*t. 6
V Gorici, v soboto dne 14. januvarija  1911.
Tečaj XLI.
Iskala trikrat na trte* in sicer f torek, fietrtck in ubito ob i.
uri popoldne ter stane pc pošti rprejemana ali v Oorici na dom ¦ posiljana:
vse leto   .   «   15 K
(•'Posamične številke stanejo 10 vm.
1 '   V Oorici se prodaja flSočak v vseh tobakarnah.
»SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „F.aiipot po Goriškem in firaditotMkem--m dvakrat v letu BVozni red Ž0-lessie, paniko? inpo&tcikzves".
,    Ha aarofiiia bn% doposlane aa-
Arodaiae se se oziramo.
*Yne za nrrod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
V nahaja v Gosposki -ulici it. 7
Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Oosposki ulici Št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 13 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon ftl. 85.
„Gor. Tiskarna*' A. Gabržčck (odgov. J. FabSč) tiska in zal.
Saiske naklade in klerikalci.
Beležili smo proti koncu lanskega teta številke iz proračunov okrajnih šolskih   zalogov za leto 1911.
Proračun tolminskega okrajnega šolskega zaloga za leto 191L kaže; t r o -š It o v K 227,913, d o h "o d k o v K 66.439. Primanjkljaja je torej K 161.504. Primanjkljaj se krije s 150'< naklado na vse izravne davke.
Proračun sežanskega'okrajnega šolskega zaloga za leto 1911. kaže: tro-š k o v K 186.344, dohodkov K 78.600. P r i m a n j k i j a f a je torej K 107. 744. Pritnan: tljaj se krije z naklado 110*/f na vse izrnne davke.
Pr .račun goriškega okrajnega šolskega zaloga za leto 1911. kaže: tro-š k o v K 355.402, • dohodkov K 107.683. Primanjkljaja je torej K 247.719. Primanjkljaj se krije z naklado Wff na vse izra\;»e davke.                                    j
Klerikalci kaj radi govorijo o šolskih J nakladah, in sicer z dvoj n i m namenom: da bi kmet vedno imel pred očmi ' svote, katere mora plačevati za učitelje, ter da bi obsovražili pri njem šolo, kajti ' čim manj Sol, čim slabša šola, tim bolje ! za klerikalizem.
Klerikalci noče> nič govoriti o potrebi deželnega Šolskega zaloga, ampak le j kažejo kmetu: »glej, toliko moraš plače- I vati za učitelja in šolo, ali ni to grozno?« j
Na naše beležke o Šolskih nakladah za tekoče leto,   se je oglasil nekdo   s Tolminskega v »Novem   Času«,   glasilu goriškega nadškofa in kneza. Dopis slove:
»Ona »Soča«, ki je svoj čas vpila o odiranju ljudstva, ko se je duhovščini uiedifa plača, objavlja sedaj hladno: (Šolski) primanjklaj (K 161.504) se pokrije s 150 odstot. naklado na vse izrav-ne davke«; in nima zato nobene grajalne besede. In vendar 150 odst. naklada za takšno ttčiteljstvo, kakor je imamo, ali ni to gorostasno? Kaj delate, pristaši S. L.
S., ki ste udje okrajnega šolskega sveta tolminskega? Mar tte veste, da struna, preveč napeta, lahko poči? Molčalo bi se lahko, ako bi se naši učitelji zavedali, da živijo od naših krvavih žuljev, ako bi ljudstvo spoštovali ter ne smešili njegovega verskega prepričanja in ne podirali dela duhovščine med ljudstvom. A kaj naj rečemo* k temu, ko nas silijo rediti gada na prsih? Sicer pa, kaj je, kljub jasnemu § i. deželne postave z dne 6. maja 1870, treba učitelja n. p. v Ravnah, v Jagrščah in na toliko drugih mestih, kjer se še nikdar ni doseglo postavnega števila otrok? Toliko za danes v pomislek merodajnim osebam.«
Glejte, kako hitro je porabil oni n e k-d o prvo priliko, da je pomolil pod nos kmetu zopet 150% naklado za šolo na Tolminskem. Udriha po učiteljstvu, laže in obrekuje, končno pa pokaže svoje konjsko kopito: proč s šolami, »n. pr. v R a v n a h, v J a g r š Č a h i n n a t o 1 i k o drugih mesti h«. Torej v prvotnost nazaj!
Klerikalcem ni mar za to, da ..i iskali odpomoč, da bi se r a z b r e m e n i I i okraji, o ne, ampak ... š o I e t r e b a z a-p r c ti, pa ne bo toliko naklad. Prav je, da so se razkrili klerikalci. Tu jih vidimo v pravi luči, tu si lahko vsak ogleda črne prijatelje ljudske šole, ki le potrjujejo naše trditve, da klerikalci stremijo za tem, da bi bilo vedno manj šol med našim ljudstvom; da bi bilo ljudstvo zabito, kar bi seveda imenitno služilo klerikalnim svrharn.
Dopisnik, oni nekdo na Tolminskem, pravi, da »Soča« nima nobene grajalne besede radi šolskih naklad ... »in vendar 150 odstot. naklada za takšno učiteljstvo, kakor je imamo, ali ni to gorostasno?« Oni nekdo na Tolminskem naj si zapomni, da grajati treba onega, ki grajo zasluži,
Najprvo moramo grajati njega, ker ne povzdigne svojega glasu ter ga naperi tje, kjer so krivci, da naše ljudstvo tarejo tako velike šolske naklade, kj so res že neznosne; grajati ga moramo, ker ne za-
kliče: mi hočemo deželni Šolski zalog, ki
o.dpr^fci.take gorostasne naklade. Graje je vreden tisti nekdo, ker noče stremiti po odpravi neznosnih doklad po isti poti, po kateri so šli v vseh drugih deže-1 a h in katera pelje do deželnega šolskega zaloga, ampak hoče odpraviti naklade z odpravo šol. Manj šol pa več farovžev in še.kaj cerkva po Tolminskem — potem bi bil zadovoljen oni n e k d o !
Povemo mu -'a danes še to, da je bilo v deželni hiši izračunjeno, kako bi deželni Šolski zalog vplival razbremenjevaljio, ali v isti deželni hiši so bili tako pametni možje, da so znova naprtili na rame davkoplačevalca šolsko breme, ki zahteva »gorostasne« šolske naklade. (Pride še.)
Istrski hrvatsko-slovenski poslanci o sporu z Lahi.
(Konec.)
»Mir Hi rat«.
Ali Lahi so glasovali za ta znesek (15.000 K za razstavo v Kopru) proti zako nu v odsotnosti slovanskih zastopnikov. Nadalje niso hoteli Lahi nič slišati, da bi prevzela dežela na svoje stroške hrvat* sko »'^fo" v Pulju, Po celoletnem zavlačevanju so se Lahi kar nakrat spomnili deželnega zbora.
Slovani so izjavili, da so pripravljeni sodelovati v deželnem zboru pod pogojem, ako se jim službeno prizna pravico nemotene uporabe njihovega jezika. Rizzi je naznanil na to vladi, da je deželni odbor jednoglasno sklenil, da naj se skliče deželni bor, ali »pozabil« je bil naznaniti pogoj ?«»»vanov.
Da )' bolj prikrili svojo igro, so pripravili Lalii cel gospodarski program, ti-čoč se več milijonov kron v deželne svr-he, in to navzlic zahtevi slovanskih odbornikov, da naj se poprej vsaj začasno reši jezikovno vprašanje ter da se napravi in v redno razpravo predloži normalni deželni proračun.
Deželni zbor se je sešel 5. oktobra 1910.
Lahi niso hoteli priznati nobene pravice slovanskemu jeziku; Slovani seveda so vstrajali pri svoji zahtevi.
Lahi so hoteli 18. okt. po vsej sili doseči, da se votira 50.000 za propadlo razstavo v Kopru. Kaj jim je bilo mar za proračun, za investicije, za jezikovno vprašanje ali za priznanje kakih narodnih pravic Slovanom, še manj jim je bilo mar za pozitivne zakone.
Zasedanje je bito zaključeno in tudi pogovori za sporazum.
Lahi so na to lagali in zavijali. Pisali so o nečuvenili slovanskih zahtevah, ali kje in kedaj so zahtevali Slovani kaj takega, kar bidimilo v pravice laškega naroda na jezikovnem ali narodnem polju?
Ako zahtevajo za se Slovani ono, kar že imajo Lahi, gotovo ne odvzamejo ničesar nj i h ov e g a.
Mir bi se dal doseči, samo ako bi bilo kaj dobre volje na laški strani. Deliti obe narodnosti v Istri na gospodarje in sluge ¦~- to ne gre. več: potreba je, da Lahi in Slovani med seboj postopajo kot bratje, in sicer v vsem, potem Šele morejo nastati za Istro boljši časi.
Lahi so proglasili narodnostno eks-kluzivnost, politično odntaknenje in go« spodarsko globljenje. Slovani pa proglašajo narodnostno ravnopravnost in jedna-kost v vseh delih politiško-gospodarske-ga življenja v deželi. Postava je na strani Slovanov.
Toliko glede na brošuro »Mir ili rat«. — Vidi se, kaki zahrbtneži so Lahi, kako so nespravljivi, kako hočejo po vsej sili doseči, da bi kot gospodarji Istre stali na tilniku istrskih Slovanov, kateri naj bi bili ukleti, ostati na vek>v veke žu-žnji Lahov.
