri-zvečer dne.27. febr. 1927. Vsak naj po svoji moči pomaga, pa bomo prišli do vsote, katero potrebujemo za poravnavo dolga. Pozdravljam rojake širom Amerike., zlasti pa člane, katerih društva so delničarji Doma Slov. Društev. Geo. Pavlakovich, tajnik. -o- KAKO SE GIBLJEJO ROJAKI V DEŽELI PESKA IN PELINA. Rock Springs, Wyo. Redki so dopisi iz naše naselbine. Vzroki zato so različni, glavni menda bo pa ta, da se eden na drugega zanašamo, tako da nihče nič ne poroča. Sedaj sem se pa jaz namenila na-pisativpar vrstic, da bodo tudi rojaki po drugih naselbinah vedeli, kako se nam godi. Najprvo naznanjam, da je tukaj preminul rojak Matevž Tolar. Umrl je 5. januarja previden s sv. zakramenti. Bolehal Domu. Zadnjo nedeljo je Rev. J. Henry prečital letni račun, iz katerega je razvidno, da je naša fara v prav dobrem finančnem stanju, kljub slabim delavskim razmeram. Naši fa-rani prav pridno podpirajo svojo cerkev, tako da se je izplačalo že lepo vsoto na dolg, kljub temu, da smo morali kupiti še več cerkvenih potrebščin in potrebščin za dvorano. Upamo, da v tekočem letu, ko tega ne bo potreba, se bo izplačala še večja vsota. Naj zadostuje ža danes, pri priliki se še oglasim in naznanim, kako bo veselica izpadla. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Johana Ferlič, predsednica dr. sv. Ane. -o- ZAHVALA ZASTOPNIKA AMER. SLOVENCA. Chicago, 111. Tem potom izrekam najlepšo zahvalo vsem south-chikaškim rojakom, katere sem obiskal te dni glede naročnine za list Am. zav IZ URADA TAJNIKA "DOM SLOV. DRUŠTEV." Denver, Colo. Naznanjam vsem članom, ki pripadajo društvom, ki so delničarji Doma Slov. Dr., zlasti . Slovenec. Povsod sem bil prav je dalje časa nikdo pa ni mi- 'iskreno sprejet in vsi so mi šli slil, da je tako nevarno bolan, i roko y vgakem Qziru Za_ niti njegova družina ne. V to- ;hvalim yge gUre naročnike> ka_ rek, 4. januarja je se hodil po |kor tudi vge nove> ki sem jih hisi, drugi dan je pa bil ze mr- j idobi! za Hgt tev; smrt je nastopila ob 5 uri zvečer. Pokojni je bil vzor moža, zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok, starejšemu je 16, tiste, ki so izven Denverja na potni listi, od društev sv. Jože- najmlajšemu pa sedem let. Po-fa št. 21 JKJ.; sv. Roka št. leg teh zapušča tudi brate tu-Važnost Mehike vidijo sovijeti v svojem poročilu,, ki ga i 113 KSKJ.; sv. Martina št. 1 kaj v Rock Springs, sestro v odbora 25. marca ZSZ.; Dr. Kraljica sv. Rožnega Hudson, Wyo., in več sorodni- je podal Čičerin na tretji seji izvršilnega 1925. L Pravi: Obnovili smo diplomatične zveze z Mehiko. V Ameriki smo še na starem stališču. Toda v tem času smo uspeli z obnovitvijo diplomatične zveze, ki nam nudi važno politično podlago v novem svetu, namreč z Mehiko, sosedo Združenih držav. Mehiška vlada bazira na radikalni podlagi. Sovi jetska republika je izredno popularna v Mehiki. Naš polno-močni poslanik Pestkovsky je bil sprejet v Mehiki z največjim entuziazmom. Torej Mehika je nam prav ugodna točka za razširjanje naših nadaljnih operacij. Sovijetsko zlato za komuniste. K sklepu je rekel tajnik Kellogg: Ne morem ugotoviti, kateri so boljši elementi, ali naši, ali ' rudeči, ali tisti, katere je pridobil ruski minister. Z ozirom na to lahko rečem, da imam dokumente, ki izpričujejo, da gotovi rudeči in komunistični elementi prejemajo denar, od imenovanega ministra in od komunistov v Moskvi z namenom, da bi med komunističnimi krogi v Mehiki rovali proti Združenim državam in s tem povzročili mednarodno revolucijo Venca št. 7 ZSZ.; Dr. Colum- kov tukaj. Bil je član dveh dru- bian in Dr. Marija Pomagaj št. 190 KSKJ., da smo imeli re£-no glavno sejo ali konvencijo dne 12. decembra. Ker so delana pravila in odbor za 1. 1927 izvoljen, navedem na tem mestu imena novih uradnikov, kakor sledi: Joe Jartz, predsednik; Frank Švigel, podpredsednik; Geo. Pavlakovich, prvi tajnik; John Jelenič, drugi tajnik ; John Schutte, blagajnik; Š^fan Mavsar, predsednik nadzornega odbora; Mary Grum in Amalija Zalar, pomočnici. V gospodarski odbor so izvoljeni: predsed. Joe Per-ne, Frances Ponikvar, Mary Perne in Anton Star. Leta 1926 smo imeli precejšne izdatke, ker je bilo treba položiti v dvorani nova tla, naredili smo tudi nova vrata in več drugih popravil je bilo potreba. Kljub temu smo vendar imeli ob koncu leta čistega pre- štev: Društva sv. Jožefa št. 122 KSKJ. in dr. Trdnjava SNPJ., h kateremu je prestopil od društva sv. Barbare. Bil je tudi eden izmed naših najboljših fa-ranov sv. Cirila in Metoda in zelo priljubljen med tukajšni-mi rojaki, kar je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil 9. ja-naurja iz hiše žalosti v cerkev in iz cerkve na pokopališče sv. Jo'žefa. Obrede je opravil Rev. J. Henry, ki je sedaj tukaj namestnik našega župnika. So-bratu Matevžu naj sveti večna luč, družini pa naše sožalje. Naše Altarno Društvo svete Ane bo praznovalo dne 21. jan. enajstletnico svojega obstanka in bo imelo na isti dan ob 2. uri popoldan svojo sejo, ki se bo vršila v cerkveni dvorani. Na tej seji bo tudi izvoljen odbor za leto 1927. Prošene ste vse članice, da se te seje gotovo u-deležite. Po zborovanju se bo V So. Chicagi jo skoro ni hiše, kamor bi naš list Arner. Slovenec ne zahajal. Rojaki, tako je prav. Podpirajte časopisje, ki Vas podpira pri delovanju za župnijo in Vaša društva. Le v tem duhu naprej ! Vsem prav iskrena hvala in iskren pozdrav! Martin Kremesec, zastopnik "A. S." -o- Deček padel v vodnjak. Na Zemljah v Dalmaciji je padel te dni neki deček, ko je hotel zajeti vodo, v vodnjak ter utonil. