202
Politični pregled.
Obstrukcija. — Nemški liberalci so v največji zadregi. Radi bi delali vladi najstrožjo opozicijo, pa se je prav ne upajo. Pretili so v gospodarskih vprašanjih tudi obstrukcijo, in celo narodne Nemce napadali, da jih podpirati ne hote. Vlada je pa nakrat prišla s predbgami, ki so bile v korist tudi židovskim podjetnikom. Liberalni Nemci so imeli najlepšo priložnost, nastopiti proti vladi, a se niso upali. Zato so se s svojo obstrukcijsko politiko že precej osmešili. Grof Badeni dobro ve, kje jih je treba prijeti, da prijenljivi postanejo. Dan za dnevom pa liberalci izdajajo razne izjave o obstrukciji, ki se že povse nasprotujejo. Poljski list „Czasu nasvetuje naj bi liberalci si poskrbeli kako navodilo za obstrukcijske politike. Spisal naj bi ga jim kak urednik  „Neue Freie Presse".
Vlada se umika. — Vladi mora biti mnogo na tem, da si pridobi vsaj del nemških liberalcev na svojo stran, kajti drugače bi nam bilo povse nerazumljivo, zakaj da še začenja prijenjavati glede jezikovnih naredeb. Izdala je podrejenim oblastvom na Češkem in Moravskem neki navod, kako naj izvajajo jezikovne naredbe. V tem ukazu se nemščini odloča jako obširen delokrog in se uvaja za nekak ožji notranji uradni jezik Vse knjige, zapisniki, registri, iz katerih stranke izvlečkov ne smejo zahtevati, se imajo pisati v nemščini, ravno tako morajo uradniki v svojih osebnih stvareh z višjimi oblastvi nemški dopisovati in vse strogo oficijozne stvari naj se tudi pišejo v nemščini. Nemščina ostane torej notranji uradni jezik samo v onih slučajih, kjer je meja mej notranjim in vnanjim uradnim jezikom bila dvomljiva, se bode nekoliko utesnil delokrog nemščini. Čehi niso zadovoljni s tem navodilom in že prete z opozicijo.
Nemštvo v Sleziji v nevarnosti. — Vlada neki namerava šleškemu nemštvu pridejati hud udarec, seveda če je nemškim listom verjeti. Jezikovne naredbe za Šlezijo pač še ni izdelala, a razdeliti hoče sedanjo šleško kmetijsko družbo, ki je nemška, v nemški, poljski in češki oddelek in dovoliti jej večjo podporo. To je pa strašno Sedaj je bila družba dobro orodje germanizacije, v bodoče bi pa več ne bila.
Krščanski socijalisti. — Mi smo večkrat naglašali, da v narodnih ozirih krščanski socijalisti niso povse pravični. To se kaže tudi glede jezikovnih naredeb. Pri tem se je pa še nekaj čudnega pokazalo, da „Reichspost", ki je glasilo bolje katoliške irakcije te stranke, huje zabavlja proti jezikovnim naredbam in Slovanom, nego drngi protisemitski listi. Ker so urednik in sodelavci tega lista samo dobri katoliški možje, je vidno iz tega, da iz tega še ne sledi, da je v narodnem oziru pravičen, kjer je dober katoličan. V državnem zboru pa krščanski socijalisti igrajo čudne vloge. Scheicher je ostro nastopil proti jezikovnim naredbam in je zaiadi tega pršel še pri nemških liberalcih v dobro ime, drugi krščanski socijalisti so pa boljše vzdržljivi in zlasti obstrukcije ne podpirajo. Vidi se jim, da si nočejo spriditi popolnoma dobrih razmer z vlado,   pa   tudi ne s konservativnimi  strankami, ko
bi le kedaj bilo treba njih pomoči. Vladi delajo opozicijo, a> le navidezno. Podobna je mladočeški opoziciji lanskega leta. Govorili so proti vladi, a če je bilo vladi treba podpore, so jej pa naklonili. Marsikatero predlogo bi Mladočehi lani lahko zavrgli, pa j > vladi na ljubo niso. Ker so njih glasovi odločevali, so pa iz zbornice toliko svojcev odpravili, da je bila vlada gotova večine. Tako sedaj delajo krščanski socijalisti.
Pogodba z Ogersko. — Kvotni deputaciji se nista mogli sporazumeti o donesku obeh državnih polovic k skupnim državnim troškom Avstrijska deputacija je zahtevala, da se uravna razmerje po številu prebivalstva Naša državna polovica bi potem plačala 58, ogerska pa 42 °/0. Madjari so pa hoteli, da pri sedanjem razmerju ostane Vladi se tudi ne moreta sporazumeti. Avstrijska zahteva, da Ogri plačajo vsaj 36 °/0, ogerska pa pravi, da večjega doneska, kakor ga je plačevala, Ogerska prevzeti ne more. Najbrž vlada naposled Ogrom odjenja. Seveda se ne ve, kaj potem poreče drž   zbor.