Ali kdo ve, kaj še čakajo Lahi? Sedanji poslanci so narodni,možje, preveti stremljenja po pravem napredku istrskih Slovanov, ki zahtevajo   ravnopravnost   ter
'VELIKA VAS.
Roman. — Francoski  spisal:  Edgar Moiiieil.
Poslovenil; F. K.
(Dalje*)
V resnici je bilo tako; rodbina je takoj izvedela, kaj se je govorilo v klubu, samo da je Chanat svojemu zetu j povedal vse sam, s pristavkom: »Vidite, moj ljubi, tu pri-j dete naravnost v boj, sedaj je treba, postavili se jim po| robu.*                                                                             i
»Ne bojim se boja, ali tast. zakaj ne daste kluba kar navadno zapreti.«
»Nisem dobil še za to pooblastila, toda brez skrbi, tudi to ne bo dolgo,«
Da je literarni klub v resnici še obstojal, ni bila Cha-natova krivda, ki je poslal že mnogo vlog na prelekturo v Išer, da bi dobil dovoljenje za razpustitev društva.
Člani so izvedeli o Chanatovem delovanju in se niso malo norčevali iz njega, seveda v Monestrelovi navzočnosti, kar je stari lisjak hitro izvedel in se še bolj jezil.
Če pa ni bilo Monestrela zraven, so pa dejali: »Ne bomo imeli preje miru, da se ne iznebimo hinavca. Chanat je že v resnici predolgo župan v Rovboni.«
»Dokler bode imel Mac Mahon vajeti v rokah, pač ne bo boije.«
»Padec Mac Mahona je neizogiben in naš stari lisjak 5e doigra.l svojo vlogo, potem si izvolimo župana iz svoje srede, tebe na primer, Galtier.«
»Jaz sem še premlad,« odvrne ta. tudi sem, kakor vam znano, šele dovršil svoj? pravne Študije in vpisal sem se med zagovornike v Saint Marcellinu,   bi! bi le
redko kedaj v Royboni, saj imate mnogo zasluženejših mož kakor sem pa jaz.«
»Ne,* hite prijatelji, »mi vsi te cenimo hi te hočemo imeti; tvoj oče je bil med malimi, ki so bili že pred oseminštiridesetim letom republikanci. Med revolucijo pa smo ga izvolili za župana. Sedaj, ko bonapartisti neprestano rujejo in nadlegujejo republiko, sedaj rabimo proti Chanaiu mlado, krepko roko, zato bodemo glasovali vsi za tebe, Galtier.«
»O, Chanatov vpliv ne bode trpel večno!«
»Gotovo ne. Saj že sedaj njegov privesek ni posebno velik; kmetje iz okolice ti povedo kar odkrito svoie mnenje o starem lisjaku, toda v občini jih je še mnogo, ki visč na njem, ker morajo, ko jih drži v krernpljih s svojimi oderuškimi obrestmi.«
»Da, znano mi je, da posojuje denar na oderuške obresti, kakor dela to tudi Monestrel,« pravi Galtier.
»Da, v tem sta si enaka, kakor jajce jajcu,« reče Josu, kramar.
»Menim, Monesirel .ga presega,« pravi pek Louis.
»Ne, Chanat je nad njim,« meni notar Maleus.
»O, Iz tebe govori nevoščljivost, ker je tvoj konkurent,« de Galtier smeje.
»Nikakor ne; ko sem se naselil tu, je bilo prostora za dva, vsi kmetje iz okolice so prišli s svojimi zadevami v Rovbono, danes pa gredo 'raje v Saint Marcellin, da, mnogi se ne boje celo pota v Grenobl ali v Lvon. Moja pisarna je nesla vedno manj nego Chanatova, vendar sem lahko dobro shajal s skromnejšimi.sredstvi^ Nikdar pa ni-
Isem poskusil svojih dohodkov povečati s 'podlimi sredstvi, nikdar nisem posojeval denar na obresti, ali kako drugače odiral ljudi...«
»Da, da, to vemo vsi, vsakdo v Rovboni pozna tvojo poštenost.«
»Chanat se je mnogo trudil, da bi uničil mojo pisarno, in danes je v Rovboni v resnici prostor samo za enega notarja. On je primeroma še mlad in razvija še velikanske moči. Jaz pa sem star mož in se ne morem meriti ž njim. Spodrine me popolnoma, ali to nič ne de. Moji sinovi so dobro vzgojeni in so že davno samostojni. Svoje sem dovršil v življenju in sem sedaj le.še za starostnega predsednika v klubu. Ni osebnost, če Chanata zaiiičujent, ali on je v sramoto vsemu notarskemu stanu.«
»In sramota za našo občino, da je tudi župan.« »Gledati moram, da se ga čem preje znebimo.« »Žal da njegovo seme ne izmre. Njegova hči....« »Je njega vredna! Škoda, da Ema ni enaka Monestrelovi hčerki.«.
»In kaka sreča,« pristavi Crillon, »da Lucija ni podobna ne očetu ne materi'.«
»Chanat naj dela kar hoče, ne bojimo se ga in naj nam zapre tudi klub, pride dan, ko strmoglavi- on sam,«
"*¦ Sovražniki.
Galtier je korakal, ko je zapustil klub, počasi po glavni cesti in je. prišel na prostor, kjer sta si stali njegova in Monestrelova hiša nasproti. Mlatii mož je zavil [počasi okrog vogala in pogledal v eno izmed; oken, za katerim je sedela Lucija hi bivala. Nehote je dvignila glavo in zagledala njega, ki.ga je imenovala cela okolica le »gospod Albert«, navada/ še izza časa, k;b je živel jrijegov oč% ko so. rabili rodbinsko; ime samo,-kadar so imenovan' očeta.      . .   ,  -S .     '¦ V'-'"'- , '•¦¦¦'¦¦' ¦¦¦¦'•¦
63
fedo ve, kaj prinese bodočnost? Tudi po ' Iskl steza kFetMlfefeJnf .^svoje kremplje, j KIerikal^enf;prrodi spore, iz katerih rad iovfirlitji švcj dobiček. Istrskim Lahom pač lebdi pred; oSmi/kakb veliko korist je prinesel Lahom klerikalizem na Goriškem. Mahniča že imajo v Istri, kaj, ko bi Jim usoda podarila še kakega Gregorčiča! Splačalo bi se jim res počakati! I
------- rogatou —-
v  Veliki - Kaniži   se nahaja  sedaj   po
ff   strokovni prenaredii
PATRI ft'
¦jt ft t Iti R      v uravnanem obratu
..........."".....'.......'""""......'"" ter prinaša vse njene
izdelke v novi,-----»
vsakemu zabojčku in zavoju prilepljena pečatna znamka izkazuje.  ----------—
Prosimo cenjene gospode trgovce in po-užitnike za blagovoljno preizkušnjo tega----------
- nouega izdelka. ¦
Velespoštovanjem — „PATBU". tovarna kavnih surogatov.—
„KorašEc" - ineikonikim narodnjakom!
Klerikalni koroški »Mir« je poleg »Slovenca« udaril od vseh listov najbolj besno po združbi sv. Cirila in Metoda« ter je to gonjo vodil vstrajno z brezobzirno ljutostjo. Naročena pa je bila gonja zoper našo edino narodno obrambno družbo od kranjskih klerikalcev — ravnotako Kakor gonja proti celjski »Zvezi«, Ploju itd.
Sistematično rovanje proti vsakorš-nji Še tako narodni zadevi se je začelo v »Miru« takrat, ko sta dr. Brejc in Grafen-aue-:', prej najhujša zabavljača čez kranjske klerikalce in specijeliio ŠusterŠiča pred tem, skrila pod klop ter odobrila izdajstvo na koroških Slovencih o priliki volilne reforme.
Sedanja politika »Kat. pol. društva na Koroškem« je vsled slepe ponižnosti napram kranjskim klerikalcem filijalka kranjskega klerikalizma, ki pa se kaže tukaj na Koroškem še bolj pobesnelega nego v ostalih slovenskih pokrajinah. Umevno, da je uspeh te fanatično - strankarske politike, samo nazadovanje v narodnem oziru.
Živa potreba po res narodnem zelo razširjenem listu na Koroškem je postala vsled tega še večja.
V  tem tako nevarnem času brani samo še list »Korošec (Lampretova tiskarna, Kranj) pravi narodm napredek in obvaruje cele kraje pred tem, da ne bežijo pred klerikalizmom v tabor »Štajerca«.
»Korošec« pridobiva vidno Slovence, in le temu se je zahvaliti, da se ohrani in Širi slovenska narodnost na primer v Spodnji Rožni dolini in sploh v industri-jalnih okrajih, obljudenih samo od naprednih slovenskih elementov.-
V  tem oziru omenimo samo ogrožene Borovlje in potreba »Korošca« je jasno dokazana.
Koroški klerikalci agitiraio proti Korošcu od hiše do hiše. Tudi Nemci ta list sovražijo bolj kot »Mir«, ker-jim je ne--varriejšU'
Narodnostna politika dr. Brejca se je pokarala pri porotni razpravi proti župniku Brcetu, kjer je v javnem govoru perhoresciral narodnost kranjskih- napred-njakov ter jih poslednjič radi tega slkušal
diskredttirati pri nemških politikih in nemški koroški javnosti.  .
