Leto XY.
V Celju, dne 8.j avgusta 1905. 1.
Stev. 62
DOMOVINA
redništvo je v Schillerjevih ulicah St. 8. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi m m vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja ca Avstrijo ia Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 3 kroni. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor cnaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina m pošilja upravništvn. plačuje te vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljno pristojMeo ter od vsake petit- vrste po 90 vinarjev ca vsakokrat; u večjo inserate in mnogokratao inseriranje znaten ]
Nemško razbojništvo v Celju.
Zadnji dve številki glasila celjskih Nemcev ste nagromadili cele kupe hujskanja proti Slovencem, katerih bistvo je znano prepričanje nemških Celjanov, da smejo storiti proti Slovencem vse, mi pa se ne smemo braniti.
Zadnja vahtarica naravnost poživlja na dejanske napade Slovencev, ker smo mi pisali o naših milih someščanih — resnico! »Poiščite si sami zadoščenje!'' — kliče urednik „D. W.", ki je ob prihodu Čehov pobijal svetilke na „Nar. domu". In on pozna svoje čitatelje.
Sinoči, pondeljek, ob 9. uri zvečer prihruje tropa celjskih razbojnikov in tolovajev pred „Nar. dom", spremljana od štirih policajev. Vstopijo se pred vrata z vidnim namenom udreti v hišo in menda razbiti in pobiti vse. Hišnik je mogočna vrata zaprl, razsajalci kričijo heil, heil, heil in zakrulijo „Wacht am Rhein". Ne vemo, če na prigovarjanje redarjev, šli so razsajalci, poleg katerih je bil videti znani £iha, ki je ob pevski slavnosti nekega odličnega Slovenca s palico, okovano s svinčeno krogljo po glavi udaril, — po rotovški ulici do kavarne Merkur, od tam po Glavnem trgu skoz Gosposko ulico zopet pred ..Narodni dom" in zdaj je začelo grometi kamenje na šipe in cingljati steklo.
Navzoča dva policaja hudodelstva nista mogla (?) ubraniti in zaprt baje ni bil nikdo. To se je zgodilo ob kakih pol 10. zvečer. Šipe so debele in drage. Slovenci poznajo celjsko faki-nažo od nekdaj in so zato že ob dovršitvi stavbe »Narodnega doma" zavarovali vse šipe, tako da se povrne vsa škoda. — Noč poprej, od nedelje na pondeljek, vlomili so nam dozdaj neznani lopovi v pisarno g. dr. Vrečka tik okrožnega sodišča, skoro naravnost pred policijsko stražnico, in pobrali iz miznic okoli 150 K.
Dogodki kažejo, da celjska mestna policija ni kos svoji nalogi! Čudno pa je tudi, da sme nam nasprotno časopisje nekaznovano in brez ovire poživljati svoje pristaše na boj proti Slovencem s surovo silo!
Ravno je 10. t. m. šest let od prihoda Čehov v Celje. To obletnico so slavili Nemci — po svoje. Dajemo pa vendar pomisliti njim, tudi gospodu županu Rakuschu, če so kaj pridobili s sirovim nasilstvom proti Slovencem. Nam se dozdeva. da ne! Pač pa smo se Slovenci od tedaj sem okrepili. Držimo se torej postavnih potov in škoda ne bo — naša!
Domače in druge vesti.
— Dijaške štipendije. Dotično naznanilo v »Domovini" se v drugih listih ni natančno posnelo. Tako pravi eden časnik, da se delijo vse štipendije, katere imamo v Celju, samo dijakom iz sodnih okrajev: Gornji grad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko. To pa velja samo za ce-sarsko-jubilejske štipendije Južno-štajerske hranilnice v Celju zato, ker so imenovani okraji to hranilnico ustanovili. Razven teh štipendij pa se še oskrbuje v Celju »Spodnještajerska jubilejska ustanova", katere kapital se je nabral iz darov in daje na leto okoli 1000 K za podpore, ki se smejo vsakemu slovenskemu dijaku podeliti, naj bo doma, kjer bodi. Prošnje za podpore iz zadnje imenovane ustanove se pošiljajo tajniku oskrb-
ništva, gosp. notarju Bašu, prošnje za štipendije »Južnoštajerske hranilnice" pa njenemu ravnateljstvu, na obe strani do 20. t. m.
—	Velika narodna slavnost v Gornjem gradu je kljub deževnemu vremenu sijajno uspela. Došla so narodna društva iz Savinjske doline in Kranjskega v tako mnogobrojnem številu, da so bili vsi pripravljeni prostori premajhni. Obširnejše poročilo o tej velepomembni in impozantni slavnosti prijavimo prihodnjič.
—	Iz Slovenj ega Gradca. V nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. se je vršila tukaj slavnost otvoritve »Narodne čitalnice". Vkljub zelo neugodnemu vremenu je bila udeležba velika. Nemška stranka se je obnašala popolnoma mirno in dostojno, kar bodi posebno celjskim nemčurjem, posili nemcem, ter njih glavarju Jul. Rakuschu za vzgled. Celjske barabe naj se gredo učit dostojnosti med Slovenjgraške Nemce.
—	Tolovajstvo celjske fakinaže. V istini se zdi, da smo Slovenci v Celju predani na milost in nemilost nemčurskim barabam, da smo obsojeni na nož. Vse strahote toliko slavljene celjske »nemške kulture",,ko je edn,i znak je kol in kamen, smo celjski Slovenci zopet morali prestati v ponedeljek zvečer. Pokol. ubojrtvo, v teh dveh besedah je združena vsa barabska kultura celjskega mesta, kultura celjskih steklih psov, podlih renegatov. Dobro vemo, da so roparske pohode teh celjskih hord inscenirali znani nemčurski prvaki, ki tvorijo cvet celjske fakinaže, vemo, kdo stoji zdaj za to divjo druhaljo. Ob sinočnih strašnih dogodkih je celjska mestna policija varno čuvala razsajajočo tolpo, da se ni nikomur skrivil las; redarji, čuvaji javnega reda in miru, so hodili med razbojniki, ki so debelo kamenje valili v »Narodni dom", a nikdo ni niti z mazincem ganil, da bi ustavil to nečuveno početje. Smeje so hodili med vrstami in dobrohotno govorili tolovajem, ki so pred njihovimi očmi bombardirali »Narodni dom", naj se pomirijo. Celjski Slovenci si ob teh vnebovpijočih razmerah nismo varni življenja; zato je predvsem naša najnujnejša zahteva, naj se podržavi celjska policija! To morajo uvideti vsi državni organi, da napram tem razbesnelim ljudem, ki uprizarjajo, kadar se jim poljubi, svoje krvave orgije, nismo gotovi svojega življenja. Okrajno glavarstvo v Celju pa nam mora dati na razpolago orožništvo. Saj naše avstrijsko državljanstvo nas vendar mora ščititi v tej pravni državi pred podivjanimi živinskimi inštinkti blaznih in besnih ljudi.