Grško-turška vojska. — Nota, s katero so naznanila velevlasti, da so voljne posredovati v grško-turš^i zadevi, se glasi: Zastopniki Francije, Italije, Anglije, Nemčije in Avstro-Ogerske so naroČili ruskemu zastopniku Onu kot starosti di-plomatičnega zastopstva v Atenah v imenu vlad izjaviti, da so velevlasti voljne ponuditi svoje posredovanje z namenom, da se sklene premirje in poravnajo diference mej Grško in Turčijo, toda le pod tem pogojem, ako grška vlada izjavi, da bo odzvala svoje čete s Krete in ne bode ugovarjala avtonomiji Krete, ter konečno, da se ravna brez ugovora po nasvetih velevlastij v dosego trajnega miru. Grška vlada je odposlala takoj nastopno izjavo : Kraljeva vlada jemlje na znanje izjavo velevlastij in izjavlja, da bode odzvala Čete s Krete, formalno pritrdila avtonomiji otoka Krete in izročila usodo Grške v roke velevlastij. Na podlagi tega so velevlasti naročile poslanikom, naj naznanijo turški vladi posredovanje in jo prosijo, da takoj ustavi vojne operacije. Tudi admirali na Kreti so dobili ukaz z naročilom, naj ne ovirajo vkrcanja grških Čet v domovino. Dasi je pa posredovanje velevlastij v polnem teku, vendar še ni miru na bojnem polju, posebno Turška misli na daljno bojevanje. Iz Epira se je grška vojska po večini umaknila, a Turki prodira o naprej. V Tesaliji so se Grki umaknili do Domokosa Grška posadka je bila tu precej močna, a premoč turške sile jo je premagala. Ker Turčija vidi, da se ji od strani Grkov na bojnem polju ne more pripetiti noben poraz več, noče turška vlada odgovoriti na noto velevlastij, ki žele, da turška vlada takoj ustali vojno akcijo. Sploh prevladuje v političnih krogih mnenje, da je Turčija zategadelj stavila uprav neizpolnjive pogoje miru, ker hoče vojno proti Grški nadaljevati Vedoč, da je grška vojska desorganizirana in demoralizirana in zanašaje se na moč, upa sultan da doseže z novimi zmagami velikanski moralni vspeh v vseh mo-hamedanskih krajih Zategadelj tudi ni upati, da privoli v ohranitev sedanje grške posesti. Evropska diplomacija bode pač zahtevala, naj se ohrani status quo, ali sultan se s tem ne zadovlji Politični krogi so radi tega v velikih skrbeh in se boje, da bodo pogajanja s sultanom jako dolgotrajna in da zamorejo naposled razgnati evropski koncert — Da Turčija na svojo pest in to-li obširno postopa, kriva je pred vsem nesrečna nejedinost velevlastij, katero se te že tolikrat pokazale in vsled katere nima Turčija že nobenega respekta več pred velevlastmi.
Turčija. — Kako prevzetna je postala Turčija vsled uspehov proti Grkom priča najbolj vest, da se je ministerski svet že posvetoval o upravi osvojenih pokrajin na Grškem. Načrte glede turške uprave v Tesaliji je ministerski svet že potrdil in sultan odobril. Sestavil se bo iz orožnikov in črno-vojnikov batalijon in poslal v Lariso Turški konzuli v Volo Larisi in Trikaii bodo dobili nalog, da preosnujejo upravo po turSki in vodijo posle. Reči se pač mora, da so Turki naredili   enkrat  račun  brez  krčmarja.    Neverjetno je, da bi vele-
I
zlasti navedeno dopustile. Toda zopet so se Turki zanašali na nejedinost velevlastij, Češ, hudega se nam zaradi tega ne more itak ničesar zgoditi, mogoče pa le je, da v tem kaj dosežemo. Žal, da se Turčija more tako igrati z velevlastmi.
Sestanki v Petrogradu. — Ravno dobro je zapustil naš cesar Petrograd, že se poroča o nadaljnih obiskih vladarjev v luski prestolici Začetkom julija pride v Petrograd sijamski kralj, koncem istega meseca ali pa pričetkom avgusta obišče ruskega carja nemški cesar Viljem, ki namerava ostati v Petrogradu cele štiri dni. Republikanski predsednik francoski Faure tudi poseti Petrogiad in ostane ondi pet dni j. Pač ni br^z pomena, da vse hiti k mogočnemu ruskemu vladarju.
Srbija in Crnogora. — Ob obisku srbskega kralja na Cetinjah razpravljalo se je poleg drugih stvari tudi o položaju Srbov v Makedoniji. Znano je, kako so ti pod tuiško vlado zatirani v narodnem oziru Oba vladarja sta se zjedinila v tem, da je sedaj mirovati, da pa je potem, ko je rešeno grško-turŠko vprašanje, se s pomočjo velevlastij odločno potegniti za pravične reforme v prid zatiranih Srbov v Makedoniji. Sestanek srbskega kralja in črnogorskega kneza v Cetinjah je imel torej tudi  politični značaj
203