*Mir« pa je v številki ~Ž'WlM decembra zasramoval govornika7wje na javnem Midu povdarjal narodnostno točko ter skušal dvigniti narodnostni samozavest poslušalcev napram inorodnim tujcem. Zato pa potrebuje in zasluži »Korošec« vsestransko podporo tudi v izven-koroški&i slovenskih pokrajinah.
Saido iz »Korošca« je mogoča zadostna informacija o narodnih razmerah na Koroškem. Naj je ni čitalnice in sploh narodnega društva, ki bi iie. imelo naročenega tega lista. V slučaju zadostnega števila naročnikov, razširimo svoj list v tednik, kar bo pa skoro gotovo samo v tem slučaju mogoče, ako ga naroče raz-ven društev tudi narodni posamezniki v velikem Številu, kar nujno želimo in sigurno pričakujemo.
dopTsi
Iz kanalskega okraja.
Anhovo. (N a š g. n u n c) — Na Go-renjempolju službuje duhovnik Jožef Vidmar, kaj čuden patron.    Ukazovati hoče povsod, v cerkvi ter izven cerkve v občini, šoli in v posamezni družini.    Tu in tam se mu je kaka posrečila pri posamezniku, pri šoli in občini mu je pa »požav-tilo«, tu je bil pa oreh pretrd. Večina naših občinskih mož so stari korenjaki, trde slovenske krvi ter se zavedajo svoje dolžnosti, ravnotako naš g. nadučiteij. Pustijo ga do skrajne meje, dalje v njih delokrog pa ne. Zato se pa mož močno jezi, da je kar zelen in sovraži te može iz dna srca, kar mu pa gotovo ne prinese nikake koristi, pač pa si krajša tem potom življenje, kar je pa'spet grešno za telo in pogubno za njegovo dušo. Sam se prišteva že med živimi med svetnike, a glas po deželi gre in pravi, da je prefrigan hinavec. V svojih pridigah nas   vedno napada in pika, pa tutdi zmerja, kakor »tuli, tuli Banj-škar«.    Obdolžil nas je pred časom tudi tatvine, za kar naj mu Bog odpusti greh. Odločno si prepovemo,   nas še kdaj po nedolžnem obreči in napadati v hiši božji, koja je posvečena molitvi, ni pa kak^bez-nica, kjer se tudi ne   moremo   braniti. Oglasite se v javnosti, da se pogledamo iz oči v oči, kjer vam lahko odgovorimo, v cerkvi pa učite le pravo Kristovo ljubezen in ne sejajte med občinarje   Jeze. sovraštva in prepira. Ves teden delamo in se trudimo od zore do mraka, da si prislužimo za se in svojce vsakdanji kruh, trpimo torej telesno, zatem naj bi trpeli duševno še v nedeljo vsled vašega neslanega pikanja,   zbadanja in namigava-nja. Verjemite, da se nam krčijo pesti od jeze, poslušajočim iz vaših ust le hujskajo-če govore. Dosti smo trpeli, našega potrpljenja je konec! Niti za ped dalje, ker mera je polna!     Mislili ste si vi duhovnik Vidmar, da smo mi neumni in da ne znamo presoditi vaših dejanj, a motili ste se, i ker smo bili le p o t rp e ž 1 j i v i. To ste videli na praznik sv. Treh Kraljev javno pred cerkvijo,   kjer je   velika   množica ljudstva demonstrirala glasno in odločno proti vam, da ste morali zbežati. Povedali so vam ljudje toliko bridkih   resnic   pod nos, da ni za vas drugega   pripomočka, ' kakor da vzamete šila in kopita in greste od koder ste prišli in pričnete živeti no- ; vo življenje — brez pikanja in zbadanja. • Vaši pristaši, nekateri   občinski   zastop- ' niki itd. so vam to povedali v brk, da lah- ' ko odidete, kadar hočete, na levo in des- I no, čim preje, tem bolje za faro. Drugi so j vam že tako nasprotni in   tega ste sami ! krivi. Le prerešetajte svojo vest in pri- ' dete gotovo do pravega sklepa. Kdor seje veter, je žel še vedno vihar. Dan in praznik sv. Treh Kraljev v 1. 1911. naj vam bode svarilen zgled. Toliko za danes, na- ! daljevanje pa še le pride. — Občinarji.    J
Iz krmfriskega okraja.
Iz Brd. — Pod takim naslovom stoji v »Primorskem Listu« od 5. t. m. dopis, kjer neki kvantar hvali svoje kvante iz predzadnjega »Primorskega Lista«, le da sedaj namiguje, kot da bi pisala neka tretja oseba. Pravil je o šlorenskem blatu in o Napoleonu. Čvekal je kot norec, ki sedi kakih 6 mesecev med abnormalnimi,, kateri žlobudra, a sam ne ve, kaj bi pravzaprav hotel povedati. Svetovali bi mu, ker je šlorensko blato vže tako drago, da bi ga prodal nekaj dekagramov, ter dal tistih 400 K, obljubljenih za šlorenske zvonove, ker ie vže skrajni čas, da bi se enkrat plačali ...
Kakor vidimo, stoji Silvestrov večer dopisniku zelo v želodcu; svetovali bi mu, da si vzame »par onč olja mandeljnove-ga«, da učaka spet 31. XII., ko se bode vršil zopet Silvestrov večer, ker drugače ! se zna res pripetiti, da bi nam ta pristni izrodek ne poginil same jeze. Ce pa hoče, lahko vzame zdravilo tudi na račun šio-renskega blata, saj ima, če se ne motim, patent na to ...
Res je, da je g. župnik na meji, a ravno tukaj na meji ne rabimo takšnih ljudij. Kdo je hotel svoječasno hodit j učitvero-nauk v Legino šolo v Neblo? Če ste željni, smo vam z imenom na razpolago! Eviva Sfiligoj se ni nikdar pelo od naše strani, pač pa »živio« in Na zdar! Sfiligoj o priliki občinskih volitev, katere vam morajo biti še kaj v spominu! Kaj?
Vemo, da nismo od vas poklicani, braniti meje, smo pa od naroda, a jo pa tudi branimo bolj kot vi drugi. Dokaz je Legina šola, katera se je morala zapreti po zaslugi nas naprednjakov.
Vemo tudi predobro, da vam stoji g, poštar z Bobrovega zelo v želodcu, in ga ravno radi tega izkušate blatiti v javnosti kot protinarodnjaka s tem da mu'podtikate in namigujete, kot cla bi bil on kriv, da nosi poštni pečat na prvem mestu italijanski napis »Dobra nel Coglio«. Predobro vemo, kam pes taco moli. Veroval vam bode gotovo kak bacek, nikakor pa ne intelir genten človek.
Pač pa vas mora smatrati vsak količkaj- trezen človek za norca, ker ne veste, d? ni en c. kr. poštni ekspedijent me-rodajni faktor pri določevanju napisov poštnih pečatov, ker je pač služabnik in kor. takšen dolžan pokoriti se poveljem višjih. Saj ste že enkrat zlagali v »Primorskem Listu« (ta ie pač dober prebav-Ijač laži), da zastajajo pisma in marsikaj drugega. a niste hoteli se podpisati, ko vas je g. poštar poživljal. Ste se morebiti bali kazni? Revce, raje bi govorih o oni razglednici, kjer je imelo priti do hudih posledic in to pod bivšim poštarjem in pa o onem slučnju, ko je g. župnik prej oštel
iieke&ujuašega domačina,,   zakaj da čita tačasnT*-r.Kmečki glas«. Še predno ga je •• dotičnik dobil v r^.       ,     >
Mi nisfno bili tako zlobni, da bi komu škodovali, ker smatramo to za brezvestno, dob, pa se zdaj umazan izrodek,- ki skuša iz ravnega narediti krivo, samo da bi svojemu bližnjemu škodoval, pri tem se pa seveda tolče na prša, da je katoličan in premika ustnice, da se kar šlevi!
S: amujte se in pomislite, da ni še odbila ura 12!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Iz Ločnika. —' Vrli podružnici — ženska in moška sv. Cirila in Metoda v Gorici sta tudi letos obdarovali tukaj, sorsko mladino s 'oplimi oblekami in pecivom. Podpisane vodstvo se jima za res izdatne darove, v imenu šolske mladine najsrčnejše zahvaljuje in prosi njiju daljne naklonjenosti. Vodstvo slov. Ijud. šole v Ločniku. Josip Bitežnik, voditelj.
(Dalje v prilogi).
OV
je ea na Želodcu trpeče neprckosljivo sredstvo
katero Ima prednost  pred  vsemi dragimi dr*
stičnimi CistH. kroglicami in greoSfomai.
Cena orig. škallje K 2'—
Ponarejanje s« sodutjsko »asledoj«.
HelltHB Franc, žganje
za ribanje ilvota/ — Boletine olajšujoče ia okrepiujoce sta-ror.nano sredstvo proti tt(f?fljtt in prehlajenjo vpake vmo. OrJfc. steklenica it 2-
Na prodaj po weh lekariiah in mlrodiinicah. Glavna lekarna a. KOLL, c. lB<<kr. dvomi Mioltttk, Tacblaoben 9.
