I^tno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo popoldne in soboto ziutraj. Siane za celo lcto 15 L. « vol leta 8 L. « četrt lcta 4 L Za inozemstvo celo leto 3.5 L. '\'Q naročite brez do- ^•slane naročnine se w monmo ozirati. Odgovcni urediiik: Polde Kemperle. mmsJMMiA St. 55 V Gorici, v soboto 11. julija 1925. utovm. Netrankirana pisma se ie sprejcmajo. Oglasl >e računajo po dogo- 'oru in se plučajo v na- rej. List izdaja kon- sordi »GORIŠKE STRA2E* Tisk Zadružne tiskarne v Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mamcli štev, 5, — (prel Scuole). — Po dveh zaplembah. ^ Zudnju »Goriška Straža« ie bila ZoPft zapleniena. Goriški podprefekt '° fc dal zapleniti radi uvodnika, v ^terem smo protest irali nroli kon- 'Kkaaji »Rdečih knjig«. Kakor bodo Cli('tel}i razvidcli iz odloku, ki ga spo- lj?i priobčujemo, ie namrcč vladno Wastvo prepovedala Kraljcvo kn'jigo yoji majhnega naroda« in detcktivi s'° odncsli vse izvode iz tiskarne na vol'uijo. Janka Kralja so poklicali na ^dprcickturo, kjer se ie moral zago- VQr,iati radi svojega zgodovinskcga Wsii. »Goriška Straža* ie priobčila ttato članek »Rdece kniige zaplenje- lie', kjcr ie povedala svoje mnenje o lh)stnpcui'nj videmskih oblastnikaw Toda preden ie bila ta »Goriška vfw-za« dotiskana, so se ze pojaviH lzJU)va poiicaii v tiskarni in znplenüi Vsf. kar jim ie prišlo pod roko. Zaplemba slcdi torej zaplembi, na *®nriško Stn&o« dezujein kar plenil- '" odioki vhulnih ablastnikow , f>ancs bi morali znpet pisad n po- i°Punju goriškcga podprefekta. To- ll(< ko bi iwteli povedati to. kar misli- "l0 in čutimo, bi priscl nad nas nov n[(yülni odlok in tudi d a naš n ja >Go- ri$ka Strata« bi ne zagledala htc sveta. xjZato opuščamo vsak komentar. Qše Ijudstvo naj si samo v svojem Sr pod ime- nom »Rdeče kniige¦«. Ko se ie naznanilo phobeevanie omen jene zbirke, 'je slovensko časopisje ob- iavilo članke, iz katerih se vidi iaano, d:i ima zbirka na men, podžigati med Slovcnci. ki biva- io v me iah kraue vine, iredenti- | stiaia častva, kar bi utegnilo ka- Uti javni red. V prvem zvczku zbirke pripo- veduje pisatelj Janko Krali pod naslovom »Boji majhnega iniro- «ta«, na privlacen način zgodovi- «o Irske in namiguie spretno na današnje ruzmere, v katerih zive ^aie Slovenci, ki tvorijo del itali- Uinske drzave, tako da se vsaja v sree čitateljev, katerim ie knji- ?tf namenjena, prepricanje, da Slovenci niso italijanski drzav- Ijani, uživajoči v polnem obsegu svoje kidturne in politične pra- vice, kakor jih resnično uživajo, temveč da jih drzi ital. drza- va v neznosnih razmerah zati- ranja in političnega tlačenja. Kcr ie ocitno, da nastanejo la- hko za javni red najtežje posle- dice, ako bi se tako prepricanje razširilo med Ijudstvo in ker je odveč poudarjati, da ie vse to v nasprotju z rcsničnostjo. kajti dr- | žava smatra vse brez izieme za državljane s popolnoma enakimi pravicami in dolznostmi. seveda v okviru obstojeeih zakonov, zato SE ODREJA na podlagi 3. Ciena »Občinskega in deželnega zakona« zaplemba spisa »ßo/i ma'jhncga naroda«, ki ie izšel v Gorici. Gospod goriski podprefekt ima dolžnost, izvršiti pričuioči odlok. Videm, 13. junija 1925. Za prefekta: Pacces \. r. Nadkomfisar za javno varnost: Diaz I. r. Plenilni ukaz za „Goriško Stražo". ^odprefekt goriškega okrozia. * včerajšnii 54. številki »Goriške jre o zaplembi zbirke spisov pod menom »Rdeče knjige«. "°mentar besedila in nagiba za za- . °n*bo pa vsebuje neresnične trditve ** namenoma tako prikrojen. da °bfastvem ukrep prikaže kot nepo- * UVftn in neresen. Zato se ODREJA na podlagi kr. dekretov z dne 15. julija 1923. št. 3268 in 10. hüiia 1921. št. 1081. zaplemba omen jene številke y'Goriske Struže«. Varnostno obla- stvo naj ta ukaz takoj izpelje. Gorica, 8. juliia 1925. Podprefekt: di Sani. Vendar nas vse to ne more odvrni- ti, da ne bi delali kakor nam nareku- ieta vest in postenje in kolikor nam dopusčajo državne postave. ker našc prepricanje ni na produi za nobeno ceno. Kaj se godi po svetü? V svetovnem caisiapisju čitamo zad- nie techie obširna poročila o vojni, ki jo vodi Francija v svojili afrikanskrh liaselbimah. Vrše se trdovratne krva- vj bitke, v katerih se vojuje arabsko l'udstvo Rifamov za svo.io svobodlo in neodvisnost proti francoskemu impe- rial izinu. Ker stoji »Ooriška Straža« odloöno i:a st ran i vseh tlaöenih in zatiranih narodov, hočemo popisati na teh stra- iieh veličastiio borbo Rifanov. s kate- rimi sočustvuje tudi slovensko Ijitd1- stvo na Primorskem. Obenem se nam "nudi nova prilika, dai ix>svetinio v liunparije protikrščanske kapitali- stične politike naših dni. Podjarmljenje šibkih narodov. Na sevemi obal'i Afrike sj razpro- stira dežela Maroko, precej bogata pokrajina z lepimi rudokf>pi. Onkraj morja ležita Maroku nasproti Španija in Franci.jia. Francozorn in Špancent se je zdela dežela prijetna in nekega ¦dne se zmenijo, da se poliaste te tuje zemlje. Meni nič tebi nič vkorakajo francoske in španske čete v Mamko, kiaikor da bi šle v lastno deželo. Nič niso vpraišali Maročanov, ali so s tem Zciidiovoljni, temveč so kar stegnili •svoj'-j- roke po njHiovi lastnini. Fran- cija in Španja stai sklenili leta 1912. kratkomalo pogodbo, po kateri sta si razdelili deželo na dvoj,e: en kos vza- mem jaz, dmgega si vzami pa ti, Do- 1 .r'5e prehivalistvo, ki živi nad! tis-oč let v dežeJi, splöh ni prihaja'lo v po- štev: ravnali so v. njim kakor s pohi- štvom. Kupnješ in prodajaš ga, kaikor ti se zljubi. Podjarmljeni sc upirajo. V tem vidimo vso zavržeinost in moral no propalost moderne kajpitali- stičn.e politike. Ka.i bi rekli o kmet- skem posestniku, ki iriti ugaja sose- dova njiva, pa: si jo kratkomalo vza- ,me in pretepe povrhu še gospodiarja? Vsi bi ga imenovali tatu in razbojni- ka in država bi ga spraviia kmalu pod kljne. Ravnotak in nič manjši ro- !>ar ni protikrfščanska imperialtetična država, ki jomlje drugitn narodom zeimljo' in neodvisnost. Cela vrsta šibkih narodov ie padla pod naskokom. kapitali'sticni'h velesil. Ista usoda je bila zaipisana Maroča- nom leta 1912, ko so si njihovo deže- b razdelili na papirju Francozi in ^panci. Toda domače prebivalstvo se ni dalo kar tako zlcpa ugnati. Z orožjetm v roki so si morali Francozi in Spanci osvojevati kos za kosom zemiljo in l/i"odirali so Ie koraikoma v notranjost. Genera! Liotej. Francoskim četam ie naeeljeval general Liotej, inteligentcn. prebri- san in krirt niož, kateremn ie dala francotska država polnomoč v Maro- rokn. Po 15 letni'h krvavih bojih je L.iotej ukrotil dteželo in jo začel tudi upravno arganizirati. Liotej je bil ne- kak kralj M a rok a in je zaslovel radi tega po vsej Franciji. Na zunaj je pu- stil domačinom navidezno oblast in priznal nniroškega sultana za. vla- darja dežele. Sultan je ohranil zuna- nji blesk, Francozi so nni pustili dvor in vsa stura odlikovanja ter se mai globoko klanjalii. Poiudarjali so, da hoeejo Maroko samo ščititi in mu po- magati do lesrečilo pod- jarmiti dežcle. Prebivafetvo hribovi- tih pokrajin Atlasa in Rifa se je jufia- ško in žilavo^ üpiralo prodiranju Špajn- cev in porazilo večkrat špansike eete. Španija se ščasoma ni vce uipalai v 'iiotranjost dležele in se ic koučno za- dovoljHa z nekaterinii mesti na mor- ski obali, ki jih je obdala s pasom u- trdb, da ji'h zavaruje prod napadli do- maeinov. Šele 1. 