Misijonstvo in SloveacL Misijonstvo /e dolžnost visaikega kialturnega naroda. Kiilturni narod ima nalogo, da širi pravo kulturo in prosveto v pokrajinah, kamor še luč prave prosvete ni prodrla. Prava prosveta pa je združena s pravo vero. Zato je poseibna dolžnost katoliških narodov, da v poganskih ali nekatoliškiii pokrajinab. širijo luč sv. vere in z njo luč omike in izx>brazt»e. Slovenci se te svoje kulturne naloge zavedamo. Ze v prejšnjem stoletju smo poslali med pogane misijonarje, kojih imena so zaslovela po svetu (Knoblehar, Pirc, Baraga). Osobito po svetovni vx>jni, ko smo Slovenci z lastno narodno državo tudi v javnosti izvršili svojpristop v krog kulturnih narodov, je mi&ijonska ideja med nami doživela velik razmah. Sinovi in hčere na§ega naroda delujejo v misijonskem področju po razniii delib. sveta. Vsako leto, rsako četrtletje se njihovo število pomnoži. Tako je odšel pretekli mesec mlad duhovniilk Misijonske družbe (lazarist) Franc Jereb — rojen leta 1906 v Radomljah pri Kamniku, v duhovnlka posvečen leta 1932 — v Pariz, odkoder odpotuje na Kitajsko, v svojo novo dotnovino. Želimo, da bi tamkaj bil svoji stari domovini v cast ter da bi Bog blagoslovil njegovo delo. Hladnokrvn! mlsijonai. Znani slovensiki misijonar Jožef Kerec, ki deluje na Kitajskem, poroča v »Katoliškiili miaijonih«, da prebivajo v severnem delu salezijanskega misijona divji ljudje brez pravega stika z ostalimi Kitajci. Misijonarjiem, ki imajo drugod dela _ez glavo, ne pride na um, da bi med njimi tratili svoje mooi. Misijonar Bruyon (Brijon) pa je hotel tudi med njimi poskusiti svojo srečo. Ljudje so kajpada hudi malikovalci In praznoverd. Skozi njaihovo naselje ne &me nikdo Jahati na konju, ker to prinaša za okraj nesrečo. Misijonar tega ni vedel ter je brez vsake zle slutnje jahal skozi glavno vas. Takoj so planili po njem, ga potegnili 9 ikonja ter- vlekli pred svojo pagodo (pogansko svetišče), da bi ga zaJklali in darovali bogovom v spravo za storjeno žalitev. Slekli &o ga, nabrasili nože ter se pripravili, da izv "o »daritveno« dejanje. Misijonar je ohranil mirno kri. Pojasnil jim je, da bi zakol bil veličastnejši, ako bi se izvršil ne pred maloštevilnim občinstvom, marveč pred večjim številom ljudi, zlasti bi moralo biti navzo5ih več odličnih oseb. Zato jim predlaga, naj ga zakoljejo v večji sosedni občini. Predlog je bil sprejet. Nagoga, trdno zvezanega peljejo uro daleč v sosedno vas. Spremljalo ga je več sto divjakov. Ko so se zbrali na glavnem trgu, misijonar zopet povzame besedo. Občinstva j« sedaj več, tako jim pripov.duje, toda odlične osebnosti še vedno manjkajo. Na vsak način je treba, da je prisoten mandarin (^krajni glavar). In res se dado pregovoriti ter pošljejo po njega. Mandarin pride io ko vidi misijonarja, ki je bil njegov dober znaaec, poklekne pred njega ter ga prosi odpuščenja za vse, ikar se mu je zgodilo v tem okraju. Podivjano druhal pa je napodil domov. Tako je misijonarja poleg oči-vidne božje pomoči tudi rešila lastna hladnokrvnost. Sam ni zgubil glave in tako je preprečil, da mu je tu.d_ niso vzeli razdivjani pogani. Misijonar Kerec — kakor znano naš rojak iz slovenskega Prefcmurja — dostavlja svojemu poročilu te-le besede: »Tisti kraj torej ni posebno mikaven. Vendar mene nekaj vleče, da bi šel še }az posly-isit svojo srečo. Seveda temu odločno na&protujejo moji sobratje misijonarji in moji gojenci v šoli. Počakal bom na ugodno priliko.