Zaloga v norici v  lekarni:   A., Gin
Mali oglasi.
najmanjša pristojbina stane 90 ti n. ako Jo oglat obsežnejši se računa »a vsako besedo i t in. Najprlpravnejše inserlraaje za trgovca in obrtnik;«.
Koliko Je manJSili trgovcov In obrtnikov v Gorici,
Lnenftfiiftaa z dobrim spričevalom, vešča UUJUUUtjIia knjigovodstva slovensko ia. nunske korespondence, deloma tudi italijanske ter strojepisja, išče primerno službe. Vstop takoj. — Ponudbo pod ,.Veščn" na upravo .So^e".
jKneippova Isladnakavaj
g je te ena, pesnem- | kov pa je več S Zato pozot*! Zahtevajte m jemljite samo izvirne zavoje ne    z imenom    ¦¦
^athreiner
Ne kupujte ur, ako jih ne poskusite! Pošiljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro iz piaque-zlata. Dvojni pofct-ov, za ceno 20 K. Pri naročbi naj se pošlje samo polovico in ostalo po preizkušnji. Triletno jamstvo. Naročila naj se pošljejo na: JOH WEINER, DUNAJ XIX 1. Boschstrasse 2 7.
ulica rtrioslii Mattioli
goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne ko-pi.lne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.
Sprejme se hahorSnohoSS delo.
Priloga ..Soče" št. 6. z dne 14. janumija 1911.
Zrakoplovec Rusjan.
Smrt iunaka.
uvodnem mestu,   pod nasldvo*m   »Smrt junaku« naslednji članek:
Včeraj je ponesrečil junak.. 'Edvard* Rusjan je ponesrečil zato, ker je* bil ju-. nak. frišei je bil \Lj3.elgra& da vzleti, in pozakat je, da vzleti, pa naj je veter ka-koišen hoče. Bil je pošten in hotel držati dano besedo. Držal je besedo kakor pošten človek, a izgubil življenje kakor junak.
Ni prišel, da zasluži nekaj stotin. Tak zaslužek je v Beigradu nemogoč, ker beigrad nima nienega zagrajenega prostora, kjer bi se mogie prirediti take reči. Kusjan je letat samo za čast in slavo. V najboljšem slučaju je mogel dobiti v Doin:?m Uradu dva-tristo dinarjev — in vendar je letel. Leteli so tudi drugi pred njim, in ponesrečili: Ddagraux, Omvez, Hoksev, in še trideset drugih. Ali so vsi ti ljudje imeli vsaj nado, da zaslužijo s svojim letanjem ogromne svote, kakor Ble-not, kateri ie zaslužil milijone. Edvard Rusjan bi bil zaslužil v Belgradu komaj toliko, da bi bil plačal v hotelu račun, fa vendar je letel v'ndfvečjem vetru, in poginil strašne smrti, kakor mlad junak.
iNe ieti aparat — oni mrtvi — nego leti človek, srce človeško in um. Aero-plani so vsi večalimanj jednake konstrukcije; pa vendar so avijatiki, kateri lete, in ne lete. Tudi Simon je imel modern biplan, a se je povzpel nekoliko metrov visoko in padel. Maslenikov ima najmo-derneji Farmanov biplan, s katerim so se drugi avijatiki povzpeli v višino 3000 metrov in leteli po 5—6 ur nepretrgano; a on je dosegel samo visočino 50 metrov, in letel po 2—4 min. in še to takrat ko ni najmanjše sapice v zraku.
Rusjan je bil drugačnega kova. Vedel je, da je njegovo življenje v nevarnosti, a ko ga vgrabi veter, in vendar je Šel v borbo z njim, z ono hrabrostjo, katere je zmožno mlado telo, navajeno na šport.
Sedaj je mrtev. Beigrad mu ni mogel dati ne denarja, ne slave, sedaj more samo še mrtvemu pokazati spoštovanje. Naj bode vsaj pogreb dostojen iunaka. Beigrajčani! Pokažite svoje spoštovanje .mrtvemu junaku.
»Politika« piše dalje med drugim: Ako je kedaj kakšna reč vznemirila Beigrad — bila je to smrt Rusjana. Ob 10. uri dopoldne je padel Rusjan s svojim ae-roplanom na obal Donave v Dolnjem Gradu, a opoldne je že vedelo celo mesto in žalovalo vsled tragične smrti mladega Slovenca. Celo mesto — povsodi se je govorilo samo o tem dogodku — po vseh hišah, kavarnah in na ulici. Se v mraku so se zgrinjale cele gruče ljudi na mesto nesreče; a druge gruče so hitele k mrtvecu, da vsaj mrtvega vidijo — junaka. In na vseli teh obrazih je bilo Citati eno in isto žalost.
Rusjan je našel svojo smrt prav na onem mestu, kjer se stekajo valovi Save in Donave. In da je njegov monoplan naredil samo 1 m manj pota, bi bil padel v tatnošnje neštevilne vrtince — v vodo pod zidmami trdnjave. Kedo ve, ali bi se bil tedaj rešil? Privezan na svoj aparat, ne bi bil mogel izvleči rok, in morda bi, potegnjen od motorja na dno vode, bil našel še težjo smrt. Izkušeni ladjari pravijo, da je na tem mestu vedno zelo močan veter; a v času vzleta je bil pravi viha r.
Četrt ure potem ko je zdravnik kon-štatiral smrt, je voz iz bolnišnice odpeljal Rusjanovo truplo v kirurgični oddelek državne bolnišnice, a ljudje so ostali bledih obrazov okoli polomljenega aparata.
prypo!dne so naložili tudi ostanke aj      'y na voz —¦ na vrhu Rusjanovo ka-
po — ter jih odpeljali v hotel Balkan, kjer je pokojni stanoval.
""Tla mes"tiTrTLsreče je ostala samo luža krvi, kakor priča, da se je tu pred par urami odigral tragičen dogodek. Da se je tu pretrgala nit misli velikega urna, pretrgala nit življenja. — Po jarku okoli so skakali le otroci, pobiraje, pa bodi karkoli, da si ohranijo »za spomin«.
Bilo je že v mraku. Rusjan je ležal na sekcijski mizi. Bil je slečen, da se je lepo videla vsa močna muskulatura njegovega koščenega telesa. Pramen bogatili nekoliko kovrčastih las, mu je padel na visoko čelo. Polodprtih oči in še rude-čih lic, je bil videti kakor da se prebuja iz težkega spanja. Na celem telesu, razim tilnika in velike rane na sencu, ni bilo videti druge poškodbe.
Merčep se je ves stresel, ko je zopet zagledal svojega mrtvega tovariša. — »Mene je čuval in rotil, a e v o, sebe \\ i m ogel obvaro-v a t i« — jeknil je Merčep ko se je z muko poslavljal od Rusjana, kateri je bil njegova druga duša — in ko je videl, kako se v trenutku razbijajo ob, ka-menita tla vse njegove nade in osnove... Ko smo stopili iz kapelice, so zunaj zadonele vojaške trobente. Močni zložni glasovi so izlivali v noč vojaško »molitev«. Bilo nam je kakor, da je to prošnja za srečo še živih boriteljev — in v isti mah tudi molitev za pokoj dušam... poginulih.
Sožaljke. »Cienjena obitelj! — Povodom smrti Vašeg nezaboravnog sina, a našeg najmi-lijeg druga Eduarda izrazujemo naše naj-dublje in iskreno sožaljenje.«
Hrv. klub. bic. »Sokol* v Zagrebu.
Na mrtvaškem odru. Pogreb.
Zdravniki so v kirurgični bolnišnici konstatirali smrt. Pri padcu si je zlomil Rusjan hrbtenico na 3 dele, vsled česar je ^a par minut nastopila smrt.
Telo so položili v belo krsto na oder v kapelici bolnišnice ter ga okinčali z belim cvetjem.
Častno stražo r& odru so opravljali častniki pod vodstvom generala Nikodija Štefanoviča.
Dan sprevoda je bil teman, skozi meglo je zanašal veter sneg. Velika množica pa se je zbrala vsejedno okoli bolnišnice že ob 8. uri zjutraj. Reče se lahko, da je prišel celi Beligrad k pogrebu.
V kapelici so se odigrali pretresljivi prizori, ko se je sestra Rusjanova vrgla na krsto ter plakala. Vse je bilo ganjeno, vsi okoli so imeli solzne oči . •.
Rimsko-katoliški župnik je opravil cerkveni obred ter končal z besedami: Pojdi v miru in v imenu Gospodovem! — Tedaj so častniki — stotniki in majorji — dvignili krsto z odra ter jo položili na mrtvaški voz. Vojaška godba je zasvirala Beethonovo mrtvaško koračnico.
Pred krsto so Šla društva, za krsto sestra in svak, Merčep, zastopnik kralja general StefanoviČ, na to drugo občinstvo ...
Domače vesti.
Shodi radi ljudskega Štetja v Gorici.
— V nedeljo 15. t. m. bodo ti-le shodi: v Gorjance v i krčmi na Komu; v B a t i č e v i gostilni blizu »bajte« v Rožni dolini; v gostilni Petra Bitežnika, cesta Novi most. Vsi ti shodi bodo popoldne ob 4. uri.
V  nedeljo ob 4. pop. bo shod tudi v gostilni pri Lasiču v Kapucinski ulici.