1919..:so^panci d'obili FM>guni in sklenili podjarmiti vso deže- lo. Pošiljali so zaporedoma arnwde v Maroko in se borili do leta 1925., to se pravi celih pet let. brezuspcšno proti pogurnni'in, žilavim gorskim prebival:em Rifa. V diiviih hribovjih Rifa je skoro izkrvavela sixiin&ka mla- clina in rifsko govorie je požrlo mi- Ijarde španskega narodtrciga premože- nja. O žiid-njih porazih Špancev je po- ročala »Goriška Straža« obSirno lan- sko leto. Abd el Krim. NajhujŠi \\\ najnevarneiši sovraž- nik, s katerim imajo opraviti Špa,nci v Maroku, je politični in voiaški vo- ditelj Rifanov Abd el Krim. V svojih gorovjili so je Abd ei Krim ugnezdil tako trdno, da mu ni mogoče priti do živega. Mož je nstanovil v Rifu po- polnoüTia neodvisno državo, ima do- bro opremljeno vojsko, lastno urad- ništvo, pobira odl rifanskega Ijudstva davke, ima lastne sodnije, skratka vse, kar spada k samostojni in svo- bodhi državi. Na papirju je Rif pod?o- žen Špancem, v resnici pa nmiajo Španci v Rifu nobene besode več in so za Rifane navadni tujci. Vztrajno in bojevito pleme Rifanov si je izvojevalo to svobodo s krvjo in Abd ei Krim je danes v oeeh svojega ljudstva osvobodfiteij dbmovine. Abd ol Krim ie v svojilh miadih le- tih štndiral v $paniji in postali na španski univerzi doktor prava. Po koneanih naukih se je vrnil v Maroko in stoq^il v slnyfbo §pani'je. Postal je državni urad^ik. Videl je tu od blizu vse krivice, ki jih je trpel n.iegov na- rod in ie imel ostre nastope s špan- skimi obbiStniki. Ko ie bila mera pol- nn, je miladi ognjeviti Maročan po- begnil med npornrtoe1 in postal kmalu njih vodlitelj. Odkritosrčnost imperialistov. Kakor hitro ie Abd ei Krim zapustil Spante, ie bilo konce n.iihove vojne sreče. Od leta 1919. do 1921. so Span- ei i'meli še nekaj uspehov in prodiraH počasi v notranjost Rifa. Leta 1921. jih je pa Abd ei Krim hrupno »izdal« in od tedaj «o Španci doživliiali zapo- redoma same poraze. L. 1925. je bila Španija končno premagania, Rif je bil svoibo'den in varen. Čudno je, d'a so Abd el Kriink ix>d- pirali v boju proti Špancem ravno nje- govi1 danaSnji sovražniki Francozi. Skrivaj so mu dajali orožje in denar, da bi premagal Priino de Rivero. Francozi so si mislili: ko bodo Španci pregnani iz Maroka, tedaj se vzdigne- ino mi in pobaše-no vso deželo pod Stran 2. >ÜORISKA STRA2A« našo oblast. Toda liinavska politika Francozov se ni obnesla. Vojna s Francijo. Abd eJ Krim se je po zmagi nadi Španijo obrnil proti Francozom. On ne mara biti podvržen ne Špancem hi ne Francozorn, temveč hoče popolno svobodo svoje doinovnic. Sedaj se vrše v francoskem de!u Maroka ljuti iboji med Abd cl Krimom in fnancoski- nti čjtami. Rifani naskakujejo v po- nočnih napadih z zagrizeno vztrajno- stjo francoske postojanke in so poti- snili Lioteja v defcnsivo. Vojna je lju- ta in Rifani prelivajo mnogo krvi za svobodo svoje rodnc zeml.ie. „Vsi kolonijaini narodi naj se dvignejo 1" Danes ni mogooc reči, kako bo kon- 'ča-la vojna v Afriki. Na vsak način pa morajo vsi svobodoljubni Ijudije. vse poštene stranke, visi pravi krLstjani spremljati s simpatijo osvobodilne boje Rifanov. Celo v francoskem par- laimentu so sc nasli Ijud.je, ki so po- vzdignilj svoj glas za neodvisnoist Maroka. Med najbolj divjim hrupoim in vpitjern vcčine je delavski zastop- nik Dorriot očital Franci.ii, da dela vojne proti kolonijalnirn narodoin ter zavpil: »Zelim, da bi vsi kolonijalni lui.rodi slodfili zgledu Rifanov in se dvignili k uporu. Francija na.i izpra- zni Maro-ko. Maroiko Maročanom!« Dorriot jc poudaril, da se franco- sko vojaštvo ne iniara boriti proti Ri- ianorn in da lnečejo vojaki preč oro- žje ter vpijejo: »DoLi z voino!« Francosko vojaštvo po našoni sicer ue bo vrglo preč orožja in se bo pott- vrglo vojni disciplini, toda iasno je vcndar, du sc bliž-ajo časi, ko ne- bo vcč mogoče kapitalisuičnim državam zatirati po svoji voiji tu.iili narodov. Tudi šibka in zaostala plemena raste- jo in dozorevajo in bodo pre.i ali slej vrjjla raz sebe jarein svoiih nasil- nikov. DNEVNE VESTI. Po zaplembi. Kokor juvljamo ie na nvodnem mestu je bila zadnja številka -»Stra že« od S. t. m. zaplenjena. V infor- macijo priobčnjemo tudi tozadevni odlok na prvi strani. Ker nani iz te- hničnih ozirov v sredo ni bilo inogoče izdati dime izdaje — samo zu tiska- nje in odpremo lista rabimo približno osem ixt, — smo doduli današnji šte- vilki prilogo. Pomoč za naše poplavljence. Poslanec Besednjak ie bii včeraj pri videmskem prefektu radi povod- nfi, ki je prizadjala našemu Uudstvu zlasti v Idrijski in Baški dolini ogro- mno miljonsko škodo. Prefekt je od- govortt, da je vlada nakuzala zu prvo pomoč 25.000 lir, ki jih bo videmski prefekt osebno razdelil med najbolj prizadetc. Poslanec je opozonl g. prefekta, da je odkazana svota majlina. kar jc oči- vidno. Morda se bo dala z novim po- sredovanjem svotu zvišafi. Prefekt je na priporočilo poslanca Besednhika tudi obljubil. da bo vpli- val na to, da bo finančna intendanca postopaUi pri (xlpisu davkov pravično in širokagrndno. Duhovniške vesti. Za župnika v Kofoarkhi je bil inve- stiran ff. Alojzij Pavlin, dosed a j ka- tiehet in kiaplan v Tolminu. G. Ivan Semič, dnis,n kaplan v Tolminu, je imenovan za prvega kaplana is tot am. Za dnigega kaplana pride v Tolmin g. Edko Fer.jančič, kaplan v Solkanu. Na njetfovo inesto v Solkanu je irne- novan g. France Kodrič, kapl.au v Ko- baridu. Q. vikarij Matija Ivančič gre iz Cerovega za kurata v OaJberje na Vipavskem. Za vikarja v Cerovem jc riaimescen g. Alojzij Mulič iz Št. Petra ob Nadiži. G. Viktor Kos, kaplan v Bovcu, je imenovan za kurata v Lo- gn. Na njegovo rncsto v Bovec pride za kiaiplana g. novomašnik Viktorin Stanič. Za kaplana v Podinelcu gre g. novomašnik Natalij Kiačic. Konec izpitov v goriškem bogoslovju je bil dne 2. t m. Vesela vest. (i. dvkan Ignacij Breitenberger, ki bi b.i!l postal, kakor srno zadnjič po- ročaili, kmalu žrtev ponočnega ropar- ja, je izven vsake ncvarnosti. Vrnil se je iz goriškega zdravilišča sv. Ju- sta domov in že vrŽi svoia vsaiko- dtnevna opravila. Smrtna kosa. V Dolini pri Trstu j-e umrl g, Jo- .sip Pangerc, mnogoletni župan in de- želmi poslanec istrski. Bil je med1 pr- vimi narod'nimi delavci ter se je sknpno z drjern Laginjem, Spinči- öem in Mandičem boril za pravice hrvaitskega in slovens'kega ljudstva v Istri. S svojim niozatim in odloonim nastopom si ni pridobil samo l'jubezni naSega naroda, temveč so ga spošto- vaü tudÜ naspmtniki. Pokoj njegovi l>leineniti duši! Ohranimo nru časten in hvailežen S'pomin! „Čista" vlada. V siiedo Sita podala svou ostavki minister za finance De Stefani in mi- nister za narodlno gospodarstvo Na- va. Fiiiančni minister je moral odsto- piti, kakor pravijo, ker ni svojc fi- Jiančne politike enotno Lisnieril, miar- \eč je dtelal le od trenutka dü) trenut- ka. To je povzročilo tudi padej lire. Zakaj je pa odstopil* Nava. ni po- vsem jasno. Ta je bil se edini nefa'sist v Mussoliniievi vladi. Pripadal je ta- kozvanim narodsnim katoličanom, ki še vedno vlečejofašistovski voz. Zdaj je vladia »čista«, ker sede v niej sami fašisti. Iz tega dleJajo listi razne za- kljucke. Za na&lednike odlstopivšili ministrov sta imenovana comte Volpi in poislancc Belluzzo, oba fašistai. Obseg nove reške škofije. K novonstanovljeni škofiji na Rek!,' o kateri smo že porocaH. bodo spa- tittle tudii župnije Trnovo. Knežak in Prem. Karn bo pripadal vikarijat Za- gorje, še ni gotovo. Popravek. Odbor prosvetnega drnstva »Mla- dike« v Gorici nam pošilju sledeče: St. 157. dnevniku »EdinosU z dne 5. julija t. I. je priobcila v nekcm po~ lemicnem clanku trditev. da ni naše drnstvo poslulo iirednistvn »Edinosti« ¦ vabila in vstopiiice za koncert. Ta trditev ni popolnnma korektna in niece, morda ne nanwnoma. senco na naše drnštvo. Da stvar pojasnimo, poročamo: U red nist vu »Edinosti« ni bilo vabi- lo na koncert pomotoma poslano, če- prav je odbor članicam, ki so vabila razposiljale, to naročil. Da se ta ne- Ijnba pomota popravi, se ie drnštveni podpredsednik v imemi odbor a v kon- certni dvorani prvd pevskim nasto- pom opravičil pri navzočem goriškem dopisniku »Edinosti« drjn Jarcu in ma vročil brezplačno vstopnico za prve vrste. Gorica, dne 