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! VPRAŠANJE SLOV. ZAVETIŠČA ŠE NI REŠENO. Chicago, 111. Prosim, da mi odmerite zopet malo prostora v Vašem listu. Zadnjič sem pisala, da bi se dal denar, ki je bil nabran za Slov. zavetišče za dom slepih v stari domovini, za katerega se sedaj prispevki zbirajo. \ V veliko začudenje sem- pa sedaj izvedela, da je denar, ki je bil nabran za Slov. zavetišče zagospodarjen. O tem hočem torej zopet napisati par besedi.-Kadar se nalaga denar za kako društvo ali organizacijo, 3e na banki uredi, kakor se hoče in tako potem drži. Torej , , zakaj je bil predsednik tako ralno lahkomišljen, da je pustil ta težko zasluženi denar nabran za blagi namen za Slov. zavetišče zagošpodariti ? Zakaj se niso naredili kaki varni sklepi radi tega? Da bi varovali ta ljudski denar pred zagospo-darjenjem? Zakaj niste ukrenili, da bi se brez vašega podpisa in še drugih uradnikov denar ne smel dvigniti? Opravičite narodu to svojo malomarnost! In zakaj niste dali v jav- nost takoj, ko ste zvedeli, da je denar zagospodarjen? Zakaj;Pa tisti> ki s<> na potni listi, da se niste upali povedati tega ta- si preskrbijo vstopnice od taj-koj. Tudi tu se opravičite. Na- nika društva, h kateremu spa- ostanka $50. Toraj toliko večjserviral lunch, pri tej priliki se smo sprejeli kakor izdali. Gotovine smo imeli $198.69, zsa-ven tega smo pa dolžni društvu sv. Roka $200.00 in imamo plačati za "surtax" $626.00. — Glede nato, je odbor Doma sklenil na seji 3. jan. 1927, da priredi igro dne 27. februarja. Igra se imenuje "Občinski tepček." Sklenjeno je bilo na omenjeni seji. da vsak član oziroma članica omenjenih društev kupi najhitreje ko je mogoče vstopnico, ki stane le 50c. Vsi člani in članice so s tem . prošene, najsibo tukaj živeči ali rodu s"te dolžni to storiti. Vi vsi, ki ste pri tem tako . lahkomišeljeno ravnali ste moža zagospo Rtv. Aleksander, O.F.M.: dajo. Svetoval bi pa onim, ki so v Denver ju ali bližini, da se gotovo udeležijo igre, ker bo jako lepa in zanimiva. Slovenci in j Hrvati, vsi ste vabljeni in vas bo tudi poročalo o zgodovini našega društva. Upam, da ne bo nobene članice manjkalo pri tej seji, da boste slišale, kako to društvo deluje za namen, za katerega je bil ustanovljen. — Naznanjam tudi, da bo društvo priredilo letno veselico dne 29. januarja in sicer v korist naše cerkve sv. Cirila in Metoda, za katero že sedaj pripravljalni odbor deluje z vso svojo močjo. Vedite pa, da sam odbor ne more ničesar brez podpore in pomoči drugih rojakov in fara-nov. Program bo -bogat, ne bo vam žal, če se boste udeležili naše veselice. Vstopnice so že sedaj na prodaj pri naših članicah, katere vas bodo vse obiskale. Toraj vse na veselico, da nas bo več in vspeh tem večji, da bo preje splačan dolg. Veselica se vrši v Slovenskem ZVEDETI ŽELIM za John Janežiča, ki se je lTU-hajal pred nekaj meseci v Kee-watin, Minn. — Sporočiti mu imam važne stvari iz stare domovine. Ako te vrstice čita, naj se nemudoma priglasi na svojega svaka sr,č Frank Tomšič, Ely, Minn. ZASTONJ NADUŠLJIVIM MEDJIMO Posebna metoda, ki je podelila že tisočim zdravje, ki so imeli naduho in mnogo trpeli.—Takoj pošljite po vzorec ,ki je zastonj. Ako trpite na naduhi, ko je mrzlo vreme in vlažno; ako vas duši kašelj, ne čakajte, temveč pošljite takoj po vzorec od Frontier Asthma Cn. Nima nič pri tem kje živite, in če tudi nimate nobenega tipanja, da je kje kakšno zdravilo za vas, pišite nam, da vam pošljemo vzorec zastonj. Tudi če sle že cclo svoje življenje trpeli in vsa zdravila poskusili, ne obupajte, temveč naročite vzorec, ki je popolnoma zastonj. -- Prepričali se boste, kako hitro se vam bo zdravje vračalo, četudi vam ni preje ničesar pomagalo, da bi se iznebili naduhe. Takoj pišite po vzorcc. Vsakdo naj poskusi to metodo. ki je zastonj in je znana tisočim, katerim je vrnila zdravje. Pošljite ta kupon še danes. Nikar ne čakajte. FREE TRIAL COUPON • Frontier Asthma Co. % 1 K.Frontier lildg , 462 Niagara St. Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: NJENA HOC. (Odlomek daljše povesti.) S (Konec.) Štefan, slušaj me. Prijatelja sva si, povem ti, beseda, ki si jo dal Bogu, ti je v skušnjavo, zakaj ta beseda se je rodila v grozi, v strahu in keganju jfbeseda, ki si jo dal Valčki, je beseda ljubezni in molitve: vrni se k Valčki. Njen si bil, njen si in njen boš vekomaj. Samo ž njo boš nadel srečo. Moj poklic bo poklic daritve in žrtvovanja, tvoj poklic je Valčka in njeno;dobro. Dal ti jo jer Bog; če boš prišel brez nje k stolu božjemu, kdo ve, če boš obstal. Valčko ti je dal v bodrilo in moč. Vrni se k njej." Bil je malone strt. "Prijatelj, morda ne vidiš prav?" "Štefan, potolaži se. Jutri pričnemo duhovne vaje. Tri dni razmišljanja in preizkušenj. Duhovne vaje so kakor ogledalo. V njem vidiš vso svojo podobo, kakor je v resnici, brez laži in potvorb, zakaj človek se zapre v Resnico, pregleda svojo pot od začetka do konca in se očisti. Nato pa veselo mahne naprej. Potolaži se, Štefan." Tedaj je