V  ponedeljek 16. t. m. bosta ob 8 uri zvečer dva shoda, in sicer pri V o Ic u na
Živinskem trg« in pri   Moserju na Placuti.
Govorilo se bode na teh shodih o tem, kako šir je vesti Slovencem nasproti ma-gistratovim revizorjem.
Pričakuje se povsodi obilne udeležbe. Govorniki pridejo točno, naj pride pa tudi obilo občinstva. Stvar je velevažna,
P. n, naročnike opozarjamo, da smo že v 1. 1911, a mnogi niso še poravnali svojih računov pri našem upr&vništvu za preteklo leto. Mi moramo vse obveznosti plačevati sproti, izdatki »Soče« in »Primorca« presegajo dohodke, ker so nam naročniki dolžni izredno veliko svoto, — a tako ni mogoče dalje. Red mora biti tudi tu. — Somišljeniki! Pošljite vsakdo tisto malo svotico zastankov, priložite še kaj na račun 1. 1911, — in nam se nabere velika svota, ki povsem zadostno podpre celo podjetje! Prosimo!
Rediti občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici bo drevi ob 8. uri v hotelu »pri jelenu«.
f Marija Vilharjeva. — V Šiški tik Ljubljane je umrla 11. t. m. plemenita slovenska žena   Marija   Vi l h a r j e v a. Svoje premoženje, 122.000 K, je zapustila družbi sv. Cirila in Metoda..
Pokojna gospa je živela s svojim soprogom na gradu Kalču pri Knežaku, zadnja leta v Šiški. Radi svojega dobrega srca je bila znana po celi Notranjski. Rodila se je v Rovtali leta 1855. iz družine ŠkvarČa.
Po odbitku volil 6000 K občini Kne-žak ter 4000 K za prepeljavo in pogreb v Knežaku ter po odbitku percentualne pristojbine dobi družba čistih 100.000 K. Dosmrtni užitek obresti je zagotovljen soprogu g. Vilharju.
Vrla rodoljubkinja si je postavila sama časten spomin.
f)arovi   za   »Dijaško   kuhinjo«.   — Martin Kralj iz Kanala 5 K, nabranih v Morskem vsled prepirne igre. — J os. Plahuta je poslal iz Kanala delni znesek čistega dohodka   zabavnega večera v hotelu »pri zlatem levu« 14J8 K in pa   znesek 10 K, nabran pri pojedini srne v hotelu »Ulaga«. -~ Ant. Koren, trgovec v Gorici, 10 K. — Lud. Premrov, inšp. južne želez- j niče, 5 K. — Okrajni šolski svet v Sežani , 50 K. — Nabiralnik v gostilni A. Mlekuža ! v Bovcu 11.20 K, doslej supaj 25.28 K. — Na račun mesečnine 4 K. Živeli nabiralci in darovalci!
iz šolske službe. — Profesor na moškem učiteljišču v Gorici Albert Šubic je pomaknjen v 7. Činovni razred, suplent na državni gimnaziji v Gorici Rudolf Lavrenčič je imenovan provizorično glavnim učiteljem na moškem učiteljišču. Zimski šport. Uradno poročilo dne 14. januvarija 1911.
Bohinj: Temperatura: 15 Celz. Vreme: jasno. Sankališče: prav dobro. S sanmi: prav dobro. S skiji: povsod.
Bled: Temperatura: 8 Celz. Vreme: jasno. Sankališče: prav dobro. S sanmi: prav dobro. S sk?ji: povsod.
Jutri v nedeljo vozita športna vlaka št. 112 in 111. NAZNANILO SLAV. ŽUPANSTVOM.
Podpisana tiskarna uljudno naznanja, da ima v zalogi vse potrebne tiskovine, ki jih rabijo si. županstva povodom ljudskega štetja, t j. občinska matica.
Goriška Tiskarna A. Gabršček Državni Izpit za stavbinskega   inženirja   je   napravil   na   Dunaju g. Anton H v a 1 a, naš rojak iz Gorice.
Zimski šport v Bohinju. — Z nekako negotovostjo se je zrlo na letošnjo zimsko sezono v Bohinju. Pretečeno nedeljo pa se je izvršila nad vse pričakovanje dobra otvoritev. Izkazalo se je, da so pomisleki gotovih nasprotnikov Bohinja popolnoma neosnovani. Dočim je bilo drugod kakor n. pr. v Ljubljani ta dan zelo južno vre-
me, je bil v Bohinju najkrasnejši zimski dan in popoldne ob treh se je Čitalo v senci 3 C.            \   _..,.;..,,   ,
Športni vlak in brzovlak sta pripeljala iz Gcvice in iz Trsta mnogo odličnega občinstva. Na sankališču ter poleg njega je zaklalo najživahnejše življenje in najizbornejša zabava. Izurjeni sankaCi med katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov iz Primorja, se niso izkazali le za navdušene prijatelje tega športa,, temveč so s svojimi bravurami marsikaterega novinca navdušili za ta šport. Poleg teh pa so smučarji, tako začetniki kakor izvež-bani s svojo žilavostjo in s svojo drznostjo vzbujali deloma Občudovanje, pri zaprekah pa včasih tudi precej smeha. Vse se je vračalo v najboljšem razpoloženju domov. Med nedeljskimi gosti se je opazilo poleg drugih tudi podravnatelja državnih železnic v Trstu vladnega svetnika ^urednička z nekaterimi višjimi uradniki ravnateljstva v Trstu, ki se je jako pohvalno izrazil o prireditvi sankaiišča, podpredsednika državnega zbora državnega poslanca Josipa Pogačnika itd.
To nedeljo bo v Bohinjski Bistrici še veliko več življenja, ker je že došlo mnogo vprašanj in naročil in bo tudi v hotelu Triglav tako v soboto zvečer kakor v nedeljo čez dan svirala godba.
Zato se smejo Bohinjci nadejati, da jih ta dan ne posetijo samo gostje iz Primorja, temveč tudi iz Ljubljane in gorenjskih mest.
Občinske volitve v Bovcu so se vršile pred par dnevi, V dveh razredih je zmagala napredna stranka, v enem pa neka mešana domača stranka.
Anhovcem in drugimi — Današnji dopis iz Anhovega poroča, kakega nunca imajo v Gornjempolju. Ljudje so se ga že nasitili, da so mu svojo nevoflo na dan sv. Treh Kraljev javno pokazali ter je na to •bežal pred svojimi farani. — Opozarjamo Vidmarjeve farane, da je izšel nedavno papežev odlok, po kat erem se kaznuje in odstrani izfare takega nunca, proti kateremu se podajo na d u h o v sk o oblast op r a V i -cene pritožbe. Farani naj se pritožijo pri nadškofu v Gorici in ta je dolžan po papeževem ukazu odstraniti rz njih srede nunca, katerega tam gori živ krst ne mara. — V nadškofiji dunajski so odstavili te dni 5 župnikov radi pritožeb od strani faranov!
Argentinsko meso v Gorici. — Včeraj so prodajali v Gorici argentinsko meso na Ribjem trgu. Naval je bil tak, da je bilo meso še predpoldne vse prodano. Na sploh ugaja meso, le sprednji deli so pre-tolsti.
O naših železnicah. — »Gorica«   je
priobčila dolgovezen članek o-----------
»naših železnicah* in »Soči«. Potrjuje kar je pisala »Soča«, da bodo namreč naši Gorjani morali Še dolgo čakati na gorsko železnico. O zvezi med Sv. Lucijo in Kobaridom, oziroma Bovcem, govori član-kar tnalo, toliko v e č pa o zvezi med Ljubljano in Idrijo. No, no, pri nas je bilo vendar vedno več govora o zvezi med Sv. Lucijo in Kobaridom, to v g 1 a v n em, potem o zvezi med Sv. Lucijo in Kranjsko deželno mejo! Čemu se torej člankar vozi toliko Časa po črti proti Vrhniki in Ljubljani? E, čemu? Zato, ker išče krivce. Na tej progi je našel glavnega »krivca«, namreč drž. poslanca Hribarja — noče pa nič povedati o svoječasSnem slovitem shodu pri Sv. Luciji ter o tem, kako je goriški deželni odbor nagajal Hribarju! Ampak nekdo mora biti kriv. In krivi so po mnenju otrobevezca v «Gorici« iiberal. gospodje »Kranjskega železniškega odseka,« pred vsem Hribar — — prav nič pa nista kriva ne Gregorčič ne Fon in tudi ne Berbuč. Ti so zlate duše, ki delajo za blagor ljudstva, pa je že vrag: vedno pride kak »1 ? b e r a 3 e c«': (ki dlugače pri njih nič ne šteje) pa jim kaj «šfcazi«. — — Ej, ej, dolgočasni gospodje pri »Gorici« blebetajo neumnosti in se zverajo, da bi se otresli krivde, pa so tako nerodno jezikavi in tako slabi zVerači, da se njiho-
Vaše   zdraoie   si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo. Vaše oSi, živci, mišice, kite se okrepfiijo, spanec ozdravi. Vaše Bplošno zdravje se zopet utrdi, tiko rabite  Fellerjev floid z znamko »Elza-flnid". Dvannjsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v Stubici. ElM^rg št. *f (Hrvatsko).