—.. Državnemu pravdništvu. V zadnjih številkah je »D. Wacht" na najizzivalnejši način hujskala zoper slovensko prebivalstvo in ščuvala naravnost, naj celjsko »nemško" prebivalstvo napade in potolče slovenski živelj. Zahtevala je nekakega zadoščenja za svoje ljudi; mi smo to vendar že povedali stokrat, da svojih someščanov, ki poznajo svojo čast in dostojanstvo, nismo žalili nikdar, ljudem pa, ki so že prodali svojo čast, svojo kri, ki so izdajice svojega naroda, tem časti vzeti ne moremo, ker je nimajo! »D. Wacht" pa je na perfiden, gnjusen način izrabila to, klicala k samopomoči, kar je bilo državnemu pravdniku nedvomno znano. Temu gospodu mora biti tudi znano, da je po naših zakonih „Selbstwehr" zaslepljenih nahujskancev pri nas prepovedana, celjski državni pravdnik mora vedeti iz prejšnih let, kaj vse to provzroči, ako »D. W." na strupen način ščuva nizke instinkte svojih privržencev, ki so zmožni vsega, vseh hudodelstev. To je moral državni pravdnik znati, in kljub temu, takorekoč pod njegovo zaščito je omenjeni list hujskal zoper slovenske meščane, kar je imelo za povod nocojšnje obžalovanja vredne izgrede. Državni pravdnik je dal »Freibrief", da se je širilo hujskanje med celjskimi masami, pred očmi postave se je javno ščuvala narodnost zoper narodnost. — Zato sinočnih dogodkov ni kriv nikdo drugi, nego državni pravdnik sam, in Slovenci si bomo že vedeli
poiskati zadoščenja tudi od ministrov. Ta državni pravdnik pa, ki je tako očitno pokazal svojo nezmožnost, mora proč!
—	Celjska fakinaža v svojem elementu. Slovenska gospodična nam piše: Sinoči, to je v pondeljek večer, je bil pač marsikdo izvabljen na prosto po divjem in surovem kriku. Izvabljena pa je bila tudi pisateljica teh vrstic, meneča, da so vsi peklenščeki verige potrgali ter se zapodili v Celje iskat svojcev. S prijateljico sva stali pred okrajnim glavarstvom ter zrli in poslušali to podivjano nemčursko druhal. Ogorčena in razburjena sem malo glasno opevala nemški karakter; — a čujte in strmite, neki »gospod", ki sliši na ime Kos, me pozove k molčanju, češ da mi sicer da zaušnico. Vprašala sem ga, kdo da je on, ki mi to ukazuje, a povedal mi tega ni, pač pa nadalje zahteval molk. Sedaj prav iz srca obžalujem, da ni izvršil »gospod" Kos svojega žu-ganja, kajti njegova čeljust bi gotovo danes za spomin nosila nežne brčice navpik. Sicer me pa prav iz srca veseli, da sem slišala enkrat ponočno kosovo petje, — gotovo so bili tudi njegovi mladiči zraven, katere je tako navdušeno od strani poslušal in ščitil. Vsem celjskim »nemcem" pa čestita na tem mestu iz globine srca k tako čast..i straži (fakinaži) — akoravno bi tolpa divjih psov bila častnejša celjska Slovenka.
—	Za hrbtom celjskih fakinov in barab, napadalcev slovenskih hiš v Celju, so bili najvišji in najimenitnejši gospodje celjske nemčurske družbe. Ti mogotci so jim kupili v hotelu »Stadt Wien" cele hektolitre pive in sinoči se je kar zgrinjala črna masa pred hotelom kjer je žrla »Freibier", odkoder se je potem pijana valila po mestu. Videli smo včeraj popoldne hoditi okolo hotela »Stadt Wien" laškega Nemca, urha iz Starega grada, ki je z lokavim, zavratnim smehom na tipičnem kalabreškem obrazu, gledal okolu sebe. On in drugovi, ti so bili povzročitelji vseh kravalov. Tudi ostale Mefiste poznamo; naj bodo prepričani, da jim povrnemo!
—	Na adreso javne oblasti za varstvo imetja. Vsled sinočnjih atentatov celjskih po-uličnjakov na »Narodni dom" in »Zvezno tiskarno", smo prisiljeni opozoriti oblastva, katerih dolžnost je skrbeti za javni mir in red ter za varnost življenja avstrijskih državljanov, na dejstvo, ki je značilno za celjske razmere. Ob prihodu Čehov v Celje so navozili dan poprej mestni delavci cele kupe kamenja za potlakanje ceste pred vilo dr. Serneca; po noči je fakinaža porabila to kamenje za divjaški napad na slovensko hišo, kjer je potrla vse šipe, povzročila velikansko škodo, ter so bili v smrtni nevarnosti prebivalci omenjene vile. — Sedaj se je zvršil enak slučaj: Pri sinočnjem napadu na »Zvezno tiskarno" sta padla iz roke neznanih hudodelcev samo dva kamna v zid; najbrže samo raditega, ker ga ni bilo več pri roki. Danes pa dovažajo mestni delavci neprenehoma skale in kamenje ravno pred »Zvezni dom", zato je opravičen poziv, da oblasti store svojo dolžnost in zabranijo nadaljnje izgrede!
—	Tatovi v Celju. Dvojen zločin se je zgodil te dni v Celju: sinoči zvečer je roparska tolpa napadla »Narodni dom", da vlomi v posojilnico in hranilnico ter pokrade iz težkih blagajn bankovce in drug denar, ki bi jako dobro služil nemčurskim mogotcem za zidanje nemške hiše. Pa so jih prepodili in polili s pomijami, nakar so. roparji pokazali pete ter se vrgli na »Freibier" v hotelu »Stadt Wien". — Prejšnji večer pa so vlomili zločinci v pisarno dr Vrečkota ter odnesli okrog 150 kron. Pisarna je oddaljena kakih 20 korakov od čuječe policijske straže; torej sta se pred očmi slavnega redarstva izvršila ta uloma. Sicer je pa en tat na sumu in zaprt, tudi druge razbojnike čaka roka pravice.
—	Drugi glavni kolovodja pouličnjakov in banditov, ki so v ponedeljek zvečer nalik nočnim čukom in vampirjem zlezli iz svojih brlogov ter šli na rop in ulom, je bil postopač, večni študent, v Celju znan pod imenom »RauberB." Ta kreatura, ki tupatam, kar je sicer samoobsebi
umevno, piše v ,,lajbžurnal" propadle celjske so-drge, je rujovela pred „Narodnim domom" in se drla kot sestradan volk. V svoji paglavski predrznosti je silil celo v notranje prostore, a jo sledpjič, moker kot miš, zunaj in znotraj, pobral prihuljeno v tusculum renegatov, v hotel Wien, kjer se mu je posrečilo, zopet enkrat se napiti.