potrkalo na vrata. "Zalaznik obisk." Mrzlično sem se okrenil, čutil sem, da je šinilo vame kakor ogenj. Štefan je sedel in me je gledal nezaupljivo; opazil je mojo zadrego. - "Kdo neki je?", ' v Vstajal je s ,stolat-kakor vstaja bolnik iz bolezni in je prijel za kljuko. "Štefan, ona je." Skrit nemir mu je pogleda! iz odi. "Kdo?" "Valčka." Na oči mu je stopila tema. "Prijatelj, ti si jo poklical?" "Štefan odpusti. Za božjo voljo,me je prosila. Na kolodvoru me je čakala, nisem je mogel zavrniti. Rekel sem ji: po kosilu pridi, tedaj je čas obiskov. Prišla je." "Ne grem k njej." "Štefan pojdi. S tabo grem če hočeš." "Kristu je pomagal Simon poljedelec na Kalvarijo, meni si ti — Simon Cirenčan." Mirno in hladno ga je pozdravila, tako da sem se čudil . . . "Štefan —." Glas njfen ni bil več glas o-nega zvončka v samotnem mlinu. "Ni te bilo k meni, Štefan, prišla sem jaz k tebi." "Valčka, veš —." Ni mogel končati. "Vem, bojiš se me, Štefan, o povej, zakaj. Glej, vse »Voje boje sem posvetila tvojemu spominu, prav od one ure, ko sem prejela tvoje pismo, in v teh bojih sem na- šla sebe; sebe, Štefan, brez tebe." Trepetal je kakor človek, ki zre v veliko •presenečenje. "Nisem krenila od one stezice, ki sva po njej hodila skupaj, o Štefan. Še veš, V maj-niku sva jo našla. Tedaj si mi rekel tiho besedo in v njej sem videla vso svojo srečo." Štefan je sedel v naslonjač. "Tihe, srečne ure sem živela v njej. Krepila me je, ko sem bila sama in si ti bil daleč za gorami. Živela sem v misli nate in sem čakala, tebe ni bilo, mesto tebe je prišlo pismo. In tvoja beseda se je razgorela v obup in žalost." Štefan jo je nemo poslušal kakor obsodbo. "In ta brezup se je razvil v grenak boj z Bogom. On te, je meni vzel. V svoji sle- , poti sem se bojevala z njim, da te iztrgam. Prišel je Božič in z zadnjo silo sem se oprijela-erne misli. Odpusti, Štefan. Namenje- na sem bila, da te izsilim. Predno sem šla, sem padla pred božje jaslice'; Dete božje, daj mi nazaj, če hočeš. In čudo: srce se je umirilo, Dete božje pa je razklenilo roke v objem: Valčka, udaj se. Bodi močna v odpovedi, kakor si močna v zvestobi. Sklonila sem se in dete me je poljubilo s svojim sladkim poljubom. Štefan, prišla sem, da ti dam nazaj besedo, ki si mi jo dal . . . Pogledal jo je in ni se mogel obrzdati. Poiskal ji je ™ko: "Valčka!" V tem vzkliku pa je bilo nekaj tako kije-ga, da sem strepetal. Po njem je . . . Pa ni bilo po njem: mirno je sedel nazaj. Valčka mu je iskreno nadaljevala: "Štefan, ostani Njegov. Tudi jaz se ij^ju bom posvetila v žrtvovanje. To-le pa v spomin na najino besedo." Odvila je droben kozarček. Na štiripe-resni deteljici so žarela zlata slova: "Tebi.1 i w ir - - - ~ f. ■■■ ; r-™ . t . ' w- ' t ' • Sreda, 19. januarja 1927 I Zapadoa Slovanska DENVER. COLO, MASLOV IK IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kocfcevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct, Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeriio, 4025 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Cok>. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Bmerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 M&hien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. ProS-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniška nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi Članom dragih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. j Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- < \ Stva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. j Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa i pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! IZ GLAVNEGA URADA ZAPADNE SLOV. ZVEZE. Zaradi velikih operacijskih slučajev, ki smo jih izplačali v tekočem letu, je nastal v operacijskem in poškodninskem skladu velik primanjkljaj. In ker se operacijski slučaji še vedno množe, zato je za mesec januar 1927 razpisan poseben asesment po 50c na vse tiste člane (ice), ki so pristopili v Zvezo pred l. oktobrom t. I. in ki so zaVarovani za operacije in poškodbe. Težavno delo je za gl. tajnika razpisovati izredne ases-mente, ker vem, da oni člani, ki ne zasledujejo finančnih poročil Z.S.Z. potom glasila bodo godrnjali, ali pa si kaj napačnega mislili; prepričan sem pa, da člani, ki se zanimajo za Z.S.Z. ter zasledujejo poročila gl. tajnika, v kojem je vsaki meseč natančno poročano, koliko se vplača v različne sklade in koliko se iz istih izplača,' bodo mirnim srcem plačali omenjenih 50c v januarju, kajti znano jim je, da je v omenjenem skladu deficit, in da isti se'edino le poravna s posebnim ases-mentom. Torej prosim vse brate in sestre, da naj to vpoštevajo. Bodite zagotovljeni, da vam bi ne bilo treba tega plačati, če bi ne bilo toliko naših bratov in sester operiranih in če bi ne bila zadnja konvencija Z.S.Z. sprejela v pravila toliko različnih operacij in tako visoke izplačitve istih. Tajniki krajevnih društev Z.S.Z. naj se ravnajo po tem pri izdaji potnih listov. Anthony Jersin, tajnik Z.S.Z. -o- IZ URADA GL. TAJNIKA ZAPADNE SLOV. ZVEZE. Tajniki krajevnih društev Z.S.Z., ki ne pošiljajo naslove novih članov direktno na uredništvo Amer. Slovenca, naj blagovolijo meni naznaniti, da bodo novi člani, kakor vsi drugi dobivali glasilo. Nadalje se