7. julija 1925. Odbor »Mladike«. Iz policijske službe. PodJkomisar na goriškem policij- skem komisarijatu vit. Marocco jc premeščen v Caserto v južni Italiji. Na njegovo mesto pride kot pridie- Ijen iX)Jicijski komisar d'r. Ora'zio Tor- tolani iz Tržiča. V dobi tiskovne svobode. Glavno. glasilo italijanske ljudhvkc stracke »II Popolo« ni moglo več kot dvajset dni iziti, ker ni hotela prefe- ktu ra priznati novega odgovornega unsdmika. V soiboto so pa oblastva vendarle dala svoje dovoljenje in je list zopet pričel izhajati pod odgovor- nim urednistvoini J. Margottija, a se vedmo nod' glavnim u redn ist vom v Francijo od^lega Donati ja. Narod ki umira. V Franciji Se vedno pada ištevilo rojstev. To pa ne radi fizične nespo- sobnosti ljudstva, ainpak ker moder- tio brezverstvo kvaruo in razjedajo- če vpliva na zakonsko živlienie. Vla- da je v skrbeh za potomstvo. zato je nalo&ila, oziroina jiovišala dohodnin- ski davek vsem saancem, ki so stari preko 30 let. To velja tudi za zakon- ce, preko 30 let stare, ki so brsz otn.k. Pismo piše. .. Senatiia komisija je pod pradsed- stvom senatorja- Zupellija končala svoje preiskovanje pr>ti hudo o»bto- ženeniu De Bonu in ga oprostila. Groi- movnik vseh snoparjev Farinacci pa s tem se ni bil zctdovoJjen, marveč je napadel zelo ostro v svojein glasilu pretclsedhika: senatne koimisije, ki je nasprotnik fašistov. Ta se je pa obr- nil na predsednika senata Tittoni ja in se pritožil proti surovemu napadu. Predsednik senata je tudi obsodil Fa- rinaeeijeve be(sede, ce§ dla se na tak način ne koristi ugledu italiianskega nanoda. Tajnik vseh tag'nikov pa je- 2en, vzame dolgo polöi in piše senat- iieimi predsedniku, da lahko ozrneria kogarkoli lioče. Nato je pa dobil Fa- rinacci drobno pisemee, kjer mu jav- lja Tittoni v mirnih besedah. da ga ni volja se spuščati z niim v prereka- nja. Ulx>gi F,arinaeci, še nasprotniikov niina, da bi nad njirni kazal svoje ju- naštvo. Napetost med Češko in Vatikanotn. Papežev nuncij v Pragi je bil od- poklican s svojega meista. Čehoslo- vctiška vlada pa je pozvala domov svojega poslanika pri Vatikanu. Vzrok je baje v tem, ker so pod vladnim po- kroxiteljst.vom svečano obhajali spo- rn in krivoverca'.Ia-na Husa. Vse ob svojem času. Rcteči strail je zmedel že skoro vso Italijo. Saj so že rdeče ^latnice in rdeči nage.ljčki protidlržavni elementi. Če gre pa zai donar, takrat pa nie strahu; tedaj so najtiujši boljševiki dobrodlošli. Italijanski listi pisejo, d!a je vlada sklenila z zastopniki nuske sovjetske vlade pogodbo, da sme iz- ^ vozitä v Rusijo z<\ 300 miljonov lir ' mianufakttirnega. blaga. Tolikšnega iz- voza v Rusiji ni imda Iteliia še nik- dar pred vrojn'o. Čeden zaslužek. Jugoslovanski -rabelj Manisner in njegov hlapec sta znana^ — soveda po imenu, ker liodtita navadno preo- blečena, — širam Jugoslavije. Povsod obešata obsojence. To pa tudi nese. Da sta za^drgnil'a za-nko znanima ro- parjema Carugi in Prpičn sta dobila preko 8000 dtinarjev (skoro 4000 lir.) Pol sporazuma. Politični dogodki v Jugoslaviji so se premaknili za pedi naprej. V Beo- gradu sc pogovarjajo zastopniki radi- kalne in Radičeve stranke o sporazu- mu. Nekateri listi že pisejo, da je mir med tenia strankarna goitova stvar. Rad'icevci bodo baje stopili v vladb in dobidi tudi par ministrov. Kdaj se bo sklenil pa pravi sporazum med vserni tremi brati: Hrvati, Srbi in Slovenci? Boj za katoliško šolo. Prosvetni minister v .lugoslaviji Pribičevič, znani zagrizeni svobodo- mislec, ki se je proslavü' s sivojrmi ukrepi proti katolrškLm organizaeijam in celo proti Marijinim diružbam, je izdelal nov šolski zakon. Ta zakon je za katoliške starše, ki hočejo svoje otroke vzgojiti v verskem in nravnern duhu nesprejem'ljiv. Katoliško ljud- stvo odločno nastorxi proti temu za- konu. V Sloveniji so zato ustanovil-i dru- štvo »Kršcanska sola«, ki mia namen delovati na to, da dobe katoliški otro- ci katoliško vzgojo. Skoda samo, da v ostalih katoliških pokrajinah Jugo- slavije zanimanje za ta boj ni ta.kO' ži- vahno kot v Slo-veniji. Za narodne manjŠine. Te dni zborr.je v Varšavi kongr.es, ki se bo bavil po večini le s vprašanji ; o narodnih manjšinah. Bilo pa je že več takih kongresov, pa je dosedaj ostalo le boJj pri besedah. Žrtve valute. Statistični državni urad \r Neinčiji poroca-, da se je 1. 1923. usmrtüo 13.288 oseb. Velika; večina teh zas°' ker je nemška jruu'ka takrat i>:ullu skoraj na nič in so ti'prisli ob vse pre* moženje. Do kam seže zagrizenost. Na dunajskih pokopališčih je bilo staJno v navadi, da je višji usluilx^nec mestnega pogrebnega podjetja odmo lil »Oče naš«, ko so sipustili kr&to v jaimo. Te dni pa je nek zatgrizen so- cialist, mestni okrožni načelnik pre- povedal mestnim pogrebnim usluž- l)cnccni odimo'liti običajno ni')litcv, IKič pa je sam imel nagrobni go\"0r in ga zaključil z besedami: »Po/'dtrav- ljauiio te, prijatelj, in se ne vidäino vec!« Nato so pa psvci zapeli nagrob- nico in kot pravo najssprotje govon1 zagrizenega nasprotnika vere so iz" zveneli akordi: »... se zoper srečarno v veselju.« Tečaj za babice. V Trstu se bo vrsil v šolskem le*11 1925-1926 tecaj za babice. O spre- jemnih pogojih in vsem drugemda:'e pojasnila »Zdravstveni urad« (Ufficio d'igiene), via Mazzini (pre.i via Mu- nicipio) št. 7/1. Valuta. Dne 9. julija si dobii : za 100 franc, frankov 127.50 do 128.25 Ljr za 100 belg. frankov 125.50 do 127.50 U za 100 švic. frankov 515.— do 530.— L|s za 100 češ.-slov. krön 81.— do 82-- L|f za 1 zlato niarko 6.25 do fi.45 l? za 100 dinarjev 47.75 do 48.25 L|J za 1 sterling 132.25 do 132.75 U za 1 doiar 27.20 do 27.:« U Novci po 20 frankov 106,- do 108.- L[r za 100 avst. krön 0.0380 do 0.0395 U Mestne novice. Gluhonemnica v Gorici. Kraljeva komisija v Vidrniu se ie vendar končno odiločila, d'a piisti}? preipotrebni zavod še naprei v OoriC- Hovolila j,e preko p-oJ milijona lir za popravo stavbišč. Seveda si ni mog^ kiiii, da. ne bi temeljito »popnvil^f. tudi učne moči v zavoida. DosedaiU1 ravnatelj velec. g. Ivan Reščič, ki Č preko 18 let žrtvoval vse svoie nioj1 gluhonemnim otrokom, tem najbed- neišnn izmed vseh bednih ie upoko- jen. Gluhonemi otroci so ga vz*Uiubi» kot svojega db'brega očeta. ker ^ poznal vsled svoje ffloiboke strokovri* izobrazbe vse utripe njih življenj^ Zdfeij pa je mora-1 piistiti vodlstvo ^3* vod'a, ki ga je utemcljil1 Slovenec Sta' nie, zato ker je — Slovenec. Sioer so g. Roščiča še pustili v zavodu K°l provizorično učno moč in dnšneg'a pastirja. Vodstvo pa- so dali nekem" učitelju italijanske narodnosti. P°* klicali so še na zavod, kjer je dve tre- tjini! slovenskih otrok se dve it»" lija.nvs.ki učiteljici in enega ilalijaaiske- ga ucitelja. Pustili s^> le se eno slo- \^nsko učitdjico. Kaj nai to po"11^' njai? Alii se ne bodo nesrecni gJwho- nemi, otroci slovenskili staršev, ^1 smelii in mogli sponiinjati več svojeLa rodu?! Lastnikom psov! Mestno županstvo razglaša. spora' zurnno s podpuciekturo in živin^ zdravniJŠkim uradK>m sledeči u'krep radi pasje stekJine: Kogar bi stek-el pes uiklaä, naj se ta- koj javi na mestnem fizikattu v1' Mazzini St. 7./1. Vsi psi morajo iinct1 od »daj naprej skozi 6 tednov na j^' i;ill ulicah in prostorih nagobčnike'^ se morajo vodiiti na vrvici. V nasptöf' nem shičaju jih konjiederec ix)lovi in odda na lastnikove stroške v šestlTlf* sečno opazovanje; vrlm tega zapa"1 laistnik §e drugini kaznim. Nov most med Stračicami in Podgoro. Mestni stavbni urad že proučuJcj novi načrt za tramvajsko progo, ^ I bo tekla od> Šempetra prcko nokdan.^ idice Treh kraljev (vial'e XXIV vtf&: j;io) v Podgoro in Ločnik. Se poPr^: pa bodo rnorali zgraditi nov kajn^111 most čez Sočo od gozdička nad StJ*' Priloga „GoriŠke Straže" št. 55 »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Glas naSih izseljencey izFrancije. Amlun le Tiche 24.