SOCIALISTICNA REPUBLIKA SLOVENIJA
SLOVENIJA
SKUPSCINA OBCINE
LJUBLJANA-SlSKA
Svct za splošno Ijudsko obrambo
in družbcno samozaščito
Delo sveta za splošno Ijudsko obrambo
in družbeno samozaščito v obdobju 1983—1984 in tekočem letu
Svet za SLO in DS je na podlagi usmeritev občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij in komiteja za SLO in DS obravnaval problematiko in spremljal ter usmerjal usposabljanje delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Kot nalogo poseb-nega pomena je analiziral usmerjanje mladih v vo-jaške šole in obrambne poklice, zagotavljal možnosti za ta namen in se aktivno vključeval v preverjanje organiziranosti in usposobljenosti na tem področju. Aktivno se je vključeval v praktično preverjanje uspo-sobljenosti v primeru potresa in v preteklem letu za-ščite pred RBK sredstvi. Vaji sta pokazali, da smo za zaščito in reševanje še vedno nezadovoljivo organizi-rani, zlasti v bivalnih okoljih in da smo slabo oprem-ljeni za zaščito pred RBK bojnimi sredstvi. Spremljal in analiziral je vprašanje vojaške mobilizacije, krepit-ve materialne csnove teritorialne obrambe in civilne zaščite ter organiziranost in usposabljanje narodne za-ščite. Težišče dela je bilo usmerjeno v nadaljnje po-družbljanje ter zagotavljanje vsebinske povezanosti SLO in DS.
Na področju normativno pravnega urejanja je svet obravnaval predlog odloka o organizaciji in delovanju IS in upravnih organov občine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, sklep o izdelavi in vsebini ob-rambnih načrtov v občini ter sklep o ustanovitvi in organizaciji enote za zveze in kriptozaščito. V skladu
s politiko ter sprejetimi normativnimi akti in navodili republiških organov, so bile izvedene vsebinske in orga-nizacijske spremembe v obrambno varnostnem načrto-vanju občinskih upravnih organov, s tem pa so bili dani tudi pogoji za skladnejše načrtovanje obrambnih in varnostnih priprav občinske skupščine.
Ob upoštevanju programa dela občinske skupščine se je svet kot njen svetovalni organ aktivno vključil tudi v oblikovanje sprememb in dopolnitev statuta ob-čine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Svoje ugotovitve in stališča je posredova! tudi mestnim organom z namenom, da se to področje čimbolj enotno uredi v statutih ljubljanskih občin in mesta.
Poleg tega so bili na podlagi usmeritev sveta lzde-lani inštrukcijski dokumenti za izvajanje teh predpi-sov in izvedeno usklajevanje med občinskimi in mest-nimi upravnimi organi s področja posameznih dejav-nosti.
Svet je poleg obravnave predloga dogovora o uresni-čevanju nalog teritorialne obrambe, ki so skupnega po-mena za SR Slovenijo, posvetil pozornost tudi oprem-ljanju, usposabljanju in stopnji bojne pripravljenosti teritorialne obrambe v občini. Z veliko stopnjo odgo-vornosti je analiziral obliko organiziranosti teritorialne obrambe v občini ter na podlagi predloga republiškega štaba za teritorialno obrambo sprejel predlog novega mobilizacijskega razvoja. Na osnovi lega predloga je delegatska skupščina sprejela odlok o formiranju enot teritorialne obrambe občine. Svet se je ves čas zavedal, da je kvaliteta celotne strukture teritorialne obrambe odvisna tudi od kvalitetne popolnitve enot, poveljstev in štaba za teritorialno obrambo, zato je vodil stalno skrb za pravilno kadrovsko politiko, predvsem rezerv-ncga starešinskega kadra. Posledica tega je izboljšana starostna struktura v vseh enotah. Posebno pozornost namenja svet idejnopolitičnemu usposabljanju celotne Esstave, programom vojaških vaj in uspehom, doseže-nim pri izvajanju poskusnih mobilizacij. Svet nenehno skrbi, da je celotna družbenopolitična struktura občinc vpeta v dogajanje v teritorialni obrambi.
Proces podružbljanja se je uspešno uveljavljal pred-vrem na področju nabornih in vojaško mobilizacijskih zadev. Priprave na nabor in nabor sam sta postala se-stavni del splošne kadrovske politike. V izvajanje se akttvno vključujejo družbenopolitične organizacije, krajevnc skupnosti, organizacije združenega dela, druž-bene organizacije. šole in društva ter drugi družbeni dejavniki v občini. Tako izvajanje priprav in nabora predstavlja zagotovilo za uspešno kadrovanje mladin-cev v rodove in službe JLA.
Posebno pozornost je svet namenil mobilizaciji vseh struktur in problemom, ki se pojavljajo ob tem. Ana-liziran in ocenjen je bil rezultat mobilizacijskih pri-prav in problematika pozivanja na mobilizacijske vaje. Stališča sveta so se neposredno odražala v izvajanju mobilizacijskih vaj, ki so se izvedle v občini, še pose-bcj pa pri dograjevanju kurirskega sistema. Za izva-janje nalog vojaške mobilizacije so v krajevnih skup-nostih ustanovljene vojaške komisije. Z aktivnostjo krajevnih skupnosti pri izvajanju vojaške mobilizacije je povečana tudi dosegljivost vojaških obveznikov in odziv na mestu javljanja.
Ob upoštevanju resornih navodil in usmeritev sveta na področju upravno vojnih zvez in kriptozaščite je utrjena organizacija in kadrovsko popolnjena. Pripad-niki enote so usposobljeni za opravljanje namenskih nalog v primeru izrednih razmer in v vojni. V skladu z usmeritvami sveta so nabavljena sodobna tehnična sredstva za delovanje organov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Zagotovljene so tudi radijsko-telefonske in kurirske zveze ter organizirano kriptografsko zavarovanje zaupnih podatkov.