—	Lopov stvo! Glasilo celjskih renegatov, „D. Wacht" zavija nesramno in lažnjivo naša poročila o slaboglasnih slavnostnih dnevih nem-čurskega Celja, ko so z perfldno lokavostjo zabijali železni klin v slovensko narodno telo. Omenjena lažnjiva cunja hujska zdaj nemško meščanstvo zoper naš list in slovensko inteligenco v Celju. Izjavljamo javno in slovesno, da ni bil nikakor naš namen se le količkaj dotakniti časti naših nemških someščanov, zakaj napram poštenim članom katerekolisibodi druge narodnosti, ki nas puste neovirane v našem narodnem razvoju, nimamo ničesar. Z vso ogorčenostjo pa nastopamo zoper one ljudi, ki so izdajice našega naroda, ki so prodali rodno kri in sedaj dan na dan taje svojo domovino. Naše najglobočje zaničevanje tem nestvorom, ki sedaj iščejo vsake najmanjše prilike, da oblatijo narod, iz katerega so izšli, da pljujejo na svetinje domovinske. Naše najglobočje zaničevanje tem ljudem, ki tvorijo celjsko rene-gatsko družbo; edino te smo hoteli žaliti!
—	Zob za zob! Ko so prišli Čehi v poset k slovenskim svojim bratom v Celje, jih je celjska nemčurska drhal, ali inteligenca napadla s kamenji. To je bil pozdrav teh ljudi našim gostom, katere so na'ta način krvavo, dobesedno vzeto — zakaj tekla je slovanska kri — razžalili. Po tolovajsko so prežali izza vseh voglov na nas, streljali na nas pod zaščito bajonetDV, in kar presega vse meje, pljuvali so na slovanske dame. Mi smo pustili njihove goste popolnoma v miru, vkljub vsemu izzivanju se ni vzdignila slovenska roka, edino v listu smo osvetlili to nečuveno divjanje nemčurske druhali. In sedaj bljujejo v svoji časnikarski cunji gnoj in strup na nas, kličejo ogenj in peklo na pomoč, hujskajo svoje tolovajske bande, naj pokoljejo Slovence. Storite, kar hočete! Mi povemo še enkrat: Hoteli smo žaliti one ljudi, ki so svoj čas sipali kamenje na naše goste, da so bili v vedni smrtni nevarnosti, hoteli smo žaliti one fakine, ki so pljuvali na naše dame, hoteli smo žaliti one nemčurke, ki so hodile pred Narodni dom" osle kazat, jezike stegavat kot hijene in fige kazat kot opice! — Pozivljemo „D. W.", naj to oznani! Spoštujemo poštene svoje nasprotnike, a renegatje se nam studijo iz dna srca.
—	Celjski »slavnostni dnevi", ali nemčurska komedija na ,,konjskem britofu" je našla odmeva po vseh zakotnih lističih; tam so ji pisali ditirambe kot o vsakem cirkusu, pohvalili posamezne slavnostne govornike, kot se pohvalijo klovni. Znan dunajski satiričen, jako ugleden in razširjen list, pa se dela neusmiljeno norca iz ilustrissimov nemčurske družbe. Evo:
Cilli! .
Vorm Vorstand Jaksch vom Schubertbund Jiingst Biirgermeister Rakusch stund. Herr Teppei, der hat prasidiert Und Herr Bfezowsky war geruhrt. Als da von echter deutscher Art, die Cilli unverfalscht bevvahrt, Mit Pathos noch Herr Negri spricht: Noch deutscher kann man wirklich nicht. Takšna je hvala nepristranskih listov o tej velikanski komediji. Vse objektivno časopisje smeši neusmiljeno celjsko posilinemštvo, obstoječe iz vseh narodnosti, našemljeno kot sraka s pavovim perjem. Fej!
- — O neračurski komediji v Celju, so prinesli nekateri nemški listi, ki seveda ne poznajo vse nizkotnosti in lopovstva celjske nemčurske družbe, dolga poročila, polna bobnečih fraz in dolgoveznih tirad o „darežljivosti" celjski. Dunajski „D. Volksblatt" piše med drugim: „Iz nežnih damskih rok so se vsipale rože in venci na blažene pevce, in v njihovih rokah so se vonjajoči pozdravi nakopičili kot orjaške gore! Vsak je dobil zvrhano mero vencev in rož, in mnogi pevci so omahovali pod sladko težo." — Oj, to pa to! Lepo večerjo so dunajskim gostom pripravile celjske dame! Še celo iz poročila tega lista, organa nemške ljudske stranke zveni ironija in diabolsko roganje. — Vsi veliki ugledni dunajski listi' pa so popolnoma zamolčali to velikansko „slavo" celjskega nemčurstva, le obskurni, zakotni lističi trobijo neverjetne neumnosti v svet. — Zadnja „vahtarica" piše: „Beim Abendessen im Hotel „Stadt Wien" wurden herzliche Worte des Abschieds gesprochen und dann auf den Bahn-hOf g e z o g e n. Potemtakem niso Celjani vlačili le utrujenih pevcev dunajskega „Schubertbunda" po celem mestu, temuč vlekli so na kolodvor tudi „herzliche Worte des Abschiedes"! Pomilovanja vredni bebci! Listič „D. W." „švefla" nadalje v „duhovitem" feljtonu: Savina izvira v kamniških Alpah in se izliva v Savo. Zadnje je edino, kar Savini ne moremo odpustiti." — To se pravi, da je vrhunec topoglavosti norčavega tepca!
—	Za „Nemško hišo" v Celju so naberačili že 180.000 kron. Največji prispevki so došli seveda od nemških javnih korporacij, katerim tudi
mi Slovenci davke plačujemo. — O tej nemški hiši krožijo po Celju razne, jako čudne govorice. Pripoveduje se, da bodo nemški prvaki osredotočili vse nemškutarsko javno življenje na to hišo, in na hotel Stadt Wien, ki je last prvakov. Onim nemškim gostilničarjem, ki so šli čez drn in strn za svojimi voditelji, kadar se je šlo proti Slovencem, in ki bodo z nemško hišo hudo udarjeni, iz srca privoščimo to zasluženo plačilo.
—	Celjski nemški maturantje so izdali nekako Festschrift, katero so razdelili med Schu-bertbundovce. Iz te se zrcali nemška borniranost v kali in pa destilirana neumnost nezrelih mladičev. Zlasti si dovoljujejo neslane šale proti svojemu razredniku, ki jim ni dovolj hud hajlovec, in proti slovenskemu katehetu. Da se seveda ti prosvetljenci obdrgnejo ob nauke vere, je umljivo ob sebi. Dunajski gostje so vsiljeno jim Festschrift proč pometali, Celjani sami" pa jo skrivajo, ker se sramujejo oslarij svojih nadebudnih potomcev.