naznanja vsemu članstvu Z.S.Z., da poškod-ninski in operacijski sklad, v kojem je tekoči mesec razpisana posebna naklada po 50c, je popolnoma posebej od drugih skladov in se članom, ki na novo pristopijo v Z.S.Z. ni treba zavarovati za omenjene podpore, ako se nočejo, za kar se plačuje po lOc mesečno. Ravno tako tudi oni člani, ki so sedaj zavarovani za operacije in poškodbe, se lahko odpovedo istim podporam vsaki čas, samo da poravnajo vse redne in izredne asesmente v mesecu, ki odstopijo od omenjenega sklada. Taki člani plačujejo po lOc manj mesečno in so prosti od posebnih naklad, ako bomo iste morali imeti v bodoče. To velja samo za operacije in poškodbe, kajti vsaki posamezni sklad se mora sam vzdržavati. Toliko v dobrohotno pojasnilo članom, ki niso o tem informirani. _ Vas vse bratsko pozdravljam ter ostajam za večjo in močnejšo Z.S.Z. Vaš Anthony Jeriin, tajnik Z.S.Z. --o- Si. Smrt. Bohi. dr. sklad sklad 1. 162.24 136.50 3. 222.U6 200.00 4. 24.46 if;.7o 5. 154.87 129.50 6. 25.73 24.60 7. 144.70 101.00 8. 31.62 32.00 9. • 83.56 XK.40 11. 29.54 29.10 12. 9.88 13.20 13. 13.72 14.10 14. 35.02 42.30 15. 35.59 24.10 16. 144.01 128.00 17. 17.7 T 33.80 20. 21.99 17.50 81. 69.21 65.70 22. 92.81 84.70 23. 42.57 42.50 24. 13.02 8.40 25. 18.37 23.60 26. 29.02 34.20 27. 21.18 27.70 2«. 18.04 19.^0 29. 37.36 19.00 30. 46.20 48.80 31. 11.46 13.90 32. 8.70 22.10 33. 7.73 8.50 34. ' 17U4 23.70 35: — —.— 1599.60 1475.90 Povrnitev iz ml. odd. za certifikate in mesečna poročila........................ 47.50 J£L Skopaj sprejeto v decembru 1926 ...................... Skupaj izdato v Istem času_____________________________ ( Pifebitek v decembru 1926 ...................................... Preostanek 30. novembra 1926............................... 5,093.65 4,297.73 79S.92 72,039.57 St. dr. I. 3. 4. 5. 7. 8. 9. 11. 12. 14. 15. 36. 17., 20. 21. * 22. 23. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 52. 33. 34. Pi^eos tanek 31. decembra 1926 ................................. .............L 72,835.49 STROŠKI Z. fi. Z. ZA MESEC DECEMBER 1926. Bolniška Porodne Operacije Nagrade za" nagrade Smrtnina 500.00 100.00 1000.00 podpora 67.00 547.00 16.00 40.00 235.00 55.00 189.00 75.00 49.00 58.00 8.00 151.88 61.00 78.00 128.00 40.50 15.00 52^00 10.00 38.00 10.00 20.00 10.00 10.00 10.00 in poškodbe nove člane 100.00 100.00 100.00 —100.00 21.00 6.00 2.00 9.00 3.00 3.00 1.00 3.00 3.00 3.00 3.00 12.00 3.00 3.00 6.00 39.00 60.00 400.00 1600.00 1913.38 Rodders Printing Co................. Franklin Press ................................................................. Najemnino pisarne ..................,........................................ Tajniška plača ................................................................. Poštnina ............................................................................... Colorado Badge & Novelty Co.................................... *W. H. Kistler Stationary Co....................... The Mountain States Telephone & Telegraph Co. The American National Co., zavarovalnina pisahie 120.00 Skupaj 77.00 1168.00 122.00 42.00 355.00 55.00 199.00 75.00 49.00 67.00 11.00 264.88 1.00 61.00 ' 88.00 1131.00 43.50 18.00 3.00 52.00 10.00 12.00 3.00 141.00 6.00 __ 39X10 4093.38 1.25 52.00 18.00 110.00 6.0G ' 10.20 2.80 1.75 2.35 K št. 12. pristopil: Peter Zmerrlikar, 3341, r. 42. zav. $250 in $1. K št. 14. pristopil: Anton Rifel, 3342, r. 45, zav. $250 in $2. K št. 16. pristopili: Alice Blatnik ,3343, r. 31, zav. $250 in $1. Pauline But-kovich. 3344, r. 1$, zav. $250 in $1; Nick Butkovich, 3345, r. 22, zav. $500 in $1-Anna E. Pecek, 3346, r. 20, zav. $500 in $1; Anton Skaro, 3347, r. 31, zav. $500 in $1; Angela Adamich, 3348. r. 21, zav. $500 in $1; Mary Dremel, 3349, r. 17; Francis Grebene, 3350, r. 16. zav. $500 in $1. Pri št. 21. suspendirani zopet sprejjeti: Frank Košir, 1876, r. 44, zav. $1000 J* Joseph Tanko, 2867. r. 32, zav. $250 in $2; John Papesh, 1894, r. 29, zav. $1000 m $1. _ .K št. 32. pristopih: Anthony Pedro, 3351, r. 23, zav. $1000 in $2; Joseph Mohorcich, 3352, r. 20, zav. $500 in $1. K Št. 23. pristopil: Joseph Grdina, 3353. r. 35.zav. $500 in $1. Suspendiran: Frank Macerol. 3017, r. 32, zav. $1000 in $2. . iV^P^StOP4,: Jfrry. Z,°rtZ' 3354' r" 36' 2av- $25° 1,1 Znižal zav. iz $1000 na $500: Sam Zavolovsnek, 2819, r. 42. K št. 26. pristopil: Huston Jurjovšič. 3355, r. 18. zav. $500 in $2. Suspendi- SSA /ci779^' 32' zav- $50° in ** Pres*°pil k št. 34: Anton Krištof, 2780, r. 1, zav. $500 m $2. • K št. 27. pristopil: Max Selak, 3371. r. 38t zav. $500 in.$2. K št. 30 pristopil: Proko Ivankovich, 3330, r. 40. zav._$1000 in $2. Pri st. 32. suspendiran: Frank Marincic, 3248, r. 16, .zav. $500 in $2 jst-33 Thomas Ivezich, 3338, r. 39, zav. $500 in $2; A. Kress, 3357. r, 25, zav. $250 in $2. ' K št 34. pristopili: Mary Otanic. 3359. r.- 37, zav. $500 in $1. Olive E Otanic. 3360 r 16 zav. $500 in $1; Barbi Stepeck, 33ol, r. 28, zav. $500 in $1; John Stepeck. 3362. r. 38. zav. $1000 in $2: Joseph Wadel, 3363, r. 41, zav $500 JliSi Joe4,Zupancic' 3364- r- 20. zav. $250 in $2; Mike Luvroka. 3258. r. 38. zav. $1000 m $2. Za glavni urad Z. S. Z. ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. --0- DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA "WA- vat; blagajnik Anton Gaber. SHINGTON" ŠT. 32 ZSZ. j Zatorej prosim vse one, ki so Cleveland, Ohio. na P0*™*1 listih, da kar se tiče Društvo "Washington" št. 32! društvenih stvari, naj se obra-Z.S.Z. je sklenilo na zadnji me-'čaj0 na novega tajnika in u-sečni seji, ki se je vršila dne 9.1 pam> da mu bote šli bolJ na — New York, N. Y. — U-službenci American Railway Express kompanije so dobili 2 in pol centa povišanja plače na uro. Nove plačilne lestvice je deležnih 60,000 uslužbencev. MALI OGLASI. HIŽE IN LOTE NA PRODAJ. NA 4902 N. RIDGEWAY AVE. odda stanovanje 4-5 sob, parna toplota, vel. porči, garaža, blizu "L" in poulična žel. $55 in $85 mesec. Phone Keystone 5953. _19-čdoč Skupni izdatki vMeccmbru 1926 .......................................................... 4297.73 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZA MESEC DECEMBER 1926. St. dr. Vplačano vsoto St. dr. Vplačano vsote 4. 25.45 • 27. - 4.65 3. 19.35 30. 9.40 5. 10.95 31. .15 6. 1.05 32. 1.80 7 2.25 34. 2.20 9. 7.95 41. 1.95 Skupaj 120.05 14. 1.50 Obresti 7.16 16. 9.45 17. 2.70 Skupni dohodki v decembru 127.21 20. 3.30 Povrnitev* v strošk. skl. \ 21. 4.35 aktivnega oddelka 47.50 22. 1.65 23. 1.65 Prebitek v decembru 79.71 24. 1.60 Preostanek 30. novembra 1583.62 26. 5.10 Preostanek 31. decembra 1663.33 Za glavni urad Z. S. Z. • ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. PREMEMBE MED ČLANSTVOM Z. S. Z. ZA MESEC DECEMBER 1926. K št. 1. pristopila iz ml. odd.: Joseph Bcrli. 3316, r. 16. zav. $1000 in $1; Obresti Obresti Obresti Obresti Obresti DOHODKI. 1'oškod. Rezerv in OnenioK- Strošk. Pristop- Skupaj sklad operacije sklad sklad nina 2.00 19.20 3.84 48.25 —.— 372.03 12.00 27.30 5.46 (»7.75 2.00 536.57 3.00 2.70 .54 6.75 —.— 57.18 1.00 17.10 3.42 43.00 —.— 348.89 _ _ 2.60 .52 olnnma zdrava," Tisoče moških, žensk in otrok se zdravi za knkn drutro bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen pošast — traku-Ija. (k>tovo znamenje te ]>ošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pn izguba teka 7. včasnim izpeh&vanjem. pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, steirnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem. veliki, temni kolobarji krofe oči. Želodec je težak in napihnjen, človek tudi čuti, kot dn sr> nekaj triblje do «rla? Bolnik ima rmeno kožo, izgublja na teži, ima slabo sapo, vedno pljuva, je vedno otožen da se mu ne ljubi delati. Pošast, ki včasih doseže dolžino 50 čevljev, povzroča božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti dokler ne izpod-kopljc zdravja. LAXTAN je tudi dober čeprav nimato trakuije. Fošljite $10.48 za zdravilo LAXTAN A. Ne iio&ljemo C.0.1>. Prodajn pa ramo ROYAL LABORATORY, 89 Netting Bids., Windsor, Ont. Xa zavarovanje zavojčka dodajte 25c. posebej —Adv. (Copy No. 5.) ■ naročila ono stvar. DELICATESSEN. Fisli, Oysters store, popolnoma opremljeno, lepa prilika za pravepa človeka. 3836 W. _Chicago Ave.___23-čdoč "BEAUTY SHOP & BARBER SHOP" 3 stoli opremljeno, tlela j-]>il<\ naselbina narašča, rent le 812 E. 81 st St.______ 41 t do t RESTAURANT. (iarv. Intl na Broadway, lease 4 '/> leta, naredi mesečno $40(H) kupčije, rciu $--5: z $2000 lahko začnete. Atkinson. 113 _W. Gtli Ave. Pil. Gary ft607. 40-t.sr,č SREČA VAS IŠČE. 'nikar se Ji ne izoRnite. Lepa prilika z:i izletniške hiše. Ni boljšega v Zed. državah. Krasni laguni, ribolov, lovišča, za voziti se s čolnom. Prostor za zabavo za premožnega človeka kakor z.i berača. Tudi za malo farmarstvo (Trnek farming), sadonosniki. rastejo tudi iaRode. Kraj lep in zdravo podnebje ob glavni cesti nad Roanoke reko v Martin okraju. North Carolina. V" bližini cerkve in .šole ter Coastal' državne ceste št. 30. Vsega skupaj okrog 1000 akrov. Nizka cena. lahki pogoji. W. W. Kear. Washington. N. C. za podrobnosti. Preje v Van Wert. Ohio. _ 40-sr CANDV. cJgar. cigarett in notions store, dela dobre kupčije. 4 s\etle sobe. leno vrejeno, 3223 X. Hoy tie Ave.______40-s r do sr V NAJEM SE ODDA "SALESMEN" dobijo službo, tudi taki, ki imajo le nekaj ur časa na dan. Predznanja ni treba. Pokažem kako lahko veliko denarja zaslužite. Jaz vas naučim delati. Tudi ako ne umete angleškega jezika. Pridite med 11. A. M. in 3. P. M. pondcljek, torek sredo. Vprašajte za MR. MAGDICK, manager Foreign Dept. Room 660 — 1st National Bank Bldg. 31. S. Clark St. 04,t,sr,c Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od,7 do 9 zvečer. ' 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. STANOVANJA s pohištvom ali brez po 6-3 in 4 sobe. blizu transportacija. Parna toplwta. 6848 Anthony vogal _69th.__br AUTO RADIATOR SHOP — dobro upeljana obrt: $450. primoran pro-dati. 1703 Milwaukee Ave. 26-p do p STANOVANJE 6 SOB s kompletnim pohištvo s pogodbo, rent nizki, vprašajte — 1302 N. Clark St. 2nd flat zadaj.______43-t,sr,č £ID. HlSO s porčem in garažo za 2 kari odda v najem na 2H43 S. T rov St. 44-t,sr,č POHIŠTVO NA PRODAT "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sebe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovaiamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. Rojakom se priporočamo za naročila u premog — drva in prevažanj« pobtttva ob Um aditv«. Pokliiite Telefon: Roosevelt 8221. LpUIS STRITAR 2018 W. 21 at Place, Chicago, I1L AVTOMOBILI NA PRODAJ. OAKLAND SEDAN — V)27 le nisdo še rabljen, z vso opremo. Zelo po ceni, na lahka odplačila. Mr. IFcni-don, 6617 S. Western Ave. Rep, 6495. 