Gospodinle,lahteoaHe   KOLIMSKO  CIKORIJO
Prt Oseh trgovinah                                        iz EDINE slovenske tovarne v Mubljanl.
vim izgovorom smejejo krave po naših •gorah. Kianjiskr Hribar Je^kriv;-da-ne' bo še -železnice od -Sv. Lucije do Kobarida, goriški katoliški poslanci so nedolžni!
Ha, lia------- —-----------' —
^Graditi se-začne taikorčrta iz Oance '•v Gervinja-n — -ker imajo Lahi poslance, ki znajo izvesti take reči ter ker dela v :kke-namene neumorno goriški deželni ..o-d«boT; V-njem Je težišče 2a izvedbo takih del. Od tam se dela na vse •strani ter poskrbi.da se ukrene vse potrebno. - Zato pa bo tekla v kratkem železnica-iz Gorice v Červinjan, naši Gorjam pa lahko čakajo še v drugi rod na železnico! Pravi krivci so: Klerikalni naši »za nič«-pbslanci v deželnem in državnem-zboru ter. slavni slovenski odborniki, ki hrabro molčijo pod težo z v cz e .. Kje pa so bile v železniškem vprašanju tiste fine Gregorčičeve »poteze« in tisto modro »manevriranje«, česar je drugače tako poln ta sveti mož?!
Samomor srednješolskega dijaka. — .V. Gorico je bil prišel s tekočim šolskim letom neki nemški dijak Jakob Kastenhu-ber. Lani je Ml v kadetni šoli zapijonirje, ker so hoteli stariši, da bi postal častnik. Ali to mu najbrže ni prHalo, zato je prišel zjiekim svojim sošolcem v Gorico, napravil.potrebni izpit na realki ter se pripravljal za maturo. Živel" je skromno. Baje se tirni je re^lo, da mora napraviti še neke izpite, predno bo pripuščen k maturi. Zadnje čase je bil nekam otožen, kakor bi ga močno sknbelo, kaj bo z maturo ter kako bo dalje živel, ako ga ne pripustijo k zrelostnim izpisom. Iskal je revolver. V- četrtek dop. je pisal pisma doma do 10. ure, popoludne so ga še videli ob 4. uri v mestu, na to je izginil. Mrtvega so našli na Kalvariji nad Podgoro. Ustrelil se je trikrat v. glavo, enkrat v prsi. V pismu, katero je pisal dijakom, prosi, naj ne poiožijo na njegov grob nobenega venca, pač pa naj mu preskrbijo nagrobni napis: »Al-les oder nichts!« Pogreb je bil dahneš, popoldne v Podgori.
100 vreč žita, teže 7000 kg In vrednosti 1600 K, je bilo pred časom naloženih s tukajšnje južne postaje za tvrdko Sicher-
le & Co; namenjene so bile vreče v mlin v Solkanu,'ali v mlinu*so-zaman čakali na žito. Zandarmerija je iskala onega,: ki je ; •bil odpeljal žito. Po dolgem času so aretirali 45 letnega -Franca Gomiščeka • iz Solkana, ki je baje-priznal, da je=on-sprejel blago na postaji ter-odpeljal isto v Ajdovščino ter je predal tam tvrdki AMoch-manovi; zatrjeval je. da je žito njegovo.
Nagle Sflirti je umrl kovač Andrej Žigon v Gorici. Našli-so ga inrtvega v stranišču.
Na 13 mesecev zapora je obsojen 22 •letni Ivan-Leban iz Lokovca; obtožen je bil, da je hotel »krast? 2kti K nekemu Fr. Humarju. Leban je trdil, da je hotel le h Humane vi hčeri, pa mu sodniki tega niso hoteli verjeti.
Aretirali so v Gorici nekega l\ Sti-¦blerja iz Lipskega, ki je hodil oikoli po Go-lici brez sredstev, brez službe, brez dokumentov. 80 v so našli pri njem, katere jet bil priberačil.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Liberi. V teh dveh« lekarnah bo tudi po-noena služba.v času od. 15. do 22. t. m.
-Sdtofettr *«*Ji>ik-
»Sokol« v Št. Andrežti bo imel svoj redni občni zbor dne 21. jannvarfa (ne 22., kakor je prvotno naznanjeno) in sicer zvečer ob 8. v društvenih prostorih.
Trpsko-obrtne in gospodarske vesti.
Jadranska banka v Trstii, -- Kakor smo že poroČaHi, j>dvlšuje Jadranska bUtu-ka delnilce gluvftieo c*l K 4.0GO.OUO »*K 6,000.000. Opozarjamo; da se je ravnokar pričela tozadevna subskripcija, za katero konča rok dne 15. februvarja t. 1. Natančni pogoji nove emisije so navedeni v današnjem inseratu, katerega priporočamo pozornosti naših kapitalističnih krogov.
. Vabilo k 3. rednemu občnemu zboru »Kmečke hran. in posojilnice v Rlhem-bergu«, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 12. februvanja 1911 ob 3. uri popoldne v prostoriii gosp. Josipa Kerševana na ;HrobatiščU'< s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva ji nadzorstva;
2.  Odobrenje rač. zaključka za leto 1910;
3.  Citanje   revizijskega   zapisnika zveze slovenskih zadrug ter sklep vsled istega;
4.   Volitev nadzorstva in    5. Slučajnosti.
Načelstvo.
PoiitlčDi pregled.
V ogrskem državnem zboru so nadaljevali debato o bančni predlogi. Uriš-
fveza nerodnih .društev.
Akademično ferijalno društvo »Adrl-
ja« priredi danes ob 8V2 zvečer pri Pete-linčku svoj III. društveni sestanek. Refcri-i:i g. dr. Brczigar. Gostje dobrodošli!
Soriška Kolesarska zvoza.
Tajništvo kolesarskega društva »Gorica« vabi gg. odbornike k redni odborovi seji, katera bo v p.mdeljek dne 16. janu-varja t. 1. ob 81/« zvečer v društveni sobi. Prosi se točne in poluoštevilne udeležbe. -- Tajnik.
njak in Thalv sta se potegovala za samostojno banko, češ, dokler je ne bo, Ogrska uc. bo samostojna uu politrško ne gospodarsko. ^Avstrijci 30 proti ogrski banki, ff k% jinajb rbd lk|prte ¦ v*«-, drfcftta.
Črnogorski kralj pride na Dunaj poselit cesarski dvor ali konec tega ali začetek prih. mesca.
Razne ¦ vesti.
Ustavljeno ljudsko štetje. — V Pulju je državna oblast ustavila ljudsko štetje, ker- so Lahi pri ljudskem štetju sleparili že skrajno nesramno.
(Dalje na peti strani.)
Išče se sluga za trgovino.
Prednost imajo krojači.
Naslov [ou1 našo upiavniilvo.

ZAHVALA.

Najiskrenejšo zahvalo izrekamo   tem  potom   za mnogobrojno ucle-\      ležbo pri pogrebu našega iskrcnoljnbljeiiega soproga in oCetn, gosp.
1
Lourencii TzMml
Posebno pa se zahvaljujemo nreh!. g. glavarju baronu Batnim si. starešinstvu, poštarju ¦$. Lahu, depuMoji vojaštva, gg. uradnikom sorinije' si. orožništvir in vsem znancem in prijateljem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
V TOLMINU, \;>,  dne januvarjn  il»l i.
Rodbina Padolini.
emisija delnic JR
»trstu
o na
ŠKOT
V preteklem letu je izvršil upravni, svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 11. marca l<j;i'j K 1,000.000-— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.003'—. Tozidevna subskripcija je i m jI vseh subskribeniov.
Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 2S. decembra 1<»L<>, nega 2bora delniško glavnico za nadaljna dva milijona kron in izdati v to svrho
s tem, ch je izd.il 2500  delnic a K 400'-- t. j. UV   vsp^i, d.i ni bilo niti mogoče zadovoljita
'ovijati v smislu pooblaščenja navedenega cbč-
5000 delnic a K 400- t. j. K 2,000.000- nom.
po nižje navedenih pogojih.
Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 0?00(I.OOO* •-, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jugoslovanski bančni zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja' pe^centualno vspehom prejšnjih let, vkljub termi, di je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izpla&mje zopet iste, t. j. 6",',,-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateriju" si na ta-nacin, vpostevaje azijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteva! povišanje dividende. V zadnji seji uprave nega sveta se ]e sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnine do zneska K 12,000.000-¦-¦ in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke-
Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljajo - sledeči pogfoji :
•mr J!?J?,e*itc,*\ delnic prejšiijili emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in   sicer  so  upravičeni,  zahtevati   na  podlagi  vsakih  2 delnic   t   delnico nove emisije »o kurzu K 425'— za delnico ;                                                                                                                      ,
i vi l- '_/. u?ce.kil*ereI ey«n*«el«» vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego,jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445*- za delnico:
•« k ™laye za nove delnice se sprejemajo do 15. februar j« 1<M t in j$ teba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200'~ kot prvi obrok in op enem kavcijo, ostanek pa — vpostevaje svoječasno položeno kavcijo - po repatrtieiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marca xOxl.                                                                                                                .             ..            .                                                                     ai         *
rii-iva-" W°Ve 'leIuit;c P»**lci!»i*»J© % na dobičku za leto 1911 in za to morajo se vplačati 5%-ne obresti od nom. zneska od 1. januarja t. I. do dneva izplačila. ^nih-deS^ ^^           ' oz,roma kavc,le odobr» ban^ subskribentom tudi 5% -ne obresti. Subskribentom  je   dovoljeno  vplačati   takoj  pri  subskripciji   celi  znesek  podpi-
¦r-    :     "rt?^? ddfi.^"(|5*iio)lPripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov \u pristojbin nove emisije  rezervnemu zakladu banke. ni^ft,;r,??u       V,e-       J  za Y'.et!1,s,JO delnic skoraj isti kurž, kakor je veljal za  IV. emisijo z namenom, da bi omogočil   subskribentom,   na  katerih   prijave se s. Č. ni m?&™&b™bprojtče\mc pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določeujem nizkega -kurca nadaljne interesente. ^Prija^e na nove delnice se sprejemajo: .-. .Jg.TRSTil x pri blagajni banke. Tj|IPAyjJIsvpri blagajni banke..