—	Skrbi celjskega meščana. Glas iz občinstva: Poživljamo „D. Wacht", da prestavi iz „Domovine" še tisto poročilo o strašanskem dolgu 420.800 kron, ki bo narastel na 800.000 kron, kadar bo gotova nemška hiša. Ali tega Nemci ne smejo vedeti? Od kod vzamejo denar /,a obresti, ali bo nesla hiša 32.000 kron na leto? Ali ne bo poloma? Jo li hoče nazadnje mesto sprejeti v svojo oskrbo in nam povišati doklade? Kaj za božjo voljo nas čaka!
—	Na Ostrožnem, v vasi pri Celju, se vsako nedeljo radi zbirajo kmetje v raznih gostilnah, katerih je po številu 5. Ali bi ne kazalo ustanoviti kako društvo, kar bi vam, ljubi vaščani, več koristilo, ko gostilna? Vsaka gorska vas v Pohorju ima že izobraževalno društvo, zakaj v neposredni okolici celjski ne? Premišljujte! . , . . Tudi druge vasi okrog mesta, zbudite se iz spanja! — Na Ostrožnem je tudi gnezdeče par privan-dranih nemčurčkov. Ti bi se radi razkoračili. S svojim blebetanjem vedno žalijo narodni čut Slovencev. Tudi pride večkrat kakšna hajlovska družba iz mesta v gostilno „Zum Jager", da potem tuli in kruli po noči, ko si kmet želi počitka. Ali res mislite kazati svoje vsenemško kulturo s svojim vpitjem in vriščem kot Indijanci? To ste olikanci nemškega Mihelna!
—	„Narodni kolek" na pismih. Opetovano opozarjamo občinstvo na naredbo poštnega ravnateljstva, po katerem je treba za vsako pismo, kolekovano na adresni ^trani z narodnim kolekom, plačati kazni 14 vin. zato kolekujte pisma na zadnji strani, da se bo polnila državna malha na ta način z našimi-savjcj. , ,
"r- Porotno sodišče v Celju. Za tretje porotno zasedanje v 1. 1905 pri celjskem okrožnem sodišču je za predsednika izbran A. pl. Wurmser, predsednik okrož. sodišča, njegovi namestniki pa so dežel. sod. svetnika A. Gregorin, dr. H. Schaft-lein in Ad. Kotzian.
—	Sankcijoniran sklep štajerskega dež. zbora. Cesar je sankcijoniral sklep štajerskega dež. zbora z dne 6. maja 1899., s katerim se uvršča okrajna cesta it. razreda, ki vodi z železniške postaje Rečica na Paki po gornjegradskem okraju na kranjsko mejo na Črnivcu, med okrajne ceste I. razreda.
—	Skušnja v šoli organistov v Celju. Skušnjo, katere se je udeležild vseh .osem tretje-letnikov, so prestali gojenci z dobrim, nekateri s prav dobrim uspehom. Radi odhoda učitelja g. dr. Jož. Somreka se je izpit iz liturgike moral vršiti 27. junija. Iz ostalih predmetov pa se je skušnja začela s tiho sv. mašo ob 7. uri dne 17. julija. Izpraševalo se je iz vseh predmetov. Iz latinščine in tajništva (učitelj g. dr. Vladimir Pegan), iz glasbene zgodovine in korala, iz občne glasbene teorije in o kontrapunktu. Teh predmetov in na orgijah je bil učitelj zaslužni vodja šole, g. Karol Bervar. G. učitelj Fr. Kranj c jih je zelo praktično skušal iz slovenskega in nemškega jezika. Na klavirju je imel skušnjo z gojenci g. Korun, . vodja narodne godbe v Celju. Odlikovali so se Zagažen, Zorinc in Kramaršič. S skušnjo so bili vsi prav zadovoljni. Izrekla se je zahvala g. vodji glasbene šole in drugim g. učiteljem.
—	Iz Rajhenburga. Tukaj se je 6. t. m. vršila slavnost, kakoršnih še ni videl naš trg. Priredilo je- namreč semkaj izlet „Srpsko pje-vačko društvo" iz Zagreba, ter došlo sigurno nad 200 oseb, gospodov, gospa in gospic raznih stanov; uradnikov, trgovcev, obrtnikov i. dr. Žal, da se radi plohe, ki se je opoldne vlila, a kmalu zopet ponehala, veselica ni mogla vršiti, kakor se je nameravalo, na travniku samostana trapistov, ampak priredil se je v ta namen v zadnjem hipu prostor pred šolskim poslopjem. Tu se je zbralo poleg imenovanih odličnih gostov obilo število drugih po „Srpskem pjevačkem društvu" povabljenih gostov iz Rajhenburga in sosednih krajev,
. osobito iz Sevnice itd. — Tu se je razlegalo izborno, krasno petje „Srpskega pevskega zbora", vmes Še je oglašal tudi vrlo izvežban videmski mešan pevski zbor; napivalo se v navdušenih besedah bratskima narodoma, med drugimi: predsednik „Srpskega pevskega zbora", g. dr. Stoja-novič, naglašujoč slogo in medsebojno podporo tu
zbranih dveh bratovskih narodov proti potujčenju, in tukajšnji župnik, g. J. Cerjak, povdarjajoč, da je v prvi vrsti srbski narod odbijal s svojo krvjo turške navale, ki so pretili Jugoslovanstvu; z Mohorske gore je odmeval pok strelov; tam je svirala dična godba, ki je došla z izletniki iz Zagreba: osobito so nas očarale cimbale, tukaj še nepoznan inštrument; tu se je plesalo v mnogoštevilni udeležbi „kolo" in dokaj drugih plesov: tam je zagrebški mesar vrtel na drogih ter pekel na prostem 8 komadov svinj in jancev, ki jih je pripeljal iz Zagreba; o mraku smo občudovali prekraten umeten ogenj z divnimi raketami; temno noč je razsvetljevalo na stotine razobešenih lampijonov. — Zares čaroben prizor, ki so ga priredili ti velecenjeni, ljubeznjivi gostje. Zelo navdušeno pa je bilo poslavljanje na kolodvoru pri posebej naročenem vlaku, ki je prišel ob 11. uri iz Zagreba, ter odpeljal drage in mile nam brate, ki so nas počastili s svojim sijajnim izletom. Slava jim in najprisrčnejši „Na zdar"!
—	Razmere na mariborski gimnaziji pred štiridesetimi leti in — sedaj. Zanimivo je primerjati poročilo mariborske gimnazije za 1. 1865. s sedanjim; nekaj podatkov, ki so povzeti iz „Novic" 1865., priobčimo tukaj. Leta 1865. je bilo na mariborski gimnaziji 342 učencev, od teh 208 Slovencev (61%), 111 Nemcev, 21 Slov,-Nemcev (uemčurjev, katerih tudi sedaj ne manjka, a se prištevajo Nemcem in 2 Italijana; letos pa je bilo dijakov 502, in sicer 342 Slovencev (68 %) in 150 Nemcev. Slovenščino kot prost predmet je obiskovalo 1. 1865. 83 (75%) Nemcev, letos pa le 32 (20%)- Značilno je tudi, da se je pred štiridesetimi leti poučevala v Mariboru poleg laščine (sedaj francoščine) tudi češčina, katere se je učilo 41 učencev; sedaj pa bi bila le misel na pouk češčine ali celo ruščine v očeh naših šolskih oblasti neodpusten greh!