48-sr,č,p POZOR'!! Najbolj priznana in pohvalna zdravila po širni Ameriki, v Ca-nadi in v starem kraju. katere prodajein žc nad 20 let, kakor A Ipen tinktura proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslintinktura proti sivim lasom, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid proti Reumatizmu. trganje in kostiboh. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, prištovc, ali mozulcc in drugo nečistost na koži, srbečico, lišaje, rane, opekline, bule, turove kraste, grinte kurje oči, bradavice, prašek za potne noge itd. pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Cenik bi moral vsakdo imeti, moj cenik je že marsikateremu prihranil več kot $10. — tako so mi pisali moji naročai-Id. JAKOB WAHClC, 1436 E. 95th St, Cleveland, Ofafe, - H"t "AMER1KANSKI SLOVENEC" Sreda, Januarja" 1927 "Ne, žalibog!" je odgovoriL Ciperčan klavrno in zmajal z ramami. "Samo dva soda mavra. Ostalo sem peljal v samostan, kajti zdelo se mi je, da je opat rekel, da kupi šest sodčekov; kakor vse kaže, pa je potreboval le tri." "Ali res, gospod ? Potem takem je bila pomota brezdvomno na moji strani, ker le slabo govorim vaš jezik. Moral bom pač vleči ostale sode nazaj po teh preklicanih cestah. Prosim vas pa, gospod," je pristavil proti sir Andreju, "da mi malo olajšate breme s tem, da vzprejntete ta mali sodček stare, sladke kapljice, ki raste na obronkih gore Trooidas." "Dobro se je spominjam," je rekel sir Andrej z nasmehom; "ali, prijatelj, jaz ne maram tvojega vina zastonj." Pri teh besedah se je Georgiosu razjasnil (bbraz. "Kaj, plemeniti gospod,' je vzkliknil, "vi poznate mojo cipersko domovino, O j, potem vam poljubljam roko, in gotovo me ne boste iižalili s tem, da zavrnete to malo darilce. Da sem odkritosrčen, prav lahko pogrešam njegovo ceno, saj sem naredil dobro kupčijo, celo tu v Esseksu." "Kakor je Tvoja volja," je rekel sir Andrej. "Hvala ti; morda imaš še drugih reči na prodaj." "Seveda, imam jih. Nekaj vezenja, ako ta milostiva lady želi videti. Tudi nekaj preprog, kakor imajo moslimi navado moliti na njih v imenu njihovega krivega preroka Mohameda," in obrnil se je ter plunil na tla. "Vidim, da si kristjan," je rekel sir Andrej. "Čeravno pa sem se bojeval proti njim, moram reči, da sem poznal marsikakega dobrega človeka med Muslimami. Tudi se mi ne zdi potrebno pluvati pri Mohamedovemu imenu, ki je bil po moji sodbi velik mož, samo prevaran po satanovi zvijači.' "Meni tudi ne," je rekel Godvin zamišljeno. Pravi kristjani bi se morali bojevati proti sovražnikom Križa in moliti za njihove duše, a ne pluvati nanje." Trgovec se je s čudnim pogledom ozrl po njih in se igral s srebrnim razpelom, ki mu je viselo okolo vratu. "Zajetniki svetega mesta so bili drugih misli," je dejal, "ko so jezdili v mošejo El Aksa in gazili notri do kolen svojih konj po krvi, in mene so drugače učili. Ali časi postajajo boljši in naposled, kakšno pravico ima ubog trgovec, ki mu gre bolj po glavi dobiček nego trpljenje blaženega Sina Marijinega," in križal se je, "ustvariti si sodbo o takih visokih stvareh? Odpustite mi, vzprejmem vašo grajo, ker je moja vera morda slepa. Ako bi pa kaj več vedeli, bi ta "graja" ti-gto noč rešila življenje marsikakega možaka. "Ali vas smem prositi, da se sami potrudite 8 temi zavoji," je nadaljeval, "kajti jaz jih ne morem odpreti tukaj, in da vzamete sode? Ne, mali sodček bom nesel sam, ker se nadejam, da ga malo pokusite pri svoji božičnici. Narahlo se mora ravnati ž njim, akoravno se bojim, da te vaše ceste ne bodo zboljšale njegove dobrote." Nato je naložil koncem voza bedenj tako na svoje rame, da je bil kvišku obrnjen, in odšel lahkih korakov proti odprtim grajskim vratom. "Z ozirom na njegovo velikost, je ta človek čudno močan," si je mislil Wulf, ki je šel z balo preprog za njim. Zatem so zvalili še ostale sode v klet spodaj. Georgios je pustil svojega služabnika, tihega, abotno izgledajočega, črnookega človeka z imenom Patros — da krmi konje, sam pa je odšel v grad, kjer je začel razlagati svoje preproge in vezenje z vso spretnostjo človeka, ki se je izuril po bazarjih v Kahiri, Damasku ali Nikoziji. Lepe so bile stvari, ki jih je imel pokazati; vezenje, ki je mamilo oči in odeje raznovrstnih barv, pa tako mehke in svitle, kot vidrovina. Ko je sir Andrej gledal nanje, se je spomnil že davno minulih dni in dbraz se mu je omehčal. "Jaz kupim ono odejo," je rekel, "saj u-tegne biti prav ena onih odej, na katerih sem pred mnogimi leti ležal v Ajubovi hiši v Damasku. Ne, ne bom barantal za ceno. Kupim jo. Nato se je spominjal, kako je ležal na taki odeji — ko je bila zares prav ista, čeprav ni vedel tega — zrl skozi okrogle line svojega okna in prvič ugledal svojo ženo iz Jutro-vega, ko se je sprehajala po pomaračnem vrtu z očetom Ajubom. Kasneje je začel govoriti o Cipru in tako je mineval čas do večera. Zdaj je Georgios izjavil, da mora domov, ker je poslal svojega vodnika nazaj v South-minster, kjer je hotel praznovati svojo božič-nico. Poravnali so toraj račun — ki je bil zelo velik — in med tem ko so napregali konje, je