^AI>niiS?«?I,?!! V3" H+rvatski^vjeresijski banki in njenih podružnicah v Sibeiiiku, Zadru-in Spi jet u, in pri Dubrov.čki trgovački banki. ¦           v i.?™ ?^rP    Z,^fknski banki pro Cechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.
VPRAri   rriliT Mubhanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovca, Spljetu, Sarajevu in Gorici in pri Trgovski-obrtni banki.
V  Kff ^"?-enskx,.baJ1^ P/° PScy.? Moravu' Pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.
V  SPLJETU : pri prvi pučki dalmatinski banki.
v ISnrPri ?anki i štedionid za Primorje in njenih podružnicah na Keki In v Bakru, vam, DehiiSihiinl5«J|SvlS!'1     V        stet»°"'C« »n njenih podružnicah v Varaždinn, Osjeku, Vel. Gorici, Sinku, Virovitici, CSrkvcniei, Keki, SBemnnu, Belo-
it^^^it^SiS^Sl^ TSl? m°r!*io 8e *»«.^Po»I»« stare delnice v svrbo izvršitve opcijske pravice.
za slučaj, da. javna subskribc.ja prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente.
Uprauni suet Jadranske banke i> Irstu.
OPOMBA.:^^^^^f^^^^Mf^iu iia *'abtCTO  pdložnlco av*trlj8ke  nI!  ogrske  poStno  l.ranilnico, tako da more Bloditi poftiljatov denarja bro/. vseh atrofikov za ina. v bvuio izvr»H\«f opcijske pravice zadostuje predložiti Hprao plaSče delnic (delnice brez kuponskih pol)
aubsfcribeiita.
NafftoHS* avstrijski zrakopldveč.   —
Kot najboljši avstrijski aviatik Je bil prejšnji teden odlikovan na Dunaju inženir Adolf Warchalowski. V dar Je dobil tako-zvani »Orunhutpokal« v vrednosti 1000 K. Napravil je v letu 1910. rekprd v višini in trajnosti, prvega s 460 m, drugega v 2 urah m 16 minuta^,          .......^            t
V  šmrit *&lan. ^ &**rauu*'^h&SSSSr f zdravnik v Riedau na Gorenje Avstrijskem, je naznanil, kakor je bila njegova dolžnost, slučaj tifusa pristojni oblasti. Ker se je občina čutila radi tega oškodovano — vojaška oblksfle namreč preklicala odpošiljatev večjega vojaškega oddelka v Riedau — so ga začeli občinarji bojkotirati. Trgovci mu niso dali jedil. Občinski zastop mu je odpovedal službo in zdravnik si je vzel to tako k srcu, da je umrl vsled velike žalosti.
Prodana glava. — V Ziljski dolini so pokopali moža Rieserja brez glave. Ker je namreč imel zelo veliko glavo, jo je že pred časom prodal nekemu učenjaku za 1500 K. Ker je sedaj umrl, je vzel učenjak glavo.
V  Toulonu na Francoskem stavkajo dijaki, to pa radi tega, ker vso šolske sobe vkljub velikemu mrazu premalo zakurjene. Stavkujoči dijaki hodijo po mestu in demonstrirajo, mesto da bi lepo doma na gorkem štrajkali.
Volkovi in strupene kače na Francoskem. -- Vsako leto jzda francoski poljedelski minister nad 25,000 frankov za glave ubitih volkov m strupenih kač. Posebno golazni je mnogo'na Francoskem. En sam lovilec kač je dobil 1000 frankov, vlovil je 500 kač. Za eno volčjo glavo daje ministerstvo 50 frankov.
Umetni dijamanti. — Iz Londona poročajo, da je izumil neki Anglež, čegar ime se pa ne navaja, po devetletnem neumornem raziskavama izdelovanje umetnih dijatnantov, katere zamorejo razločevati od pravih edino le izkušeni izvedenci. Umetni dijamanti so skoraj tako trdi kot pravi in so za 4 petine cenejši od pravili.
Roman iz življenja. V vasi blizu Avelina v Italiji se je izselil mlad mož v Ameriko. Došlo mu je poročilo, da je zapeljal njegov oče njegovo mlado ženo. S prvim parnikom se je pripeljal v domovino ter zabodel očeta z bodalom. Istočasno je pa umorila mlada žena, koje mož je bil v Ameriki, svojo taščo, ker ji je očitala, da je prelomila zakon svojemu odsotnemu možu. Morilec očeta in morilka tašče sta prišla pred porotnike in oba sta bila obsojena pri eni obravnavi na 4 leta ječe. Ko sta prestala kazen, sta se zaljubila in pričela med sabo ljubavno razmerje. Sedaj se je pa vjezila mati morilke in ustrelila v cerkvi med mašo ljubimca svoje hčere. Razjarjena množica je letela za skrtmilko cerkve, ki je bežala v občinsko hišo, kamor so ljudje udrii. Toda pod je bil slab in 40 oseb je padlo skozi pod na tla. Mnogo se jih je pri tem ranilo.
Milijon kron ukradel. — V Nagy-K6-ros-u na Ogrskem je udri v občinsko hranilnico tat in odnesel 1 milijon kron, ki so bije shranjene in last protestantovskc cerkvene občine. Tat je furist Franc Szivos. Pri njem so dobili na stanovanju 6000 K denarja, vrednostne papirje je pa skril, toda vse so že dobili.
Učenca
poštenih staršev s primerno izobrazbo, 14 do 15 let starega sprejme takoj v trgovino z tneSanim blagom pod  ugodnimi pogoji J. Pretnar, trgovec na Bledu.
Sans souci
najboljša tuzernska znamka napravljena  po
francoskem načinu.
Cai-te   d'Or,   Carte   blanche,   Asti
spttmante, Bakarska vodica.
Oennaro Ossoinack
odlikovalaklet ftaispaijca
Gorica, Uia Q. Cardiicci št. 6.
Na zahtevo se pošlje cenike.
Knjigovodja
vseh sistemov in bilancist kakor tudi korešpondent za slov., nemški, italijanski in hrvatski jezik, izvrsten organizator in samostojen delavec, ki položi vsako kavcijo, išče primerno službo pri kakem indu-strijalnem podjetju aH posojilnici. Najboljša spričevala in reference na razpolago. Ponudbe pod :„KNJIGOVODJA" na upravo lista.
Ljubljana Dunajska cesta št 20.
Lastni izdelki oljnatih »ajrc, lakov, firnežev ia steklarskega kleja.
Velika zaloga  kemičnih   in   rudninskih barv. Barv za umetnike.
?se potrebščine za slikarje in pleskarje. ToČaa postrežbah oene afske.
Za obila naročila se priporočava
Premeri & 3aiičar
trgovina oljnatih barv na drobno in debelo
za pnin in plesne oblete
pa novi moOi — v najveojl iz&ari
Pregrad & fiernatič.
Uzorce pošiljava iranko.
Proda se
D   BorCU   v   sredini trga,   ob \ glavni   cesti    (nasproti   c.    kr sod ni j c)
lanu pripravna za kako trgn-oino aH obrt.
i>'a obsega: o proem nadsfropln
3 sobe in kuhinjo, D prltltL|H I klet, hlev in veliko delavnico,  v koji je bil
prej mizar. Natančneje se poizvč pri Hnf. HCIlda,
FeEdklrctien IKoroSko.f
Isce se zastopnike,
M so vsaj deloma vsposobijeni za
napravljanje strojev.
Natančneje se izve v ulici Ascoli št. 2<\ II; nacisti*.
iilikovan pfitarija in tladeiea^a
Karol Draščik
«GariBi m Kani v (lastil Uii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejegn peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja rariičaa fin« vina In likerja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se davnemu občinstvu za mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ar po Jako zmernih cenah. ""*•
Trajen zaslužek!!
..Zt-llftl*'J *° ¦-", K m u'li('n 2nj*l«?i^ s pletenjem na našem pletilnoin stiiijit. — V.s« izdelke kupinn i;ii. za fcar se pwinpi\i> zau-zemn. - Plačilni pogoji zel« iiK-iliii. Xa stroj fv je mo7.no naučiti v dveli dnnh. — S;mj1 starost in daljava je postranska slvar. — Mnogo piiznainih pisem je na razpolago. — Edina katoliška tvrdk* ia vrat.«. — Zahtevajte eenike in pojasnila. Naslov :
—•    „Chrisll, Hausindusirie,"   —— Dunaj, XVI2, Ganllachergasse 12.