—	Dobrna pri Celju. V „Domovini" smo čitali, da je ,,slavni dobrnski fajerber" vrnil gasilnemu društvu v Gornjem gradu vabilo na slavnost, ker je bilo — slovenski pisano. Kaj ste vendar mislili, vrli Gornjegradčani, da ste se drznili kaj takega storiti?! Ali ne veste, da je pri našem „fajerberu" vse „urgermanisch" ali „ur-ur-ur-ger-manisch' ? Njihov komandant je že menda tevton-ske krvi, a sodrugi pri naši „deževni", pardon! „požarni brambi" niso matere Germanije sinovi, temveč slovenska mati jih je rodila in učila našega milega jezika. Kaj se bodete ponašali z nemščino, ko vam pa ta „špraha" ne gre v glavo. Pa brez zamere, visokoleteči nemškutarčki!
? I
—	Smrt v plamenu. V noči od 3. na 4. t. m. so pogorela posestniku Hericu pri Ponikvah štiri poslopja. Ogenj se je tako hitro širil, da ni
bilo mogoče skoraj nič rešiti. V plamenu je našel smrt tudi en človek. Hlapec je namreč spal v hlevu, se ni mogel več rešiti in je zgorel. Na gospodarja je padlo osmojeno bruno, ko je hotel rešiti živino iz hleva, ter ga težko ranilo. Po-sostnikovi otroci so spali na senu, in jih je rešil nek 7 leten deček. Zgoreli so vsi pridelki, 16 prašičev in več goved. Kako je ogenj nastal?
—	Iz Slovenske Bistrice. Letos naši pohorski vinogradi prav dobro kažejo. Lani, ko smo po navadi le dvakrat škropili in drugokrat zaradi neugodnega vremena prepozno, posmodila je pere-nospora grozdje, da je večinoma začrnelo in odpadlo. To nas je poučilo in smo letos trikrat škropili, sredi maja in junija pred cvetjem in začetkom julija po cvetju. Dozdaj ni zapaziti nikjer perenospore in so trsi obloženi z obilnim zdravim grozdjem. Tudi streljanje proti toči se je dozdaj dobro obneslo, dasi je bilo več prav nevarnih neviht in je toča na mnogih drugih krajih se vsula, v našem okolišču pa, kjer se strelja na štiridesetih streliščih, ni padala, da je ljudstvo popolnem prepričano o koristi te naprave. Prva huda nevihta je pjihrula iz severa 17. junija in je toča padala pri Spodnji Polskavi, druga tudi iz severa 3. julija s točo od Maribora čez Pra-garsko do Makol, Poljčan in Loč, tretja 13. julija s točo v Slov. goricah do Ljutomera in silno nevarna 22. julija, ki je naravnost proti našim goricam se vlekla, a ob severni meji strelišč se potegnila proti zahodu in močno škodo napravila od Oplotnice čez Zreče do Frankolovega in še dalje. Torej še ni izrečena poslednja beseda o streljanju proti toči. Le toliko je dokazano, da tam ne hasni, kjer je le nekaj strelišč in ni prave organizacije. Zopet se veliko piše o za-v a r o v a nju proti toči, a kdor je že sam kedaj bil zavarovan pri kakem društvu, ta se gotovo več ne bo zavaroval, ker nikoli ne dobi primerne odškodnine. Drugače bi bilo, ko bi dežela prevzela zavarovanje. V tem slučaju pa bi morala zavarovalnina biti prav različna, veliko višja za kraje toči podvržene. V poštev bi se morala jemati štatistika vsaj za poslednjih deset let in po tem določiti zavarovalnino. To je tako težavno vprašanje, da se ne bo lahko dalo rešiti. Saj tudi še nikjer niso poskušali vpeljati posilno zavarovanje proti toči.
—	Umrla je dne 6. t. m. gospa Alojzija Praunseiss, veleposestnika v Št. Jurju ob juž. žel. v 62. letu svoje dobe. Pokojnica je bila iz vele-čislane narodne rodbine. Blag ji spomin!
„Svo.ji k svojim4'.
..Svoji k svojim", geslo lepo.
— Ko ne b'lo bi ljudstvo slepo. —
Sto jih čita, eden stori;
Prazni vsi so izgovori.
Pomanjkanje poslov na kmetih po eni in lahkeje in boljše obdelovanje polja in njegovih pridelkov na drugi strani prisiljuje našega kmeta k nabavi vsakovrstnih gospodarskih strojev. Taki koraki so v interesu kmetskega ali gospodarskega napredka ležeči in se morajo le priporočati in odobravati. V tem oziru se kaže tudi začetek solidarnega postopanja od strani kmetov, kar je tudi vesel pojav v kmetskem življenju; kajti le v slogi je moč. A kakor ga ni vina brez pelina, tudi v tem oziru ne morem pohvaliti kmetov brezpogojno in to zategadelj ne, ker pri naročitvi strojev prav nič ne upoštevajo gesla: „Svoji k svojim'1, ampak naročujejo si stroje vseskozi od nemških, tujih tvrdk. Ta veliki nedostatek pa ne pade toliko na račun in krivdo kmetov samih, kakor na narodno lenobo, malomarnost in brezbrižnost naročiteljev-agentov, kateri se rekrutirajo iz vrste ,,naših narodnjakov'1. Taka narodna malomarnost in brezbrižnost od strani takih oseb je neodpustljiva in tem zavrgljivejša, ker imamo Slovenci v tej stroki prav dobre, zanesljive narodne tvrdke, n. pr. Peter Majdič v Celju ali Josip Pferfer v Hočah pri Mariboru, katerih naznanila vsak pozna, ki bere „Domovino", a ne bom zgrešil tarče, če trdim, da marsikateri „naš narodnjak"' ni naročen na ta list in razume naše geslo: „Svoji k svojim" — po svoje. „Svoji k svojim" ga pretrese; srce tam je, kjer več nese! Tužna nam majka! Naše slovenske tvrdke pa opozarjamo s tem. da naj blagovolijo skrbeti za večjo trgovinsko gibčnost, in uspeh ne bo izostal.