-6. 25. Zelo potrebno se mi zdS. da se tudi iiii nekoliko ogUisi.mo v naši vedno priljubljeni »Ooriški Straži«. Že več- krat stno čitali v »Gor. Straži« kako se nasi rojaki oyjasajo in o>pisujejo svoje iiizmerei. Bcretno, cla nekateri d^bro služijoi — drugi pa spet niamj. kaikor je to že povsod v navadi. Tu, fcjcr so mi naha.jamo, smo ravnoi na niLJi luksemburške države. Zaslužek if pa tmli tak, kaikoršno dclo človek dobi. L.iudic govorijo t.ukaj po vjčini lc frajicoski, posebno kar ie mladili. Pa Siij domadli Ijudi jc nua.kj. veči- noina so saini pfiselj.anci. Največ jo ¦itaiijanov. Sloveucev nas ie tukaj pri- bližno okoli štiridfeset. Rusozna Srbijo še iz predvojnih ča- sov, -— skupen informativni zlet v Južno Srbijo in s teni daie udeicžen- ^eni priliko, da se tudi na lieu inest a Uoučijo o vscm. kar iili zaninia. Zlet ^o vodil vj. dipl. a^r. A. Jamnik sain in zbere tudi ves potrebni. specialni inforniacijski material. Preskrbel je pri ministrstvu saobra- čaja ugodnosti. Udeleženei plačajo samo pnlovicno voznjo, ki bi utegnila znasati okoli Din. 600.- ix> provizo- ričnem potnem načrtu, pa tudi s pre- nočišči po večini ne bo stroškov. Za- radi že nastopajoče vročine bi se zlet pač najboljše vršil v početku septem- l)ra. Ako pa bi večina udeležencev zalitevala, da se vrši prej (a ue pred 15. julijem), bi se njih želii inoulo u- streči. Prijaviti se je do 15. iulija t. I. lzletniki se ustavijo po en dan v Beogradu in Nišu, potem pa gre pot dalje v V ran jo, Skoplje, na Ovčje in Kumanovsko ix)1jl\ Tetovo. Prizaen, Olirid, Bitolj, Veleš, Kos. Mitrovico, Kosovo polje itd. ter evnt. tudi v So- lun, ee se bo za to (posebej prijavilo) dovolj interesentov. Potni prograim še ni popolnoma definitiven in se labko še kaj opusti (zlasti Olirid) all dopol- ni. Prijave sprejema in daje pojasni- la »Agiarni biro« dipl. agr. A. .lani- nika v Ljubljani, §e!enburgova uliea 7-1. Pism.'jiiim vprašanjem ie za od- govor priložiti Din. 3.— v znamkali. Davno je že bil čas, da bi se bili poklicani krogi spomnili in organizi- ra.li tak poučen zlet, zato privatno ini- cijativo in prevzem vsega1 težkega de- la po g. dipl. agr. A. .lainniku šc teiii- bolj po-zdravljamo. I^CriM F3O^TENO, PKMDNO DE- KLIi, vajeno vsüin hišniin deloni. Valičui mlin W. Jochmann. Ajdov- ščina. IŽCliM DRUŽBO 20 DELAVCEV- (jO/HAUMPV za sekanje dry za knr- iiivo iz gozda zraven Kobarida. Na- stop takoj. Plača dobra. I'oliealdi Oiacomo, Cividale. Vabilo na redni občni zbor „Mle- karske zadruge" v St, Vidu, ki se bo vršil 1(). t. m. ob .1 uri pop. \p tnlekarni. SPOKKI): !. Čitanje zapisnika zadnje-ga ol>öne- ga zbora. 2. Poročuo načelništva. 3. Odobrciiije računskega zakliiieka za 1. 1924. ¦!. Revizijsko poročilo. 5. Nadomestna volitev luadzorstva. ('. Shičajnesti. Ako bi bil ta občni zbor neskleixjen, se bo vršil eez pol ure drugi obeni zbor. ki je sklepčeu brez ozira na šte- \ ilo uavzočili članov. NACELSTVO. MESTNfl HRflHILHICfl L3UBL3ÜNSKJI (Gradska štedionica) v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja preko 125 rnilijonov dinarjev ali 500 milijonov kron Sprejema vloge na hranilne knjižiee in tekoei raeiin proti najugodiiejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekočem račimu najvišje inogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi (ekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugud, ker jarnči /a nje poleg lastnega hranilniOnega preinoženja .^e iuesto Ljubljana. / vsem premoženjein in davčno moejo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, Župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je popolnoma varna. TeodL Hribar (na$i.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posojj.) Vslllfa zologa češkega platna iz znane toverne Regenchart S Haymann, usako- vrstno blogo za papočence Hahor turti velihe izbirs moškcna in zenshega suhno. Blago solidno! Oene zmerne! Sirite „ Gorlško Stražol^ Cassa di risparmio unita al Monte di Pietä di Gorizia di fondazione Conte Thurn - - - Goriškl mont Ustanovljen 1831 (Hranilnica) Sedež Via Carducci 2 Operacije zavoda. Hrauilne vloge in vloge na tekoči račun. Posojila na nepre- mienine z eno zapadno dobo, s plačilom na obroke in i. amorti- zacijo. — Tekoči računi z jamstvom na vknjižbe, menice in vrednostne papirje. Posojila občinain in javno priznanim kor- poracijam. — Predujmi in posojila na vrednostne listine. — Na- kup vrednostnih listin ter v tekočem polulete zapadlih odrezkov. Eskomptovanje in reeskomptovanje menic. Brezplačno izdavanje nakazil na „Banca d'Italia" in na „Istituto di Credito delle Casse di Risparmio italiane v Rimu." Na- vaclna hrainba ter uprava vrednot. Sodni pologi. ^elnut Laaerlöf: Katarina iz Sijene. Nikolaj pa je ostal trdovrateii, ker "i nio^-cl prenesti, da je hodila po •svetu iu nosila v sreu ljubezen do iie- kotja druge^a. »Toda če nostš Kristiisa v sreu, dc- viea, odkod veš, dxi te tudi on Ijubi?« Zasmehljala se je v najveselejšem l^snioliu in je i>losiknila z rokaiui ko . »To moraš slišati, to inoras slisati,« Jc rekla. «Zd-'aj ti bom povedaila naj- Važncjše. I3ila je hoc v postu. Iznii- r'la sein se s stariši in sein pridobila i'i'h dovoljenje, da položim obljnlx) fstosti in oblečein ledovniško nošo. ^etuili sein še vedno staiiovala v nji- ll(>vi hiši. In bila je noč. kot sem ti re^la, toda bila js zadnja noč v pu- Y^, tako da so vßi noč spivnienili v . ^1111- ^lavje je šuinelo po vseli ulicali, \ inostovži so viseli ko ptičnice na ^itlovil] velikih palač in so bili vsi I^evloceni s sviluatiiiii prepro^aini in zastavami in vsi zasedeni s piemeni- tiuii da-mami. Videla sem niih Icpoto v svitu rd/ečili, kadečih se pla-menic, ki so tičab v bronastih svcčnikili. vrsta pri vrsti, prav gori do slemena. In ix> pisanih cestab so prihajali v vo- zeh in vsi bogovi in bo^inje in vse čednosti in lepote so v doljrih spre- vodili šli in into. In vines so se vrtcle maske in tako veselje je bilo, da ti, o Rospod, še nikidar nisi vidiel vese- lejšega. In zbe/ala sem v »voio sobi- co, toda vendar sem slišala smell s ceste in še nikoli nisem silišala ljudi tako se smejati, tako Ijubko in zve- neče, da je moral ves svet z njimi udariti v smell in peli so pesmi, ki so kotovo bile slaibe, toda zvenele so ta- ko nedblžno in so pr'iuasale tako ve- selje, dai je sree vztrepetalo. tako da. sem se sredi molitve morala vprašati, zakaj nisem z njimi tain zunaj in vleklo in vabiilo me je tako močno, ko da bi bila privezana na splašencffa konja. Toda nikdi prej nisem tako molila h Kristivsu, naj mi pokaže, ka.i je njegova volja. In mahonia je pre- n-ehal ves lirušč. Velika iu čudovita tisi'iia je bila kroi^ mene in viil'eia sem zelen tiavnik, tarn je sedela Mati fiožja med cvetlicaini in v njenem haročju je ležalo Dete in se igraJo z lilijami. In stekla sem z veliktm ve- selJLMii k njirna in sem se vrgla prod otrokom na kolena in sem naenkrat bila polna mini in pokoja in sveto Deie mi je potisuilo prsta-n na roko in ini je dejalo: »Vedi. Katarina, da si a vim danes zaročni d!i.m s tel)oj in cla te nase priveženi z najmočnejšo zvestobo!« »Ö, Katarina!« Mladi -Perudlžijec se je na tleb obr- niI tako, da je mojfcl zakopati svoj obraz v nje naročju. Bilo ie. ko da ne more prenašati, da bi cleda.l, k;iko je žarela, ko je pripovedovala. in ka- ko so'njene oči postale podobne jasno sijočim zvezdani. Bolesten trcpet ie prjšinil- njegovo telo. Toda mod tern ko je govorila, je v niein vzklila velika žalost. Mala dc- vojeica, bela. mala devojčica nik- dar je ue bo mogel prid'obiti Njeua Ijubez/JTi je bila last druirega, nikdar ni mogla postati n.iegova. Ni bilo niti* \redno, ji povedati, da jo ima rad. 