Strokovni nosilci usmerjanja mladih v vojaške šole in obrambne poklice so dosledno upoštevali v svojih programih predloge in stališča sveta. Na osnovi ocene, ki jo je le-ta sprejel, so predlagali nove aktivnosti: kljub vsestranskemu angažiranju in strokovnem pri-stopu k izvajanju nalog, uspeh pridobivanja mladih na območju naše občine ni zadovoljiv.
Svet je ves čas priprave na zaključni del vaje v pri-meru   rušilnega   potresa  in   v   preteklem   letu   zaščite
pred RBK sredstvi spremljal in analiziral stopnjo organiziranosti za zaščitn in reševanje.
Vuje so pokazale, da smo za zaščito in reševanjc še vedno dokaj slabo organizirani, zlasti v stanovanjskih hišah in manjših organizacijah združenega dela, in to kljub temu, du je to že več let zapored težiščna na-loga v pripravah civilne zaščite. Zato je treba z aktiv-nim delovanjem družbenopolitičnih organizacij, štabov za civilno zaščito in organov krajevnih skupnosti za-gotoviti boljšo organiziranost in pripravljenost civilne zaščite.
Svet je dal nalogo vsem subjektom, da izdelajo last-no analizo delovanja v vaji ter na osnovi le-te obliku-jejo konkretni akcijski program za odpravo pomanj-kljivosti in za nadaljnjo krepitev pripravljenosti za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in dru-gih dobrin ob morebitnem potresu. Uresničevati jih začnejo takoj, upoštevajoč pri tem bolj načrtno pove-zovanje in vključevanje raznih društev v priprave in delovanje civilne zaščite.
Na podlagi določene prednosti razvoja posameznih področij splošne ljudske obrambe in možnosti njiho-vega financiranja, so bile izdelane programske naloge za tekoče leto. Posebno pozornost je svet posvetil uve-Ijavljanju sistema financiranja skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki temelji na samoupravnem združevanju sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela na podlagi družbeno -ovrednotenih programov. Z uveljavitvijo takega načina financiranja je zagotovljeno, da v sistemu financiranja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite aktiv-no sodelujejo vsi delovni ljudje kot aktivni udeleženci, ki samostojno odločajo o višini in porabi priprav v občini in mestu ter hkrati uveljavljeno načelo vzajem-nosti in solidarnosti. Samoupravni sporazum o združe-vanju sredstev za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v mestu, s tem pa tudi v občini za obdobje 1981—1985, so podpi-sali vsi podpisniki.
Posebno pozornost je svet namenil razreševanju pro-bletnov v zvezi z varnostnimi razmerami. Obravnaval je poročilo o delu postaje milice in problematiko, ki je povezana z njim. Na podlagi smernic za izdelavo in uporabo varnostnega načrta se je pri vseh nosilcih varnostnega načrtovanja posvetilo posebno pozornost izdelavi, enako pa tudi dodelavi le-tega. Poseben po-udarek je bil dan politično varnostni oceni kot najpo-membnejšemu dokumentu za načrtovanje ukrepov pre-prečevanja in odpravljanja izrednih razmer. Na pod-lagi novo izdelane ocene so vse krajevne skupnosti, tcmeljne in druge samoupravne organizacije in skup-nosti, upravni organi, izvršni svet ter družbenopolitične organizacije občine izdelale svoj varnostni načrt.
V zadnjem obdobju se narodna zaščita vedno bolj uveljavlja kot del družbene samozaščite. Organizacija narodne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je prilagojena potrebam in nalogam, ki so opredeljene v njihovem varnostnem načrtu in načrtu za delovanje narcdne zaščite. Na podlagi sprejetega programa in urmeritev komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito poteka usposabljanje načelnikov in namestnikov načelnikov narodne zaščite iz krajev-nih skupnostih in organizacij združenega dela in dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti. Ne glede na vse vložene napore pa še vedno nismo dosegli za-dovoljivih rezultatov na področju podružbljanja, na-črtovanja in izvajanja nalog varnostnih zadev in samo-zaščitnega delovanja ter obnašanja delovnih ljudi in občanov. Odgovornost za varnost in skrb za družbeno premoženje je še vedno preveč prepuščena specializi-ranim organom varnosti.
Svet je sproti spremljal razvoj posameznega pod-ročja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, in na tej podlagi določa prednost realizacije posamezne naloge. Kot eno izmed najbolj pomembnih je določil naloge, katerih uresničitev zagotavlja usklajenost raz-voja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini (teritorialr.a obramba, civilna zaščita v kra-jevnih skupnostih, narodna zaščita, prebivalstva za obrambo in zaščito).
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito občine je svoje delo usmeril na obravnavo vseh
tistih vprašanj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katera je pristojna skupščina. S takim načinom dela je zagotovil, da rii bilo dvotirnega ure-janja in reševanja obrambnih priprav in družbene samozaščite. Svoj program dela je vsebinsko in časov-no usklajeval z mestnim svetom, kar je zagotovilo enotno in usklajena delovanje oziroma vsebinsko eno-ten in hkraten pristop k reševanju posameznih vpra-šanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Svet je obravnaval tudi usmeritve za planiranje splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite v obdobju 1986—1990, in sprejel sklep naj posameznim subjektom služijo kot osnovni dokument za naslednje srednjeročno obdobje.
Ljubljana, marec 1985
Predsednica sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
Anka Tominšek, I. r.