- Učiteljske Vesti. Štajerski dež. šolski svet je v seji z dne 27. julija izrekel priznanje nadučitelju na okoličanski ljudski šoli v Radgoni Jakobu Soukalu za -njegovo dolgoletno uspešno delovanje. Nadalje je sklenil definitivno potrditi v službi dr. Antona Dolarja, pravega učitelja na c. kr. drž. gimnaziji v Celju z naslovom c. kr. profesor. Nadalje se je sklenilo razširiti štiriraz-rednico v Vidmu v petrazrednico. Nastavljeni so bili: za nadučitelja na ljudski šoli v Obrajni de-finitivni nadučitelj v Brežicah Engelbert Hinter-holzer; za nadučitelja na ljudski šoli v Št. Ožboltu ob Dravi definitivni učitelj v Legnu, g. Mihael Slemenšak; za učitelja in šolskega vodjo na ljudski šoli v Št. Jerneju nad Muto, g. Mat. Rajh, doslej provizorični učitelj v Žusmu; za učitelje ozir. učiteljice so nastavljeni: g. Franc Nechutny, doslej definitivni učitelj v Konjicah za ljudsko šolo v Nemškem Landšbergu; za ljudsko šolov Št. Petni pri Mariboru, definitivni učitelj v Št. Ilju na Turjaku, g. Rudolf Mencin; za ljudsko šolo v Čadramu proviz. učitelj v Šmartnem pri Litiji, g. Rudolf Pleskovič; za ljudsko šolo v Dobovi. definitivni učitelj v Idriji, g. Ludovik Potočnik; za ljudsko šolo v Laporju, ondotni provizorični učitelj, g. Avgust Kopriva; za ljudsko šolo v Lajtersbergu-Krčevini, definitivna učiteljica pri Sv. Marku pri Ptuju, gdč. Antonija Stupca; za ljudsko šolo pri Sv. Trojici v Slov. goricah, definitivna učiteljica v Podčetrtku, gospodična Henrijeta Berlic, na ljudsko šolo v Poljčanah, definitivna učiteljica v Rifniku, gdč. Jožefa Majzelj; za ljudsko šolo v Studencih pri Mariboru, ondotna suplentinja gdč. Štefanija Sieberer; za ljudsko šolo v Slivnici, definitivna učiteljica v Laporju, gdč. Terezija Zevnik; za ljudsko šolo v Laporju, provizorična učiteljica v Črešnjevcu, gdč. Milena Pavlič; za okraj pomožnega učitelja za politični okraj okolica Maribor je imenovan g. Henrik Schell, provizorični učitelj v Št. Lovrencu nad Mariborom.
—	Brežice. Dne 6. t. m. je bila v cerkvi samostana oo. frančiškanov v Brežicah slavnostna maša povodom dokončanja poprave te cerkve, ki je bila zgrajena od Frankopancev v 16. stoletju. Sedaj je dobila okusnejšo zunanjo obliko. Pri maši je vodil vč. mestni župnik Jožef Mešiček imenitno petjo, pri katerem je sodeloval obče znan imeniten tenorist c. kr. šolski nadzornik Karol Pfibil, ki je sedaj v Brežicah na počitnicah.
—	Brežice. Grozne reči se dogajajo v Ma-Kedoniji, pa tudi v Brežicah. Dva trgovska pomočnika in en slikar so šli v noči piloti Savi. Naš slavni občinski tajnik s tajnim imenom Schalon in neomadeževani stražar Narad pa gresta za njim. Akoravno vse tri mladeniče dobro poznata, vpraša Schalon uslužbenca tvrdke Varlec, g. Žlindra, kdo da je in kam gre. Žlindra odgovori, da ga vendar pozna in imenuje svoje ime. To pa smatra tajnik Schalon za „froclarijo", aretuje Žlindro in ga pelje v občinsko hišo. Vrhu tega natolče mladeniča, da ga je bolela roka. Potem pa je Žlindra moral po 18 urni ječi iti pred sodnijo, berite in strmite, ,.radi javnega nasilstva". Seveda je bil takoj oproščen, na kar se je podal k zdravniku, ki je konštatoval poškodovanje ustnic. Slovenci niso varni pred mestnim pisačem. Žlindra je bil protipostavno aretiran, in naj bi bil potem še zločinec! Zakaj je bil Žlindra aretovan? Zato, ker je bil znani „Ohrfeigemann" Pajdaš radi njega sodnijsko kaznovan zato ga
■ zalezuje policija, a moža ki je zažgal račune
fajerberske • blagajne in krajnega šolskega sveta, tega ne zalezujejo. Politična oblast pa drži roke križem — zakaj neki?
—	Iz Sevnice. Prošlo nedeljo so imeli sevniški nemškutarji svojo „šulferajnsko" šolsko veselico. Letos je na njihovo veliko žalost ta „po-nemčevalna" slavnost prav kilavo izpadla. „Graz. Tagblatt" je za to veselico strašansko agitiral, samo da bi jih več prišlo na to veselico. Toda letos se jim je vse izkazilo. Nobenega gosta ni bilo razven par sevniških nemškutarjev. Nekaj godcev, je bilo ki so pa tako grozno krulili, da so se človeku kar lasje ježili. Gospa Žičkarjeva je imela ondi paviljon za jestvine in pijačo. Na vprašanje, zakaj ne jemlje pivo iz zaloge delniške pivovarne, je odgovorila, da gospodje nemškutarji nečejo tega piva, ker je — slovensko. Slovenski obiskovalci gostiln naj bi povsodi zahtevali samo pivo delniške pivovarne, kajti vse drugo je — nemško. Toraj je vsakega zavednega Slovenca dolžnost, da zahteva povsodi delniško pivo ki je letos bolje nego puntigamsko. Kar se pa tiče slovenske šolske veselice bi pa Sevničanje lahko nekaj žrtvovali. Samo njihova nemarnost je kriva, da nimamo vsako leto svoje veselice.
—	Sv. Andraž v Slov. gor. Veselica našega bralnega društva dne 30. julija se je v vsakem oziru prav vrlo obnesla. Vse pevske točke so uspele povoljno, pa tudi naši diletantje so rešili svoje naloge dobro, dvodejanka „Kateri bo?" igrala se je gladko in — zabavno. Prijetna dolžnost nas veže, da se tem potom javno zahvalimo vsem cenjenim gostom, ki so n$s tako mnogo-brojno počastili s svojo udeležbo iz Ptuja, od Sv. Vida, Bolfenka, Antona, Lovrenca, Urbana, Lenarta, Benedikta in Trojice. Osobito smo si šteli v čast videti v naši sredi zopet daleko-čišlanega g. svetnika iz «Črmle» in g. župnika od Sv. Bolfenka, kakor tudi drugo imenitno gospodo iz Ptuja in sosednih župnij. Kljub skoraj neznosni vročini prihiteli so k nam, kar potrjuje, da so nam naklonjeni ter da ved6 ceniti pomen bralnih društev in narodnih veselic. Bodi vsem izražena za doprinešene žrtve najsrčnejša hvala! — Z ve-veljem tudi konstatujemo, da se je letošnje veselice udeležilo mnogo večje število domačinov nego lanskoletne. Vsi, ki še niste udje bralnega društva, poslužite se čim prej duševnih zakladov, ki leže zakopani v dobrih knjigah — raje danes nego jutri!