trgovec izvrtal luknjo v mali sodček, u-taknil vanjo čep ter jim naročil, da naj se zvečer gotovo poslužijo tega vina. Zatem jim je želel vse dobro za njihovo prijaznost in radodarnost, se poslovil po jutrovskem običaju in odšel v Wulfovem spremstvu. Ni še minulo pet minut, ko je nastalo glasno vpitje in Wulf se je povrnil s poročilom, da se je pri prvem ovinku zloniilo eno kolo pri vozu, ki leži zdaj na desno stran nagnjen zunaj na dvorišču. Sir Andrej in Godvin sta šla doli, da si ogledata, kaj da je, in tu sta našla Georgiosa, ki je vil roke, kakor zna edino jutrovski trgovec in preklinjal v nekem tujem jeziku. "Plemeniti vitezi," je rekel, "kaj mi je storiti ? V kratkem se znoči in ne vem, kako naj najdem pot po onem strmem griču navzgor. Kar se tiče neprecenljivega vezenja, sodim, da mora čez noč tukaj ostati, ker kolesa ne bo mogoče popraviti prej nego jutri—" "In najbolje je, da ostaneš še ti tukaj pri nas," je rekel sir Andrej prijazno. Nikar se ne žalosti; tu v Esseksu smo vajeni zlomljenih koles. Ti in tvoj služabnik pa prav tako lahko praznujeta božičnico v steeplskem gradu kot v Southminstru." "Hvala vam-, plemeniti vitez, hvala. Ali kako pa se morem jaz usiliti vaši plemeniti družbi, ki sem samo trgovec? Naj ostanem zunaj s svojim služabnikom Petrom in večerjam s tvojo družino tam v skednju, kjer jih vjdim pripravljati se za večerjb." "Nikakor ne," je odgovoril sir Andrej. "Svojega služabnika pusti pri družini; oni bodo že skrbeli zanj; ti pa pojdi z nami v grad, da nam poveš kaj več o Cipru, dokler ne bo večerja pripravljena, kar se zgodi prav kmalu. Neboj se za svoje blago. Dali ga bomo pod streho." TISKARNA -s- AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene, uradne tiskovine zlasti pisemski papir in -kuverte z naslovi društev, trgovcev, .ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. II ■poooocooo-ooooooooooooooooooooooooooooo PISANO POLJE <>0000000000000000000000000000000000000 L Za milijoni milijarde! Če samo slovenski duhovniki v Ameriki dobivajo milijone dolarskih darov, koliko šele škofje in kardinali— in nazadnje: koliko papež sam! Ta misel mora priti v glavo vsakemu človeku, ki zna misliti, kako bi mogel mimo nje sijajni "Pro-svetin člankar? Res je kmalu za člankom o milijonih zagledal beli dan v Prosveti drug članek, ki po-prašuje: Kam so šle milijarde? Razume se, da člankar ni ostal samo pri vprašanju, temveč se je zelo potrudil, da je prišel na dan tudi strašno pravičen odgovor. Sploh je Prosvetin trud vse hvale vreden. Ameriška slovenska javnost se je nekaj popra-ševala, kam je šla znana zbirka, pa tisto popraševanje naši gospej ni všeč. Zakaj ne, to je njena zadeva. Pozabila je pa to priliko, da stavlja nova Vprašanja, ki se ji zde na mestu. —» Magari. Toda njen odgovor na stavljeno vprašanje presega Vse meje dostojnosti in — pameti. | Zbirke po cerkvah za sv. Main 7779 JOS. A. SNIDER v zvezi z South 3296 Hartford Undertaking Co. 1455-57 GLENARM ST., DENVER, COLO. se priporoča svojim rojakom Slovencem za njih naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjiH cenah in v najlepšem redu. i1 Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: j; Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. <<217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Posebne cene za čitatelje Amer. Slovenca PIPE WRENCH ADJUSTABLE 6 in...............$0.60 \NG. WRENCH 8 in.............. .67 6 in...............$0.65 10 in.............. .75 8 in______________ .70 12 in.............. .90 10 in...............85 14 in............... 1.05 12 in............... 1.30 18 in. .............. 1.50 Odvijač za cevi. (Pipe wrench) Odvijač, ki se poljubno uredi. (Adj. Ang. Wrench nad 15,000 različnih predmetov v zalogi. A. M. Kapsa GENERAL HARDWARE 2000 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ph. Canal 1614 Allen's Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v ljpem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v Čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak. Ne kupujte peči dokler niste ' videli tega! W. Szymanski — Dealer in — FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS • N- Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. | očeta so Prosveti trn v peti. Po [njenem mnenju bi moral papež , ležati na slami in piti vodo. Na-.tančneje povedano, papeža bi sploh ne smelo več biti in seveda tudi papeštva ne. Pa če papež in papeštvo kljub Prosvetini veliki želji še obstojita naj bi pa papež izdajal vsaj letne raporte, kam gredo tiste milijarde, ki jih katoličani zanj naberejo po svojih cerkvah. Vse take in podobne skrbi ima Prosveta, mi verni katoličani pa živimo brez takih in podobnih skrbi. Mi verni katoličani vemo, da je papež naš oče. Se več! Mi vemo, da je papež naš duhovni oče. In kolikor bolj cenimo duhovno življenje od telesnega, j toliko bolj cenimo, spoštujemo in ljubimo svojega duhovnega očeta od svojega telesnega očeta. Če komu to ni prav, ne moremo prav nič pomagati. Ako kdo izmed nas ve, da je njegov telesni oče v stiskah in težavah, mu gotovo po svojih močeh rad priskoči na pomoč. Mislim, da je celo po Prosvetini morali to čisto v redu. Mi verni katoličani pa vemo, da je naš duhovni oče v Rimu v stiskah in težavah, odkar so mu Lahi uropali svetno