'I'ocla trpel je, vse njeuovo bitje je duhtelo \ Ijubezeuski muki. Kako naj more živeti brez njih? Zdaj mil je bilo skoro v tolažbo, če je poniislil, da je ua snirt obsojen. Tako inn ni bilo treba ziveti in jo pogrešati. ZdLtj je deklica za njini globoko vz- dümila in se je vrnila iz uebeške ra- dosti, da niisli na uboge Ijndi. ^Popolnoma pozabljam s teboj «.^o- voriti o tvoji du^i,« je rekla. On pa je pomis'lil: (ilei, to breme ji vendar laliko olajšani. »Sestra Katarina,« je dcja-l, »ne vem kikšna nebeiška tolažba me je objela. V božjem imenu, želim se pripraviti na smrt. Laliko pokličeš menilie in ¦diiiliovnikc, spovcdal se bom. Kno mi pa inoraš obljubiti, prodiio odideš. Prišla hoš li meni, jutri, ko bom ino- ral. UTiireti in boš držala mojo glavoi v ülaneli, tako kot zdaj.« Ko je to rekcl, je začela jokati in neipopisno veselje jo je napolnilo. »Ni- kolaj Tungo, kako si srečen!« je re- kla, »prišol boš ]>red rnano v raj.« In začela j-j nalajmo gladiti njegove liaise. On pa je spet rekel: »Prideš h ine- ni, jutri, na mestni trg. Sioer ini inor- da postane tesno. Morda sicer ne bi Sutjn t. U UK JbK A M KAŽA« Poslano.*) Podlpisani Jožef Bremec. Sela št. 35 preklicujern vse žaljive besede. ki sem jili go vor i I due 21.. junija t. 1. proli g. fVtru Foim iz Seta St. 8. Sela, due 7, juiija 1925. yrxsvjo lirenwc. '.) Lix Clanke pod tern naslovom odgovarja nredniitvo samo v tnliko, kolikor zahteva zükon. KOVASKtfOA UCKNCA. močnega in zdravega sprejmem tako.i. Hrana in stainovaiijc v liiši. Pr.ednost imajo Tolminci ali Kobaridci. Božič Miliael. kovaš.ki moister, Solkan 305. PK1 UPRAV1 »(joriške Straže« je na prodaj časopisni papir. Delak in Gomišček zaloga pohistva z lastno delavnico Solkan p r i G o r i c i se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajameen. „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" dvoftolesa, inotorini „Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 Mehanföna delaunica, Piazza Gauour štev. S. težlšcci za krogle (cuscinetfti & sffere) iz delavnic v Villar Perosa. Ldino za- stopstvo z szalocjo za goriško ozemlje: Panel If olpi, GORICH, Corso llitforio Emanuele 111. št 58 ¦ ===== garage „ FI A T ". SLUŽBO OSKRBNIKA POSESTVA ;;li kmctijo v nrjem sprejinem. Naslov pri upravi lista. Opr. štev.: I: N10/25 Dražbeni oklic. Due IS. juiija i. l. oh 15. uri bodo P rod anc na javni dražbi: premiičnine (oprava jn grad'beni materijal), last Nove stavbene za-dlrugc v Št. Pctru pri (iorici. Konknrzni upravitulj: Dr. K. Podiiornik. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimapijaQu.fl.QE FI0R1 B GORICI, CQHSO VITT. EH. III. št. H SPRE1EJM OD 9 - IZ IH Z - Y Občni zbor Posojilnice v Pevmi r. z. z n. z. l)o I(J. t. in. (>1) 4!i po'poldiic. Dnevni red: 1) Porodlo načjlstva in naJlzor- stva. 2) Računski zakl.iučck za 1. 1924. 3) Volitev načclistvain nadzorstva-. 4) Slučajnosti. Nučelstvo., Dr. Rosato — Idrija zdravnik - kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnicc Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jcm zasebnem stanovanju vsako sredo od 9 - 11 urc v Spodnji -----------------------------------Idriji. —;----------------- ¦¦¦-- LJUBLJANSKA POSOJ1LNICA r. z. z n. z. v LJUBLJANI - Telefon štev. 9 —____-.: IVIe«tni trg žte\^. 6 . ¦ ,., .: obrestuje vloge zelo ugodno in sicer : vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z eno mesečno odpovedjo, po 10% vloge s tri mesečno odpovedjo, po 12% vloge s šest mesečno odpovedjo, po 14% Jamstvena glavnica znaša že nad 11 miljonov dinarjev. Posojila dajc le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. ~ lnkaso faktur in menie *> Trgovski [krediti ~ Andrej Mavrič Gorica via Carducci 3 — Podružnica Kormin via Principe Umberto Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in žeaske obleke, hlačevine, g Zepfirja, Perkala itd. Velika izbera češkega platna in raznega perila, kakor tudi volne, žime; bDmbaža; morske trave ter izgotovljenih štramacev. — Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in decke. Lastna hrojaSnica hatera sprejme usaiio naročilo. Izursi delo točno in po nizkiti cenoh. p . - . Obiščite domačo tvrdko, kjer bodete Cene niZKei gotovo dobro postreženi Cene nizke! jnoiCel v stanovitnosti urn ret K Toda če baš [jričnjoča,, born oibčutil vescljc sa- mo in vl's strali me bo zapaistil.« »Ne vidim več v tcbi revnega člu- xeske.u'a sinn,« je rekla, »»d'i se iii'i ko prcbivalec nebeške liise. Taiko mi je, Vx) da bi izžareval luč, ko da hi te za- grinjtili oblaki kad'ila. ßlazenost va- !ovii od tebe do mene, ziaikai kinalii bos srečal moje^a ljnbljene.ua ženiina. Bo- d-i iiiiren. prišla bom in te bo'in videla mnreti.« Nato ga je pcljala li vpovedi in li s vet en n i obliaiiln. Vse je oipravil kot \ snn, stnab prcd srnrtjo in koprneriju po življenju oba j^a zaipnstita. Smrt se mu je zdela zdhj inalenikost v |)rimeri v. bolečino, da .^a ona nikoli ne bo lju- hila. Deklica ni spala mnogo v oni noci in v raneni jutru je že prišla na niio- risče, dla eaka nanj. Brez nclianja je i klic::la Mater Jeznsovo, Mari jo in sveto Kutarino Egipeansko, devico in muoe'iiieo, naj rešita njegovo dusix Neiprestano je tfovorila: »liočenn. naj bo z\eličan, lioeem, liočein.«. Toda biala se je da bo nie moilitev brez sadn, zakaj ni več občutil.a one- Ka navdiisenja, ki je gorelo prešiiji večer v njj sren, obcnti'la je le nciz- recrio nsrniljenje z njimi, k:i je moral innreti. Le žalost in bolcst oba sta biia nad jijo. [-"olagonia se je mestni try; polnil z ijii-dini. Rabljevi blapei so i>rikorakali s palicami, lirušč in glasno govorjenje so zavladali naokoli, ona pa ni opazi- Ia iiiič, ni slišala nič. Bilo ji je, kot da bi bila saina. Ko je prisel on, se urn je i.'.(>d;ik> ravno tako. Ni mislil rm dni.tro. videl je le iijo-. Ko pa je pri ¦poglediu na njo videl, dia obliva žalost n.ie obraz, je zasijal in s-e S'koro raz'Neseli'l. In Klasno ji je zaklical: »Nocoj nisi spah, dbklica.« »Ne,« je rekla, »bedda sem v ino- litvi zate, tod:i zdaj seun vsa obirpana. k,T moje molitve so> brez ni'oci.« Spustil se je na morilnj ikamen in ona je zdlrkniLa pred njim na kol.ena, da je nio.uia držati njejycyvo irb.vo x rokali. »Zdaj trreni na, pot. da sixvam tvo- jetfa ^enina, Kaitarina.« Ona je iokala ved*noi bol'j. »Tako slabo tj. znam toiažiti,« je d'eiala. Pogledal jo je s čndovitini sineh- !j.ajöin. »Tvoje solze so moia najbolj- s.i tolažba.« Raibelj je stal z .i>"(>liin mečefm i>oleg iiije, toda ona mn je n amis nil a, naj odstopi, ker hoče iro\'oriti še tieka.i be- s.ed z obsojeneem. »Predno si prise!,« je rekla, »sem legla tnsem na inoriljii kiunen, da po- sknsim, ali bi rnogla prenvišati. In sem zaentila, dia me še navdaia jjroza l-'ied smrtjo, üa Jczusii- ne liirbim do- volj, da bi tonro mo^la imireti. In tiidii liočeni, da bi ti unirl in moje iim- Htve so brez moči.« Ko jo to rekla, je mis'lil: Ce bi mi I'ilo da no živeti, hi jo kljn'b vsenui pri- dobil zase, in bil je vesel. da inora nmreti, predno sc mn je posrečilo, da pote^nc prelestno ncve:.to nebcško na zcmljo. Ko pa je položi! ylaivi) v nie;iie diani. ie priišila nad oba velika tolažba. »Nikolaj Tungo,« je -dlejala, »vidim nebesa se odipirajo. Anu'eÜ se spnšča- jonavzd'ol, da sprcjmejo tvojo dušo.« Začndbn smeliljaj mu je preiletol obti- eje. Ali naj je res radi tetfa, kar jf zavoljo nje storil, zaslužil nebesko kraijcstvo? Dvignil je oči. da Dolled:«, kar je ona vklela, takrat |)a ie padla sekira. Ona i>a je \ idela priliajati aiitfelj»-* vedno nizje in nižje, videla ji'i je« kako so dvignili nje.u'ovo duso in j" jiL'sli proti nebu. Da ie deklica Katarina živela *c vseh teb petsto let, .*.