—	Pri Sv. Janžu na Dravskem polju priredi dijaštvo dne 20. avgusta na senčnatem vrtu g. Sel-a ljudsko veselico. Uprizorila se bode veseloigra „Zmešnjava nad zmešnjavo", igral bode domači tamburaški zbor in še jnarsikatera druga zabava se bode nudila dobrodošlim gostom. Pridite v mnogobrojnem številu od blizu in daleč ter pokažite, da še dolgo ni zamrl narodni čut ob pritisku ,.Štajerca", ki ima žalibog baš tukaj precejšnje število pristašev-zaslepljencev".
—	Samomor pod brzovlakom. Dne 3. t. m. ponoči je skočil litograf okrožnega sodišča v Mariboru Franc Krois pod brzovlak tik pred dravskim mostom v Mariboru. Brzovlak ga je grozno razmesaril. Odtrgal mu je glavo, levo nogo mu zlomil, desno mu popolnoma zmečkal. Vlak ga je vlekel kakih 60 metrov seboj. Službujoči čuvaj Ivan Buhak ga je našel in takoj stvar postajnemu načelniku naznanil. Našli so še na stroju v Mariboru dele razmesarjenega telesa. Bil je slaboumen in tudi z ženo se nista razumela, zato se je sam usmrtil.
—	Griža se hudo razširja v okolici Št. Ilja v Slov. goricah. Umrlo je že več otrok, sedaj se je pa tudi že odraslih prijela. Poskrbelo se je, da se ta nalezljiva bolezen kolikor mogoče omeji in hitro odpravi.
—	Ogenj je napravil v okolici Slovenjega gradca posestniku Fr. Repniku nad 3000 kron škode.
—	Samomor v bolnišnici. V graški bolnišnici si je prerezal vrat 30letni mizarski pomočnik Peter Tomanič. Pazniki so opazili dejanje šele, ko se je Tomanič zgrudil in umrl.
—	Velik vihar je hrul v nedeljo popoldan nad Gradcem. Po drevoredih je lomilo^ drevje, raz strehe trgalo opeke; škoda je precejšnja. Tudi več ljudi je bilo nevarno ranjenih.
—	Velik požar. Iz Lipnice se nam piše: Dne 4. avgusta popoldne pogorelo je v vasi Gornji Til mič petnajst hiš, med njimi
oslopje Schallhammerjevo in njegov veliki m lih. lovek se nobeden ni ponesrečil. Rešili so samo nekaj živine, a drugega nič, ker je bilo vsled vetra vse naenkrat v ognju:
—	Umrl je slovenski slikar, Anton Ažbe v Monakovem. Bil je eden najboljših slovenskih slikarjev svetovne slave. Svoj atelier je imel krasno urejen v Monakovem, kjer je imel tudi svojo slikarsko šolo. Vest o njegovi smrti je prišla nenadejano.
Politični pregled.
— Gautschevo ministrstvo. Dolgotrajna Gautscheva želja je, da bi se izpremenilo njegovo ministrstvo v parlamentarno. A na najvišjem mestu so sklenili, da se ne ugodi tej želji, ker ji
nasprotuje mnogo poslancev in tudi drugi krogi. Gautschevo ministrstvo ostane kot nadaljevanje Korberjevega ministrstva brez Witteka na čelu uprave.
—	Državni dolg. Avstrija ima 5.790,000.000 kron dolga. Letne obresti znašajo 375 milijonov kron!
—	Hrvatske zahteve. Sredi tekočega meseca se ima vršiti shod vseh hrvatskih poslancev iz Dalmacije. Na tem shodu se bode nastopilo proti sedanjim političnim odnošajem med Avstrijo in Ogrsko, dalje kje in kdaj bo sestanek s hrvatskimi poslanci. Predlagajo, naj bi se potem sestavil odsek, ki naj določi zahteve hrvatskega naroda: 1. Združitev Hrvatske z Dalmacijo: 2. finančna neodvisnost in 3. ban se imenuje po nasvetu hrvatskega sabora.
—	Razmere na Ogrskem. Na Ogrskem se je vlada nekoliko sprijaznila z socijalisti. Listi javljajo, da namerava minister za notranje zadeve Kristoffy, predložiti ogrski zbornici dne 15. septembra volilno reformo, z katero se upelje občno volilno pravo. S tem predlogom misli vlada pridobiti si simpatijo pri ljudstvu in spodbiti upliv opozicijonalnih strank. Socijalisti so v nedeljo imeli shod v Budimpešti, katerega se je udeležilo okoli 20.000 delavcev. Po shodu so socijalisti demonstrirali po ulicah za občno volilno pravico. Ogrski ministri so se razšli po raznih kopeljih. Pričakuje pa se z veliko napetostjo otvorjenje ogrske zbornice dne 15. septembra, ker takrat se začne prava- borba med vlado in koalirano opozicijo, katera tvori večino zbornice. Liberalna stranka na Ogrskem propada, ker mnogi poslanci izstopajo iz kluba liberalcev ter se pridružijo drugim politiškim strankam.
—	Rusija. Vsled zadnjih nemirov na Ruskem je zaprtih nad 100.000 oseb. Ječe so prenapolnjene. V Sibirijo jih ne morejo tirati, ker manjka vojakov za prevoz. V mornariškem ministrstvu v Petrburgu se je zgodila strašna eksplozija. Več zgradb je porušenih. Prvega avgusta se je pričela se„a ruskega kronskega sveta; povabljenih je 45 odličnih oseb." Vrši se posvetovanje o izpreme-njenem ustavnem načrtu. Car želi, da bi mogel že na rojstni dan prestolonaslednika, t. j. 12. t. m. razglasiti novo ustavo. V Rusiji je krenilo nekoliko na bolje. Po sestanku carja z nemškim cesarjem Viljemom II. je rogoviljenje upornikov in politiških strank na ruskem manjše. Tu pa tam se oglašajo še nemiri in ti le proti judom, katere menda držijo ruski kmetje in delavci za prave krivce vse nesreče.
—	Anarhija v Makedoniji. V solunskem vilajetu vse vre, Turki so ubili več kot 17 Srbov in pet žena, Grki so ubili bolgarskega popa v Mesimeru, Bolgari pa 12 makedonskih kmetov, 2 ženi, 2 otroka in zapalili celo vas Gradešnico. Vstaši se med seboj pobijajo. Bolgarska četa je ubila 40 Grkov, turški vojaki pa nesložne ljudi še hujše tlačijo in onečaščajo žene. Vojaki odločno zasledujejo čete. Bolgarske čete nazadujejo, celo ljudstvo jim ni naklonjeno in je zbegano. V Vo-denu je revolucija, vojaki pobijajo ljudi, da je strah. Mnogo hiš je zgorelo. Nad 1000 prebivalcev je pobegnilo.
Rusko-japonska vojna.