« Kitaiec daje zglsd. Izredno velrk primer krščanske dobrodelnosta! |e Lo-PaHong, ki spada med najbogatejše ljudi na Kitaj&kem. Lo-Pa-Hong je katoli5an, iki vestno upošteva evangeljski opomin, da lažje pride kamela skozi šivan-^ kino iiho ko pa bogataš v nebesa. Zato' si dela z mamonom prijateljev, da ga,' ko obnemore, sprejimejo v večna prebivaLišča. Lo-Pa-Hong vsak dan ministrira pri sv. maši ter prejme sv. obhajilo. Številna in velika so njegova dela krščanskega usmiljenja. ISfedavno je obhajal svoj 60. rojstni dan. Ob tej priliki je apostolsiki vikar iz Nanikinga daroval sv. daritev, ki so se je udeležili zastopniki svetne in duhovske oblasti. V_ nagovoru je na osnovi Gospodovih besed: »Na njih sadu jth. boste spoznali« orisal sadove Lo-Pa-Hongovega kršcan-' stva. To so številne njegove ustanove, ki delujejo v največjo duševno in teles-; no korist bližnjega. Isto misel je tudi poudarjal župan velikega mesta Šangaja, general U-Te-Ken. Slav_jex_c_i je povzro&ila veliko radost brzojavika Svet.! Očeta, ki mu čestita ter se mu zahvaljuje za njegovo v_x>rno iknščansko dobrodelnost. Lo-Pa-Hong je svojo 601etnioo nalboljše in najtrajnejše proslavil z zgraditvijo doma za brezdomce in no^ ve bolnišnice v čast prečistega Srca Marijinega. Ko bi velika dobrodelnost tega; vzorno-katoliškega Kitajca nažla pcn anemovalce v krogu bogatašev po sve-< tu, bi to pomonjalo velilto olajšanje be-. de ir_ stiske . ..n.ašnejga čl<>yegty___ Kazen za stare grehe. Japonska danes ograža svet na gospodarskem in politi.nem področju. Njen dumping (prodajanje blaga pod ceno) se ču<ti ne samo v Aziji, marveč že tudi v Evropi. JaponBka ikonkurenca dela naši industriji, obrti in trgovini veliko preglavic. V političnem oziru stremd Japonsika za nadvladjem nad vzhodno Azijo, odkoder hoče fcomandirati svetu. Bivši vojni minister general Araiki je v listu japonske vojaške zveze zapisal te besede: »Duh Japonske mora zavladati nad 5 deli zemlje in nad 7 morji. Kar se protivi njegovemu razširjanju, se mora odstraniti, če ne drugače, s silo. Belo pl&me je tlačilo in izikoniščalo dežele vzhodne Azije. Japonska tega načma ne bo trpela ,ve..« Be&ede so jasne. Od Azije preti Evropi nevarnost, ki jo je Evroipa sozakrivila. Evropski kapitalizem je azijske narode tlačil in izkoriščal. Samo nova Evropa, iki &e bo otresla grehov svojih očetov, bo kos preteči nevarnosti. To je tista Evropa, ki bo pustila liberalno-ikapitalistične metode (načine), ki bo strogo izvajala načelo pravičnosti po posaineznih državah, 'ki ne bo vefi gazila dostojanstva poedinca in celega naroda, M. bo ohranjala red in mir med narodi. Bo-li Evropa to storila? Božji mlini meljejo počasi, pa sigurno. Danes slišijo njihovo klopotanje tudi že taki ljudje, ki so prej imeli ušesa samo za cvenk zlata in za pok šampanjskih steklenic.