• mi zdi nueM- krat jasno in n a ravno-. Kaiko bi jo nio- y:U ixwabiti, krotko. malo devojko, ve- liko, ljubeče srai? Zopct in ztjpet ino- ramo v nje slavo neti pesern. ki *c ra.zlega zdaj v ma lib k:)ipelieuli: Sveta in ponižna lmiti. tolažnica vseb nesrečnili, v valovih tega življenia \'odi nas z moliitvijo. l-'rosi za na:s. Sveta Katarina, |)rosi za nas! (Kome e.) >GOR1ŠKA STRA2A« Stran 5. čicaonu proti farni cerkvi v Podgori, malo višje od nekdamje »pašarele«. Most bo otvorjen tudi za pešce. Stro- škl zanj so proračunani na 1 milijon in 200 tisoč lir; nosili jili ]>a hodio dr- žava, provinca, mestna občina in ve- leindhstrijalec v Podgori Brunner. Z novim inostoni bo ljtklem zelo u- strečeno, ker morajo zchij hoditi oez pevinski ali pa po ovmkih čez leseni zasilni most za tov.irno. i Darovi. Za Slownsko sirotiščc: Ljudska posojil- nica v Nabrc/Jni 50 L. -— Srčna hvala! Darovuli so zu svvtišče sv. Višarij: Župnijai Trbiž L 710.50; župnija oabnice L 600; župnija Ukvc (II) L 60; župnija Ovčja vas L 150; župnija Naborjet L 30; N. N. Tr- ! hiž L 100; župuija Podmelec L 600; župnija Bovec L 1023; župnija Soča L 418; kuracija Trenta L 243; vikarijat Cezsoča L 510; ku- racija Srpenica L 905; Strmec-Predel L 182; Župnija Kobarid L 800; župnija Brejrinj L 371; kuracija Drcžnica L 1350; kuracija Li- hušnje L 1175.30; vikarijat Kred L 485; vi- karijat Scdlo (II) L 80; r. Katra Primožič (Kajro) L 200; 3 oscbe — Ladra L 15. — Vsem darovalcem srčna zahvala! Oskrbništvo Svetišča s\\ Višarij. Listnica uredništva. Č. A., Si'illo 51: Krompir je šc mogočc ohvarovati gori v hribili; seveda, če jc krornpir šc zelo zeten in še niso začcii listi močno rumcneti. Obvarujc se Ka pa s .skro- . pljenjcm s to raztopiuo: na 20 litrov vodc se raztopi 30 dk« vitrijola in 30 dk? jraše- 1 nena apna. Pozdravljeni! Kaj je novega na cleželi? Podgora. Kakor srno izvedeli, se bodio vršile I>ri nas oibčinske volitve na dan 2. a.v- gustta t. 1. Pri vseh dosedanjih volit- vah smo imelii le eno skupno volišče, navadno pri mostu, medltem ko bom'o volili sedaj ločeno na dveh krajih in sicer v »LjudSki šoli« v Podgori in v »Ljudkki soli« v Pevmi. Teda.j boino prav natančno dognali štcviJo onili »strašnih« komunistov v Podgori in Pa števi-lo pristašev drugih zmernih strank. Želeti ixi bi bilo, dia se stnne- nio v močno vrsto proti komimi'stom, ki grdo lažejo, ko nain pripovedujejo o nebcsih na zemlji, a so s svojini nerodnim nastiopanjero proti oblast- vom dosegli, da ne smejo scdeti z ve- čitio v občinskem svetu. Če izvolinno komuniste, bodo sniatrali to za do- kaz, da nočemo starešinstva. temveč da hočeni'0. še naprej komisarja. Voliti proti konmnistom se ne pravi voliti proti delavcem, saj bodo tudi naši kandidati le k,metje in ddavci. Zma- gati hoeeino, kcr si: dobro zavedamo, da moranio sanii plačevati dragega komrsarja, ki ne pozna iiaSejra jezika in pa ker niora občiina odšteti lejx? tii- sočalke našega dtenarja, ki gre za vsa- kokratne voli-tve, posebno še sedaj, ko imaino k ir d've kcwnisiji. Podgorci, od vas je odvisna usoda Iastnc oibčinc! Vrtojba. Prejcli smo in priobčujemo: V »Edinosti« se je že parkrat nck- U.0 zagnaJ v županstvo, češ, da ne skrbi dovolj za ureditcv poštnih raz- nicr v občimi. V pojasnilo navajani sledeče ixxltitke, iz katerili sledi, da sta županstvo in starešinstvo popol- noana izvršila tudi v tom vprašanju svojo dolžnost. 2e v prvih sejah, ki jili Je iniclo sedan je stariešinstvo marca 1922., je razmotrivalo o prenrcjcnili Poštnih razmcrali v naši občini. Od- Doslana je bi'la posebna spomenica na Poštno ravnateljstvo v Trst in rmzen tega. je zastopnik občine tudi večkrat «sebno posredbval za ugrodno re&itev, županstvo sanio pa je tiidi večkrat Pospešilo zadevo. Zahfceva; občinske^a j z-astopa gre za tem: v Vrtojbi naj se l'stanovi nov poštni urad; dokler pa se to ne z^odi, naj se postavi piseni- ski nabiraln.ik na občinski dom v sre- ^o občine in raznašanje piisein naj se Povcri lc eni osebi za celo Vrtojbo. ^troške za prenos nabiralnika je pri- l>ravljena občina sarna plača.ti. za pis- ttionošo pa je pripravljena dobiti pri- nierno moško o&öbo, ki bi bila obenem ludi o'bcinski sJuga in ki bi vršilai raz- •Uišanjc pisem za vse stranke brez- Mačno, ker bi njeno vzdrževanje de- lf>ma prevzela poštna uprava in sicer v enakj ali nekoliko večji meri kot za ^oscdanjo poštno raznašalko. deioma 1^' občina. S tcm bi odipadli obe se- ^janji 'laznašalki, i>i.sma bi se redno ^ostavljala in raznašala vsak daii, tu- J*i ob nedfeljaih. Poštna uprava bi radi jegai ne trpeia ničesar. Ta naravna, Io?ična in za poznavalca razmer edi- no lnogoča in današn.iirn razmeram J^še občine edino odgovarjiaijoca zali- l9v^ Pa zadeva na odpor par intere- ^ranih in nazadnjaško mislečih oseb, K'bi seševefdno radlc igrale Dolcnjce in Oorenjce in ki sc z najbolj nesmi- selnimi razlogi upirajo skoro vsakemu ukrepu občinskega zastopa. Koliko k kriv na tem poštnj nrad v Šempetru, od katere^a je naša abčina odvisna, in koliko poštno ravnateljstvo v Tr- stu, ne lriorem ngotoviti. Prav v zadnjein časn je napelo žu- panstvo vse sile, da bi se njegova u- pravičena zahteva resila in naprosilo za posredovanje nekaterc ujjledne o- scbe, a do sedaj njrna še odi.(wvora. Končno naj še omenim, da ie post- no ravnateljstvo svojecxisno ponu'dilo poštno nabiiralnico z vsetni pravicami in dolžnostini bivšenm župann, ki jo — Bog ve zakaj -— ne da bi se s koin IK>svetoval, sam kratkomalo ponudi- bo odklonil. Tako mora sedanja ob- činska uprava, kakor niarsikic dru- god, tuid'i fcukaj popravljati zavoženo' dcdšcino? Uverjon pa seni. dii se naim tudi tukaj posrečj izvojevati končni uspeh, kakor se nani je toi ix)sredlo že v marsikaiteri, še težji zadevi. Župan: Oa'. Solmn. Medvedjebrdo nad I-drijo. V nedeljo 12. t. m. bo iinela šolska mladina veselico; čisti dobiček je na- menjcn ubožnini šolanem. To je vse lepo in praiv od učiteljstva. d!a se za- vzaine za tako čl:ovekoJjubno stvar. CiKiiio se nam pa zdi, dla ie na tej sol- ski prireditvi, kjer nastopajo le slo- ven^ki otroci, izključena vsaka slo- venska točka. OlcdaiÜ sniio program, a sanies italijanske pcsmi, dcklamacije in prizori. Ali misli prireditveni od- boT s tieni vn>biti na vieiselico sloivenskc staršc? Za enkrat le to. — Oholican. Kanalski Lom. Stari Kriištanc — umrl. V sredo zjutraj je minio v Oospodu zaspal —¦ previden z vsem za pot v večnost — Primož Manfreda, po domače Kri- štanc, v 74. letu svoje istaosti. Bil je izvrstcn dolgoletni živinozdtavnik — samouik. A ne morda kak mazač; zdravil je poix>lniorn.a: po moderni mc- dicini. Vso svojo ml ados t ie šuidiral n'-zne živinozdravniške knjige. Mars:- katereniu rev,ežu je rešil edino kravo; j za,to ga pa bodo vsi v Lcumu in tudi dialieč okoli občutno po^mšali. Vsai", kateremu je Krištanc reßil kako ži- vinče, naj se spom'ni vi miolitvi njego- ve duše: nemalo molitev se bo dvi- gnilo proti Vcčnemu. — Vsemogočai •mu daj večni mir. — Ostalim iskreiio sožalie. Podraga. Po dbbrih dveh leti'h smo imeli pri nas preteklo ncdciljo zopet javno pri- reditev. Na.