I Hotel Irabesinger v Celovcu
11                           Delikouška cesta št% 5
se priporoča potnikom, m mmMmi* o Ceioocn.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakarjeae sobe po 1 K do 5 K okusne Jedi, dobro pijačo po mi
Veliko dvorišče za vozove in t v! Iilevi1 xa fconje.   »   ^
Za zabavo služI KegljiŠfo, po zimi zakurjeno.  *d\l*i   ^MSm Vila, ~ v tom hotolu najdete vsak dan prijetno slovensko druibo, |)<>s(.lii»f» v   sredah aye5er,
Velike dvorane za pltotlc !n v^olice. Na kolodvoru pričakuje gostov domaČi oiimilms.        Lastnik: l«an Milloilifj.
y
ravnokar tešlo:
Slavo) Klcpcc
slovenskih citatov in aforizmov
broŠIiinin K 2*50, vezana K SV&fl, po> \)»h\1 2(1 vin. Vftfc.
Z vi-ŠOo mko in z dolnim ukusoin j<? SIunoj Klope«: v tuj liiiji^j shml lOSG nfi*ri«usov in tittitov iz slovensko književnosti Ur jih uicdil po s»l»ivedin'm mlu. K^fin jo visoko književno vrudtmstl. zakaj v njej m zinili inišljnnje in cuvstvovanjo odličnih hl(>vun&|ij|i piijut^ljov, niisl<jcev in posnikov. ».Aforizmi in citati» niso, da hi jih Sitatidj pobiral »Iržeina; ulj pt»)iiiloiii užlvnni, podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ki-r odpirajo širok pogled v veli'i rmvoj flovcnskc itnji?.e\)ioati od 1'i-ttSeP-n-vih r>j:sov do današnjih dni. Tukaj so zhrane raziiot..'^ drog^oi^sti, ki l>i liile 1111 ftust tudi vsu-kenui volikiMjiu n^inuTT.
Dobiva se v vseh  boliš!li  knjinavnah   ali  naravnost iz založbe Ijj. p). Kleinnia>'i> & 1<V<1. Banibcrfi v tLiilJljaitj.
I
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z om^jealm jamstvom*
(V lastni hlil, Ooapoaka nllca »i. 7, |, tii«||t*.) — Ttl«lon at. 79.
H^eni poltne hranilnice jtor 837,315, Na občnem zbora dne 30. aprila 1910,  6e je dol«5ilo: Hranilna vlog« se  obrestujejo po 4% y.  Btaln« ve<5je vlogo i enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.  Renta! davek   plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo odi rs&atOaTar. PoaojiSa se dajejo zadružnikom n& vknjiš^be po  57, *> na varščino ali zastavo in na menjice po 6 % *
Glavni rfalažl se obrestujejo koncem i«ta 1909. s 6 $. •tanla 31. dec. 1909.: Zadružnikov  J8al z   deleži v znasku 85 374 kron.   -   Hranilne   vloge :   l,pg4.6<5M7.        Posojila: 1,643.638'-. — Reservni zaklad:   91.74f3«5ft. ~ Vre dn ost hifi: 354 41672.
<%a^B^t^LflB3S^^
Priporočamo našim gospodinjam  pravi  .'^JlJfcKS^OV kavni priclatek z tovarniško znamko :kavni mlincak: iz zagrebške tovarne.
•UagnII,Yll6l,18:8H.V.
Podružnica
^Ljubljanske
2 io, vloge v tekofeem
se bavt z vsemi v bančno stroko spadajočimi pos^i, -
Vloge na knjižice obrestuje po 4li2°|, računu po dogovoru.
Deh,«k. glavni«, K 5,000.600. - -           .       CSIltrala  D  Ljllbli3lli.        ,         - K«««™' *^«K*50.O0O.
'      PODRUŽNICE : CeloveCi Gorica. Sarajevo, Split, fyty\'''r^r~^r
98
PoživUa tok krvi, delovanje   živcev,   utrjuje
proti prehlajenju.
kožo
Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza.   Izborno   sredstvo   proti
zobobolu.
III
FRANCOSKO ŽGANJE JIAHA"
Daš zdraunik
vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinflciranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Pri nakupu  pazile  iia  znamko.  Vsaka
steklenica   nosi   na   zamašita   in   na
ploiui/i     vžgano    gorenjo    varstvene
znamko.
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske
porabnosti.
CENE:   i mala steklenica     . K —-50
1 srednja    „     .    . ,,     1*20
t velika     „  .    .    . „    u2'40
Prodaja ^      vseli trgovinah na drobno
Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na
. „l)iana", izdelava franc. žganja družna
z. o. z. Dunaj,  L, Hohenstanpleug  ;i„
I«««*"
"^%^^m^W^^L
Velika zaloga dvokoles od K 30—300; šivalnih strojev od K 30-250; gramofonov od K 15—1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. -— Mehanična delavnica pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 3-4.
Prodaja tudi na mesečne < obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveja aceiilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga =
Lekarna   Cristofoletti v t«M na iwwiifti.
Trskino (Jtokflievo) Jetrno o*Je. 'fosebno sredstvo proti prsnim bolet-
nim in sploSni telesni slabosti, lavirca steklenica tega olja naravno rmene bane po K HO, bele barre K 2.
Trskino icleinato jetrno olje.
Raba teca r»Ua j« «««ebno priporoB-1ji« dSm  in'deta, ki 80 »*" vozni in nežne narave. Trskino Jetrno olje se železnim jodecem. S tem »Ijem se ozdmvijo v; kratkem Cnsu z gotovostjo j vso kostne bolezni, žlozni drtoki, golše, malokrvnost itd. iw.
I
Odlikovan s prvim
darilom v Londonu I. 1902.
Cena ene steklenice Je l krono 40 vinarjev.
OPOMBI. 0\je, katerega naroBam direktno Iz Horvegije, preiSJe se vedno v mojem kein. laboratorija, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorefit jamčiti svojim   K.  odjemalcem glede cistote m —¦¦¦'• ¦   stalne sposobnosti za zdravljenje-   -
Ci istofolettijeva pijača I« kino In železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =   Ena steklenica stane 1  krono   60 vinarjev.   =
i
Stojte 1
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte i
==oljkinega olja
prve vrste
nlitijlik twft k Istre, MmMi MM% Bari fi lic;
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron —'96,1*04, 1*12,
1'20, 128. 1-36, Hi, 1'60, T80, %'-, 2*40,
za hči po 72 vin.
—.—    na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pnSčft kupen do   popolne. vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga --------------— mila in sve&------------------
Cene zmerne.
ZobGzdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
srnim
Joi. Uerdl lekjllMc ffeo. 3?.
Umetne zobe, zlata z^botje, zlate kroue,
zlate mostove, zobe na>ai&ukoire plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlra o moletn atel|ein
od 9. are dop. do 5. nre pop.
Kerševani & Čuk
na  Stolnem trga (Piazza Dnomol oGORICE Sten. 9?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, j ter delajo še po lfrletni uporabi brezšumno, i hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji '¦¦iso se priljubili vsem  šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-¦¦-- pom bivalnega stroja    -.¦---•¦ H »ORIGINAL  VICTORIA« šivalne stroje. j Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačna  Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se  izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. ~-A    Ta tvrdka Ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenje grozdja, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI& ČUK, ki jih sama izdeluje. Pnške, samokrese, drugo belgijsko orožje, Streljivo. — Velika izber
gramofonov. -    r^iat KBflLJ^r      Dale na obroke.
CENIKI == se razpošiljajo zastonj. '------
»oriška tiskarna A. Gabršček
sprejme takoj
vlagatelj i co.
Vaše Blagorodje!
Dovoljujem si javiti tem potoni Vašemu Blagorodju, da izstopim t. 31. januarjem 1911 iz Ivrdke »Sal nHohes«. Prosim, da mi ohranile dosedanje a* upanje i v bodoče in zagotavljam, da se bom potrudil postreči svoje čislane odjemalce vedno točno, reelno in po ceni.
Prosim, da prihrani Vaše Blagorodje svoja naročila do 1. februarja t. K, ko olvorim v Gosposki ulici $tv. 1—3 svojo lastno delavnico.
S spoštovanjem udani Martin Kalile rede Dšencer krojaški mojster prej vrezevalec v Salon Robes
Mlad mož,
p ost vojaščine, zmožen popolnoma nemškega jezika, ki obvladuje zraven tega še slovenski, mogoče tudi italijanski jezik — nnjde pri večji š ocli-cljski   fn-mi v nemškem  provinčjalnem
mestu ko! sloga urada In tolmaC
takoj službo.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo na naše upravnišlvo pod šifro ^
»Zaupanja vreden".
30 let obstoječa strokovna krojačnica za
gospode vsakega stana. Zaloga vsakovrstnega blaga iz inozemskih in čeških touaren ter izgo-
touljenih oblek. Blago na meter po najnlžih cenah.
= Zaloga blaga — za sokolske kroje.
Na željo se obleka tudi ukroji.
Zaloga orožja in vse oprav? k nnlformam,
kakor tndi za brate »Sokole", samo v
trgovini
M.  POVBRAJ
v Gorici  na Travniku Štev. 5.