premoženje. Resnično bi postal siromak in bi "moral ležati na slami in piti vodo," ako bi namesto prejšnjih dohodkov ne do bil novih. Malo čudno bi pa vendar izgledalo, če bi milijoni in milijoni otrok, ki so razkrop Ijeni po vsem svetu, pustili svojega očeta ležati na slami, do-čim mnogi od njih počivajo na mehkih pernicah. Prav tako čudno bi izgledalo, ako bi moral oče otepati le suh kruh in piti vodo, kar mu Prosveta tako želi, dočim toliko njegovih otrok i)o svetu dan za dnem seda k dobro obloženim mizam. To so otroci tudi kaj hitro u-videli. Zato se i\iso nič obotav Ijali in niso šli niti Prosvete vprašat za svet, temveč so takoj začeli zbirati "Petrov nov-čič" za očeta in ga nabirajo še dandanes. Kako jasna je ta dolžnost otrok do očeta in kako potrebno se zdi to zbiranje vsem katoličanom, je prav dobro razvidno iz pisanja Prosvete, ki rada priznava, da na ta način dobi sv. oče milijardne dohodke . . . Roparji papeževega posestva so seveda mislili, da bo pajpež postal odslej siromak. Toda človek obrača, Bog obrne. In obrnil je Bog tako, da papežu vseeno ni treba biti siromak. Vzbudil je v srcih katoličanov pripravljenost, priskočiti očetu na pomoč s "Petrovim novči-čem." Ce je katoličanov po svetu toliko, da ta novčič naraste v milijarde, to sicer prav lahko kakšnega nevoščljivca pošteno jezi, toda na drugi strani je samo jasen dokaz, da katoličan-stvu še od daleč ne bije zadnja ura, kot Prosveta kljub milijardam napoveduje. Cujmo, kaj piše prav v isti številki na četrti strani, kjer je priobčevala Macherjev "Rim" "Moderna Italija ni vodila boja proti papeštvu kot cerkveni instituciji: nji je zadostovalo, da je vzela papežu posvetno vlado. Pustila je svetega očeta v njegovem Vatikanu, pustila mu je obledeli pomp in dekadenco njegove slave, zakaj v Rimu je doigralo vse, kar je bilo srednji vek. Ni vodila boja proti njemu, kajti tu v Rimu je boj dobojevan: nasprotnik je padel in ni bilo treba niti enega udarca. In zato tudi boj j proti cerkvi ne bo bojevan pod zidovi Vatikana, temveč zunaj, daleč zunaj, na periferiji njene mogočnosti. In s periferije se bo valil proti središču, pa tudi potem ne bo končalo papeštvo s kako veliko katastrofo, kakor končavajo dolgoletne države. Papeštvo bo životarilo vsled zgodovinske vztrajnosti ie kako stoletje, odevalo se bo Še vedno v obledeli svoj pomp in bo pri tem vedno največji in najvsiljivejši izm^d vseh bera- čev — toda ko bo na periferiji pobita človeška neumnost, bo ugasnilo tudi ono v najostud-nejši smrti, kar jih pozna zgodovina — vsled smešnosti." Torej še kako stoletje in papeštva bo konec — tako se bere na četrti strani. Človek bi mislil, da se ta bližnji konec da iz slabih razmer katoličanstva predvideti. Toda na drugi strani Prosvete se bere drugače: "Papež je bolj podoben prešernemu posvetnemu kralju . . . je cerkven mogotec, ki ukazuje svojim svetom milijonom duhovnom in si lasti oblast nad posvetno vlado, in nabirane milijarde se trosijo za poneum-njevanje in zasužnjenje delovnega ljudstva." Prosim vas, kako morem verovati v skorajšnji konec papeštva, če je danes še tako mogočno na svojem tronu— kljub temu, da so mu Lahi že pred 57 leti uropali svetno premoženje? • Računajmo! Papež poveljuje milijonom duhovnikov. Torej mora biti na svetu vsaj tri milijone katoliških duhovnikov, drugače bi se ne smelo pisati v množini. Recimo, da pride na enega duhovnika samo dva tisoč katoliških vernikov, dasi je to število za današnje čase mnogo prenizko vzeto, saj se povsod toži o pomanjkanju duhovnikov. Pa četudi vzamemo samo dva tisoč, pride ven rezultat, da mora biti na vsem svetu najmanj 2000krat 3,000,-000 in 3,000,000 katoličanov in še papež povrhu, ki je slučajno tudi katoličan. Skupaj 6,003,-000,001. Pa je treba pomisliti, da sem vzel samo tri milijone duhovnikov, dasi bi jih smel po PrTtsvetinem pisanju več. in da sem vzel samo dva tisoč vernikov na enega duhovnika, dasi bi jih smel tudi vzeti več. Prijatelji moji, to je lepa armada! Pa so nekateri verni Jju-dje tako malodušni in mislijo, da je brezverski tisk že vse katoličane pokvaril in jih odtrgal od vere. Seveda tako mislijo, ampak ti siromaki ne berejo Prosvete, da bi jih vendar malo razsvetlila in prosvetila. Sicer je res, da Prosveta sama pobija na četrti strani, kar je napisala na drugi, toda jaz le rajši drugi strani verjamem, ker se to slučajno ujema z napovedjo Gospodovo: "In peklenska vrata je ne bodo premagala." Jaz sem pa tako drzen, da si upam dostaviti: Pa tudi četrta stran Prosvete ne! Prijatelji, ki ne berete Prosvete. verjemite torej in vedite: še bomo nosili postrani klobuk! —Rev. Bernard Ambrožič. PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši pamik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile naSim potnikom razne posebne ugodnosti in nai zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-drzavljani, da jim bomo mogli preskrbeti že pred odhodom po- vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija. Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar is starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako ose- bo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, aH če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ar, p. ZAKRAJSEK & ČEŠARK ; 453 W. 42ad St, Ntw York, N. Y.