še »Kat. slov. izobraž. dra- štvo« je vprizorilo Finžgarjeve^a1. »ßivjega lovca«. Diiištveni pcvski zbor je zapel nekaj Ijuibkih pcsinic. Prihodnjo nedeljo 12. julija ie pri ins cei'kveno žegnanje — praznovanjc niiših farnih varuhov sv. Mohorja in Fortunaita. Na splošno zaFitevo bomio ta dan prircditev ponovili. Pričakuj^- lno obilne udelez-be. Rihenberg. Malo dopisov dobite iz naše obč- ne in še ti ne prinašaijo veselili novic. Ze pred časom smo čitali v »Ooriški Straži«, kako so nekateri snoparji ki- kor: konjski mesatarji, Cigojniki in Stankoti popolnoma izginili iz javne- ga življenja na&e občine. Enaka uso- dla preti tudi nekemu gostilničarju pri Birisib, ki zaslcduje politiko zgo- raj imenovanih. Ker ni mogel ta go- stiiničar dobiti dovoljenja za javen pies pri županstvu za v nedeljo dne 5. t. ml., se jc njegova mlaid'a sestrica poslužila tukajšnjih črnih srajc ter potom njili izposlovala pri zupanstvu dovoljenje. — In to so bill nekoč »na- rodlijakarji«?! Zdaj pa pomagajo ne- katerim plasaželjnim čmosrajčnikom »barjarje« delati. Vendar v nedeljo ni bMo razven prav hudi'h plosalk in »ziial«'domači- 11OV zra;ven. Najibolj se je pa oidllikoval del rilien'berskega učiteljstva, ki je pri plesu sodekn-'ail'. Doslej se nismo ve- delii, da spt'xJJa v vzvišenii učiteljski potklic tudli pobiranje vstoip-nine in re- diwljistvs) pri javnih plesili. Naša mla>- dina iina res v talk in vzgojiteljih svoj vzor. Ce ja to norjenje bilo v nedeljo črn madež za Rihcnber/ane, je pa moral vsakogar razveseliti lepi nastop Pro- svetnega društva. Sicer so nekoliko ponagajali d'oimaci oblastniki. vendar se je vse lepo končalo im .ie dnišfvo iiiielo popoln rnoralen uspeh. Vrlim fantom in dleklr.jtonr mora mo le časti- tati na uspehu, ki so ga dbsegli, če- prav skornj nimajo voditeliev. Le na- prej! Koritnica pri Grahovem. Prosvetno d'rustvo na Koritnki pri Oraliovem ix)novi v nedeljo 12. t. m. ob 3. UTi ponol. v prostorih gosp. An- dreja Florjančič-a Iv. Česnikovo na- rodno igro »Domen« (za-loigra v 5. dej.). Igralo se bo tudi v slučaju sla- bega vremena. K obilni vdeležbi vljud- n(j vabi odbor. Dornberg. Po kratkem oddihu nani bo nasa vCitalnieii« nudila zopjt" iz reden uži- tek. Z ncdo'segljivo vztrajnostjo in kljub silnenui delu dam a so pridni in že pozna ni igralci »Čhalnice« naštu- dirali Jurčič - Cesirlkovega ^>l>omna«. Ta igra drži gledalca radi živahnega dejanja v napetetm pričakovaiiju in je ze'la ix)vsod, kjer je bila vprizorjena. popoln usp?h. Imeli homo tudi priliko čuti par pesmi društvenega moškega in mešanega zbora. Ne dvomimo, da se vidimo v Dornbcrgu v lredeljo vsi, ki smo vkteli že lepo vrsto na splošno zaidiovoljnost nsipclih prireditev. Ajdovščina. Zadnji četrtek je umrlct tu pri nas mati našega g. župnika gospta Marija Fon. DoiSvigla je častitljivo starost osemdesetili let. Pogreb se ie vršil v soboto ob številni udeležbi. Blagi po- koinicr naj sveti večna Iuč, g. župni- ¦ku nase sožalje! Iz Novakov. V nedeljo 12. t. m. ob 3h popoldne prircdijo novaSki in robidniški ljud- skošolski otroci veselico z zelo izbra- niin sporedom. Med dirugim l>odo igrali Finžgarjevo dvodejanko »Vc- dež«. Ker je čisti do'bicek namenjen v priid ubožmim otrokom obeli šol, pri- dite okoličani, in vddežifce se prire- ditve v olbilnem številu! Šebrelje. Iž Šebrelj smo prejeli prav oster dopis proti naistopanju tamošnjega učitelja. Res prav žaloscno je, dia: mo- rarno slišati, kako na)§ človek sramoti naše otroke. Za danes dopisa ne ob- javimo, ker upamo, da ibo prizadeta oseba sama uvid'eLa, da tudi Scbrelj- ci vseh krivic ne lx>do dolj^o več pre- našali. Če pa naš^ oponiin ne bo nič liasni.1, svetujemo Sebreljcem, da se v takih zaidcvah ofbniejo na višjo §ol- sko oblast v Tstu, ki bo žc tudi še- breljskega učitelja podučila. kako se mora ravnati z otroci. Ustje na Vipavskem. V nedeljo dne 19 t. m. popoldne ob 3 in pol uri priredi nase prosvetno društvo »Zvon« veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Natančnejši spored objavimo pravočasno. Sosed- iicti društva, pozor! Sv. Križ na Vipavskem. Zadnja nedelja je bila za našo faro in obeino izreden dan. Dovolito mi, g. uredjiik, da Vaim podlain kratko poro- čilo. Najponieinbnejši dogodek te-ga dneva je bila brezdvonnio nova sv. maša, katero je daroval g. Viktorin Stanič iz spoštovane Staničeve dru- žnie na Otkovišu. Okrog pol desete ure predpoldiii.1 se je razvil iz rodne hlše svečan sprevod dluhovnikov, bo- goslovcev, so rodln ikov in prijateljev proti župnijski cerkvi. Zadnji je korakal g. novoniašnik med očetom in materjo. 2upnijska cerkev. ki je bila cxleta v zelcnje, yz bila na'bito polna. Prihiteli niso saino doimiačini, temveč tudi verniki iz sos.edn.ih dii- bovnij, da prisostvujejo pomemubni slavnosti. Profesor Terceli je imel bliestec cerkven govor, v katcrein je z njemu lastno- zivalinostjo očroal te- žki poklic duhovnika. Med sv. opra- viloni je pel domači pevski zbor, ki je dobro rešil nelahko nalogo. Novoima- šnikii želimo tern iwtom še enkrat obilo sreoe in božjega blaigoslova na težavni ix>ti, katero je nastopi'l. — Še pred no se je začela sv. niaša, se ie vršila pi*va seja novoizvoljenega ob- cinskega- sveta. Sejo je vodtil doseda- nji oibčinski komisar g. Del Bianchi :z Gor ice, ki si je s svojim treznim in pošteniTii delom pridobil priznanjie vseh občinarjev. Za župana ie bil iz- voljen bivši župan g. Karol Ceirnigoj, za svetovalca pa gg. Vouk in Simo- nie. Častitaino g. Černigoju in želi- ino novernu odboru obilo uspehov.. Poi>oldne se je vršila v dnjištvenih prostorih veselica naše šolske mladi- ne. Otroci so večinoma prav dobro reštli svoje vloge in so večkrat želi gromko priziiamje od številncga nav- zočega občinstva. Škoda samo, dia je bilo malo preveč... Pa molčkno in napravimo rajši piko, da ne bo skva- rila grenka kaolja lepega spomina, ki I nas bo vezal na minulo nedelio, Iz Črnič. Pri nas smo imeli v nedeljo 28. ju- nija, kakor smo že kratko ix)ročali, toliko pričakovne občinske volitve, ki so pa bile naznanjene ljudem komaj kakili 12 dni ]X)prej, zato, da ni bilo zlasti ob tem nagroma-ctonem polj- skem delu časa za \rečja volivna raz- burjenja. Volitve so se izvršile v zna- menju že starih vaskill in osebnili nai- sprotstev. Upamo pa, da bo novo sta- rešinstvo vso skrft posvetilo zboljsa- nju gospoiDarskega ixrfozaia občine in občinarjev. Ravno na dan farncga pa- trona sv. Vidfei je preminul oče Andrei Rcbek. Preisnji dan je še počasi lc- , zel doli na cesto pogledat in ie hotel iti k maši. Hiral je že več časa. N. p. v m. — Na pratznik sv. Petra in Paiv- la pa je praznovala naša Mar. Druž- ba 15 letnico, odkar in bilo ustamov- ljena. Pose tile so jo ob tej prilike vse soscdne sesterske dmžbe. Lepo je bi- lo videti to črez 260 dekliet bmiečo četo, ki je pod plapolajocimi zastava- mi med petjem in pritrkovanjem zvo- iiov vkorakala v cerkev. Ta pa je bila tako okrasena kakor do toda.i še nik- dar, vsa v zelcnju in cvetju. Cerkveni govoirnlk je bil g. župnik iz Dornber- ga, ki je kazal na junaškega duha, ki naj navdaja dmžbcnice. — Po cork- veni pobožnosti je bil pozdraven se- stanek družb v prostorih »Kat slov. izobr. društva« in na društvenem o- vskega ljudstva v Italiji. Bog živi! Divača. (Nekoliko pojasnila.) j>ne 20. niaja je bila v Divači sv. birma. Prastor pred! cerkviio je bil okusno okrašen z venci, cvetjem in zelenjem. Sicer ni bilo slavoloka, ka- koršen je v navadi v nokaterih kra- jtli, pa to ni prav nič motilo; saj je äe üx>lj prirnenio, da ni povsod okra- šeno ix) encm in isteni načinii. temveč dla je nckoliko razlike. Prevzviseni g. škof se je pripeljal v Divačos dnc 19. zvečer nekoliko prod ssiclmo uro. Skoz pol ure pred prihodom in ob prihodu je slovesno zvonilo z vsomi tremi zvomovi. K sprejemu je prišla šolska inladina z gdč. učitcljico-voditeljico in tUfdii več drugili ljudi. Zelo veliko Ijudi ni moglo priti, ker šteie župni- ja sarno oikrog šcststo prebivalcev in nied1 temi je mnogo vslužbeneev pri žetaznici in v uradih. Maihna, belo oblečena deklica je prevzvišenega po- zdii-avila in nin podala šopek cvcfck. Petje, godba: —, bilo je vse tako pri- rnerno izbrano, da je mogel še naj- viečji nezadovoljnež dobiti nekaj za- bave. — Fiantje, dela in požrtvovalno- sti je treba in dajo se vse ovire pre- niiaga.ti. Kjer je to, tarn napfeduje iz- obrazba in je doma posteiuo veselje! Kjer tr-ga ni, tain se išče zabava dni- gie in pri nas v noumnem in divjann piesu. Tarn se trosijo tcžko prisluženi denarci in izdivja mladina. Kaj ne o- četje?!? — O. voditelj, mi srno vam iz srca hvaiežni, da ste zastavlli vse svoje inoči v to, da pokažete mladini pravo pot do izobrazbc in pravega veselja