Japonski, vojaki, ki sedaj operirajo med Harbinom in Vladivostokom, ne pripadajo nobeni izmed petih armad, ki jim poveljuje maršal Ojama, temuč se je zopet ustanovila nova japonska armada iz novoustanovljene 15 in 16 divizije, tako da šteje Japonska dandanes 22 divizij.
Na bojišču. Kitajci, ki prihajajo iz krajev, zasedenih od japonskih armad, pravijo, da je okužen ves zrak, kjer stoji petero japonskih armad, vsled neštevilnih mrtvih trupel človeških in živalskih. — Trupla so bila večinoma le malo zasuta ali pa so kar ležala na zraku. Vsled neznosne vročine in dežja so začela trupla grozno gniti. Japonci zakrivajo kolero in kugo, ki je nastala med njimi.
„Daily Telegraph" poroča iz Moji: Rusi imajo v Mandžuriji 20 armadnih zborov, vsak ima dve diviziji po 15.000 mož. Vseh topov je 800. Iz Rusije dohajajo vedno novi topovi. Linevičeva glavna sila je postavljena v črti od Pahmenhena do Chanhuna. Linevič je zelo delaven. Doslej še ni močnega deževja. V Mandžuriji osredotočujejo Rusi svoje čete proti japonskemu središču. Prednje straže so ponekod oddaljene ena od druge komaj 1000 metrov.
Iz Petrograda se poroča: Ni možno več upati miru. Utis je tak, da bi se tukaj smatralo kakor nesrečo, tudi ako bi se sklenil mir na razumni podlagi.
„Rus" razpravlja o miru ter pravi, da je sklenitev miru popolnoma nemogoča stvar, ako so japonski mirovni pogoji res taki, kakor je izpovedal legacijski tajnik Sato. — Tudi „Novoje Vremja" in sploh merodajni ruski listi izražajo zelo slabo upanje, da bi se mir sklenil, ker Rusija ne bo hotela plačati vojne odškodnine. Pa tudi ruska armada je sedaj splošno proti miru ter pripravlja veliko manifestacijo v prilog vojni.
Ruski sprednji voji prodirajo proti reki Tumen. Sovražni armadi se že nahajata v strelni daljavi. Velika bitka je v najkrajšem času neizogibna.
Rusi na Sahalinu so so vdali 31. m. m. zbog tega, ker so jim pošla zdravila za ranjence. Japonci so pred kapitulacijo zahtevali izročitev vseh spisov vojne in civilne uprave in vladnih poslopij. Ker so se Rusi uklonili tej zahtevi, je bila kapitulacija dovršena.
Raznoterosti.
—	Koliko zlata se dobi v enem letu na zemlji ? Pretečeno leto se je po celem svetu našlo zlata za 1645 milijonov kron. Največ se ga je našlo v Avstraliji, namreč za 403 milijone, v Zjedinjenih državah za 397 milijonov, v Trans-valu za 366 milijonov. Evropa je glede zlata naj-siromašnejša, ker se je dobilo v njej, in sicer na Ruskem, le za 106 milijonov kron zlata.
—	Od učenca do milijonarja. V Kaliforniji je nastopil nov milijonar, 21 letni Walter Scott, ki je bil poprej učenec v zlatih rovih. V „dolini smrti" je slučajno našel zlato in srebrno žilo. Imel je toliko pam,eti, da je svojo iznajdbo zamolčal toliko časa, da je mogel kupiti oni del zemlje. Strokovnjaki so cenili njegovo najdbo na 10 milijonov dolarjev. Neka družba mu že sedaj ponuja pet milijonov, a on zahteva 20 milijonov. Sedaj potuje po Ameriki in pridno razsipava denar. Samo za vožnjo izmeče več tisoč dolarjev.
2 učenca
sprejme takoj Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar v Celju. (372) 3-3
a5H5H5H5H5^H5HSH5HSH5HSH5H5£5H5HEEŠ
Učenca !
s primerno dobro šolsko izobrazbo, sprejme takoj z dobrim pogojem IVAN IHEKE, trgovec v Hrastniku.
Ravno tam se sprejme popolnoma izurjena
= prodajalka =
zmožna slovenskega in nemškega jezika; plača po dogovoru.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
!• •	V
J|")	(380) 3-2
v Spodnji Hudi nji pri Celju
v lastno oskrb. Zagotavljam p. n. občinstvo, da bodem vedno postregel z izvrstno pijačo in jedili.	Velespoštovanjem
Franc Kok, gostilničar.
S>j Zacinjenje in popravila vsake vrste v?r *	' HT* točno in ceno. m	.
pemetrij Gtaniac, Hotlar
Celje, GrašHa cesta šteV. 28
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah,'tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in ^ vodovode v bakru in železu. (V. V/	(238) 50-26	V\JN
Loterijske številke.
Trst, dne 5. avgusta 1904: 44, 11, 41, 64, 9. Line, „ „ „ ,	4, 76, 32, 82, 11.
Samostojnega, solidnega in dobro izvežbanega, posebno v manufakturni stroki izurjenega
v vi
(387)	sprejme trgovina z mešanim blagom 3-1
L. HUDJEK, Krapina.
Pri profesorju v Mariboru dobita za
(388)	5-1 prihodnjo šolsko leto
1-2 dijaka
stanovanje in hrano. Naslov A. B. poste restante Maribor.
Poštna
uprafitcljica
se sprejme pod jako ugodnimi pogoji za c. k. poštni urad:
Polzela v Savinski dolini.
(382) 3-2
Zroflna ponudba!
t
• •
»
Mladenič sem star 33 let katoliške vere, samec, in imam premoženja deset tisoč kron v gotovini in posestvu, ter bi se rad oženil z deklico ali pa z vdovo, katera bi imela gostilno ali pa kako trgovino. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Domovine" pod šifro JL. K. lOO, v Celju.
*

Učence
za umetno kamnoseško obrt sprejme pod jako ugodnimi pogoji
11. Camernik
kamnoseški mojster v Celju.
Kuharica i
katera razume tudi gospodariti, se takoj sprejme v trajno službo pri pošteni, dobri hiši v Savinski dolini. — Več pove upravništvo „Domovine'.
SLOVENSKA BRIVNICA!
Čast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v sredo, dne 2. avgusta 1905 v- Celju, Graška ulica štev. 22 (v hiši gosp. Anton Kolenca) popolnoma na novo urejeno
7 brivnico. 3<
Pri svojem že večletnem samostojnem delovanju pridobil sem si toliko priznanja in izvežbanja. da zagotavljam čast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu solidno in točno postrežbo po najnižjih cenah. Priporočujoč se za najmnogobrojnejši poset ter blagohotno podporo, znamujem
velespoštovanjem
Rudolf Anderwald, brivec.
Man teaehte dla Fabrikmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, , birmo itd. so •
SingerjeVi
3iValtti stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje - tvornosti ter so vsakomur v uporabo. =====
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja =
Singex>jevi šivalni sti>oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -34
Ofaj/mascI/iDCD
Singer Co. Nahmasohinen Act.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
i .j