in da aelo sjvoj prosti čas v to zrtvujete. Neustrašite se pa, ako vam tu pa taini pride kaka ovira in cdo od ti:kih, ki bi morali vas podpirati. Po- s-ebiK) ko't je bilo v tern slnčaiu, ko je bil eisti dobiček namenjen v podporo ubogim vaskiim otrokorn. Stcvilo ne- vtdnezev, d!a kaj drngega ne r.eceni, se krči in oči se od«pirajoi. Po'sebej pa snio vam še bvalezni, da ste nain tu- di v cerkvi upeljali lepo našo pesem, katera vzdigujc duha in sree k Bogu. Tudi vam pevcem in pevkam bodi iz- rečena cast in hvala! Na,i vam ni žal z'd trudl in žrtve, ki jih doprinašaie! Mladüna, ta pot je prava! Po njej ko- rajžno naprej! Ne bo ti žal! FaIcu v imenu vcč staršev. Voice. (Starodavno svetišče obnovljeno.) V nedaijo 5. t. m. smo imeli v Vol- c;ili izred'no slovesnost. Preč. g. de- kan.tol min ski msgr. IvanRojec je ob a'sistenci novoiimcnovanega kobari- skega zupnika'g. Alojzija Pavlina in domaccga g. župnika slovesno bla- goslovil na novo popravljeno ne?kdaj fa ni o. sedkj ix>družno cerkev sv. Da- I'ijela, ki je najstarejša v Oorah. Isti dan poi^oldiie tud'i novi del pokopali- sc-a, Pri slovesni sv. maiši je pel do- mači zbor pod vodlstvom g. organist a Andreja Majnika. Cerkev je popravil in pokoipališc obzidal teliniciii urad v Tolminu; moramio rööi z veliko skrb- jo. Zasluga gre predfvsem gospodn dv. svet. Maihnič-u im njegovim inže- nirjeni. Bodi jim tu izrečcna prisxna zaihvaki. Cerkev je v vojski hudb tr- pela. §est metrov pod njo je bil zgra- jeu velik rov, ki je povzročil. da se ie pri popravljanju podrla vzhodna ste- na in bi se lailtko tudi zvonik pre- kuonil. Izginik je baročna lesen a pri- žnica, ki je bila inojstrsko delo; izgi- nile so freske dvanajstih apostloilov okoli oltarja i,ii vsse druge si ike. Ostal je pa gotični strop v prezbiteriu in go- tična okna. Zvonik je tudi onr'anjen. Stoji sam zaise 4 m preč od glavnega vlioda v cerkev. Večji zvon iz 1. 1868. je ubit, niali iz 1. 1516. je pa eel in luwn je v nedeljo lepo pel. Notranjost pokopališča ie n a novo vred.il sedanji g. župnik. Za nedeljo je ljudstvo skrbno ]X)pravilo in s cvetLieami ozaljšailo grobove. da je bilo kakor v cvetličnem vrtu. Pripo- ročati je, da bi ostalo pokopališče vedno vsaj v taJkem stanii. Ali ne za- služijo ranjki, da jim tudli tako kaže- lno pijeteto? V nekaterili krajih so pokn- tudi naiskirtwie- je oskrbovano in zaljšano, da^ bo tudii v tern prvo. ¦ * * (Nesreča.) V petek 3. t. m. je vrgla kraiva tako nesrečno 79letnaga Ivaina Dusa iz Vole St. 142, da si je zJornil nogo, pa tudi prsiai poškodoval. Ubogi starček je ran am podlcgel. Poköipali smo ga v nedeljo. Pokojnik jeWl pošten, splot- šno priljubljen, svojeas tudi župan. vzoren družinski oče in sikrben go- si>odar. N. p. v m.! Spodnja Idrija. V nedeljo je priredlilo izobražcval- no drustvo'igro »Črnošolec«. Kcr je igra iziieidno dbbro izpadla, je po- tivbno, da se tudi mi ustavimoi neko- liko pri oseibah, katere smo gledali na odru. V prvi vrsti moramo seved« pohvalit! »čmošolca«, ki je svojo te- žko vlogio izpeljal, kakor je pač naj- l;olje znal in vcdel. Njegov oče Ore- šnik se je s potekom igrc vodno bolj razviial. Mati Katra je bila posebno dobra, kadar h žalovala. V zadhjem dejanju je bila slabo šntinkana.1. Se- stra Cilka skozi celo igro skoro ena- ko dobra. Rozalka, nekoliko prtmalo mlado šniinkana, je bila ncposredno pred smrtjo nekako premočna. Sicer je igrala dobro. Župniik je bil narav- nost lep. Šmimka izborna. mlmiika le- pa, igra sikozi in skozi prav dobra. Lija, graščakinja nas je prsenetila s svojo lopo izbero toal.et, ki so ji stale vse prav dobro. Pa tudi igrala je res dobro, raizen par gest z roko. ki so bile nekam trde. Slednje vclia tiidli za Kalina, ki je sicer nastopal samoza- vestno kot star uinctnik odirai. Hostnik .lanez, nekaj krati premeliak. presa- njav, sicer pa dobei. Dckla Neža prav dobra. Jernaču je stala brada precej previsoko zai tako visok odier in tako niajlino dvorano. Ta šminika je bila prirejena za doisti večjo oddaljenost. Ciganka p:i jie imcla lepo šminko, ven- dar je bila pileariiailo živalina. Splošno je bila igra eel čas lepo igrniia, brez zatiikljejev, katerih smo bili včasih, žaJ, le preveč vajeni. Šminkal in vodil režijo je i*udar .la- nez Kogoj, kateremu moramo na le- lMjrn iispehu prav odlkritosrčno1 ča- stitati! Idrijske novice. ¦Deln za složno sožitje«. Nikdar do danes sei nismo posegli v debato z listom »Oiornale del Friu- li«, oe tudi srno se velikokrat čtidili, kako da morejo Italijani prebaviti taiko hrano. Zadhje case pa se po- trebe in zahteve našega prebivalstva v tern listu tako potvarjajo, dti res ni niO'goce več molčati. Ko ugotavlja >EdJinost« z due 30. rnaja t. il., d.ai je moral podjetnik, ki gradi Gasilni dom odpustiti vs2 one fante, katere je vzel na svojo roko v delo ter da po- tem ni bil se nobeden sprejet, ako ni imel nosebnega dovoljenia. od tajnika tukaijšnjega fašistovsfkiega sindikat i, ndgovarja »Giornaile del Friuli«, da je »Edinost« takoj, ko je dognaki^ da niso ras vsi dnin;irji vpisani v fašjo, u> svojo vest deimentirala. Na> očitanje »Goriške Straž?«, du je nasilno in protizakonito če podjetnik pošilja brezposelne k obč. koniisariu. ta s priporočiliiim pismom k tajniku f::Sistovskcga sindikata in da šele siednji sprejme reveža v delo ter ga s ¦priporocilnim pismom pošlic k pod- jetniku nazaij, ugotavlja »G. d. F.«, dsi so vsi dielavei zaposleni pri zgrad- bi G. D. slovemslke naroinosti iz Idri- K% vsi potrebni in do takrat brezpo- selni, kar vendar ni nihče izpödlbija.l. Oalje ugotavlja, dai so bili samo trije res vpisani v fašistovski sindikat, o raicinu sprejemanja pa raje molči!!! Ko je podprefektura zapazila: ogorče- nost prebivalstva nad takim Doslopa- njern — saj je bilo že v ustih vseh m- darjev — in je dala menda ukaz, da se sin-diikat ne sme vtikati v spreje- manje dekiveev privatnega podjetni- ka gradbe G. D., je pa »G. d. F.« astro napadel tako postopanje političnc ohlasti. Ti'lovadni mistop. Hnc 28. pr. m. se je vršil pri nas krasno uspdi telovadni nastop. Radi pomanjkanja prostora, bo prihodnjič objavljenai obširnejša ocena. Kmetsko-delavska zveza. V Idriji se je ustanovila »Kmetsko delavska zveza s sedežem v poslopju »Lju-dteke posoiHnice« št. 66.. v zgor- njiii prostorili. U radln je se ob nedeljah od 9—10. ure dopoldan, v nuiuili slu- čajili tudi izven uradnih ur. K. d. z. stoji popolnoma na krščansko-social- uih naceli'h, zato je dolznost vsakega krščan&kcga sodalca, da pristopi kot člen. Prispevki so tako prikrojeni, da jih zmore vsakdo, četud5 je v pokoju ali brezposeln. Ni društva, o katerem bi pomagiaJi sebi in drug im s tako malimi žrtvami kot je K. d. z. V njej so vpostevani visi sloji, bodisi gmotno dobro ali slabo ix)dprti. K. d. z. je vedno na razpolago v težkih in dobrih časih. Ne more se pa pomagati on im, ki so v težavah, ako se zanie ne ve. pa na bodo kmetie, delavci vpokojeni ali brez[X)sc!ni. Zavedlajte se tega! Tudi ni primerno da zayedni krščan- ski sOwictfci krepijo' protiverske in pro- ti krščanske strokovne ali politične organizaeije. NA PRODA.I JE HISA s štirtmi nji- vami zemlje in nmilim vinogradbim na lepem kraju pri strani vasi. Cena sejzve pri lastniku Silvestru Povšiču v Šeinpasu, št. 206. Pozor! Naša zavarovalnica BUNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Contc Verde« 16. juUja 1925. »Conte Rosso« 6. avg. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Markte 4. avg. 1925. »Tomaso di Savoia« 18. avg. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'ltcdia« 20. juUja 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via ContavaUe St. 4. PODRUŽNICA LjuhljanshB hreditne hanhe y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. •— — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.