Terme PtIjj SAWHCtTfLS A RESORTS ¡p -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico 'V» _T5'_ ; Podrauje i£ Torek:Tednikov kopalni dan v ^ . ' i __Ptui • Ozadia - - MV^H rianainii h imn ya ^f) % nnm Kta lahL-n i iv^liavite vT^rmaln^m Par h i Torm Pti ii ^ ** ^ sečnje dreves na k TEDNIK k. ^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si grajskem griču O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 28. julija 2017 letnik LXX • št. 59 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V IAPI II 1)1 COK ««o/ WWW TAPfTEDEKOn s te V* SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj Družba Podravje • Lastniki se svojim psom z dopusta oglašajo po Skypu O Strani 8 in 9 Kronika Slovenija • Nevarne vožnje v napačno smer po avtocestah tudi zaradi stave O Strani 8 in 9 Ljudje in dogodki Bratonečice • Na obisku pri sorodnikih v vi»* papeževe nečakinje O Strani 16 in 17 v Šport Nogomet • Aluminij v Ljubljano z mislijo o presenečenju O Stran 11 Štajerski Ptuj • Koliko bo stala obnova mestne tržnice Ne 2,5, temveč skoraj 5 milijonov € Pred približno mesecem dni je mestna občina (MO) Ptuj v sporočilu za javnost medijem razposlala novico o načrtovani obnovi mestne tržnice. V zapisu so navedli, da je vrednost investicije ocenjena na 2,5 milijona evrov. Več o tem, zakaj se je ta znesek skoraj podvojil, na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik V središču Letos za urejanje Ranče in jezera J 340.000 evrov Markovci • Naslednjih sedem let na • 11 'VV jezu gradbišče o Strani 2 in 3 Podravje • Nevarna ambrozija se vse bolj širi o Strani 2 in 3 0 ^^Uirodno jFabcivne ■ v lasbe Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Ptuj • Fotografski natečaj Knjižnice Ivana Potrča Ujemi trenutek s knjigo V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so prejšnji mesec razpisali fotografski natečaj Ujemi trenutek s knjigo. Teme so knjige, ptujska splošna knjižnica in njen bibliobus, motivi pa morajo imeti »prepoznavno vizualno in presežno sporočilno vrednost«. Foto: CG V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so fotografski natečaj razpisali prvič. Ljubiteljski in profesionalni fotografi lahko na natečaju sodelujejo z največ tremi fotografijami. Do 15. septembra letos jih morajo poslati na elektronski naslov fotonatecaj@knjiznica-ptuj.si ali jih na digitalnem mediju CD ali DVD poslati na naslov ptujske splošne knjižnice (Prešernova ulica 33-35, 2250 Ptuj); pripisati morajo še ime in priimek, telefonsko številko in elektronski naslov. Podrobnejša pravila natečaja so objavljena med obvestili na spletni strani knjižnice, na vpogled so tudi v vseh oddelkih knjižnice. Žirija bo med prispelimi fotografijami izbrala tri najbolj sporočilne, izvirne in tehnično dovršene. Prva nagrada bo znašala 150, druga 100 in tretja 50 evrov. Z oddajo fotografij bodo vsi udeleženci natečaja vse materialne avtorske pravice prenesli na ptujsko knjižnico, ki jih bo odtlej smela prikazovati, razstavljati in reproducirati tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Vodja natečaja Primož Potočnik je pojasnil, da želijo na tak način pridobiti nov in zanimiv slikovni material za potrebe knjižnice: »Za programe dela, na primer, pa za poročila o delu, kot promocijski material o knjižnici in podobno. Fotografije bomo uporabili tudi pri prenovi naše spletne strani, ki bo predvidoma zaživela v začetku prihodnjega leta.« Vse prispele fotografije bodo razstavili na priložnostni razstavi, nagrajene pa bodo v knjižnici morebiti našle kar stalno mesto. Po Potočnikovih besedah je odziv na natečaj dober, a prispelega materiala doslej še ni veliko: »Pričakujemo, da bo več fotografij prispelo proti koncu natečaja.« Eva Milosic Markovci • Razširitev ceste čez jez in obnova zapornic Naslednjih sedem let na Dravske elektrarne Maribor (DEM) na jezu v Markovcih napovedujejo obsežne gradbene in ci, v nadaljevanju pa se lotili temeljite obnove pretočnih polj jezu. Obnova vsakega posameznega Za obnovo in razširitev mostu je izdelana vsa potrebna dokumentacija: idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in investicijski program. Aprila letos so pridobili gradbeno dovoljenje, 19. julija pa so objavili razpis za izbiro izvajalca. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem je predviden v septembru, dela pa naj bi se nato pričela oktobra. Na DEM so pojasnili, da bodo novo cestno povezavo med Markovci in Šturmovci zgradili na konstrukciji obstoječega jezu. Dejansko ne bodo gradili novega mostu, temveč bodo obstoječe cestišče razširili in dogradili. »Novo cestišče bo zgrajeno na konstrukciji obstoječega jezu, tik ob obstoječi cesti na gorvodni strani. Namestili ga bomo na obstoječe podporne stebre, priključki na novo cestišče pa ostanejo enaki, kot so na sedanjem. Zaradi prostorskih in konstrukcijskih omejitev je možno zgradili novo cestišče širine 3,5 metra, torej bo širše od obstoječega. Promet bomo uredili enosmerno s semaforji, pločnikov in kolesarske steze pa ni možno dograditi,« so pojasnili na DEM. Obnova in razširitev mostu naj bi trajala celo leto 2018, predvidoma bi jo končali v začetku 2019. V času gradnje bo prihajalo do občasnih krajših zapor prometa po obstoječem cestišču. O vseh predvidenih zaporah bodo lokalno prebivalstvo obveščali s pomočjo medijev in lokalne skupnosti. Daljše zapore ceste v času gradnje niso predvidene. Na DEM so razložili, da bodo tudi po izgradnji nove cestne povezave oz. razširitvi mostu vse cestne povezave za lokalni promet čez jez Markovci ostale ena- Novo cestišče širine 3,5 metra bo tik ob obstoječem. Razširitev mostu naj začetku leta 2019. Takoj za tem nameravajo DEM pristopiti k obsežni sanaciji šest let, zajemala pa bo gradbene posege ter obnovo in zamenjavo hidravlične ocenjena na 4,9 milijona evrov. Slovenija, Podravje • Za neodstranitev ambrozije vas lahko doleti denarna globa Nevarna ambrozija se vse bolj širi Prihaja obdobje cvetenja ambrozije, alergene rastline, ki poleg težav v kmetijstvu in gospodarstvu povzroča hude zdravstvene težave. Kljub zaukazanemu zatiranju tega nevarnega plevela se ta tudi pri nas vse bolj širi. Opaziti ga je predvsem na zapuščenih površinah ter ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov. Za nevestne lastnike zemljišč, kjer raste ambrozija, je predpisana tudi denarna globa v razponu od 400 do 1.500 evrov. DEM: »Odstranjevanje ambrozije nima dolgoročnega učinka, saj je ne odstranjujejo na javnih površinah in zasebnih njivah« Kako se spopadajo z ambrozijo, smo povprašali tudi na Dravske elektrarne Maribor. Kot so dejali, so pri odstranjevanju le delno uspešni, saj to ni odvisno zgolj od njih, kajti ambrozije nihče ne odstranjuje na javnih površinah in zasebnih njivah: »V okviru košnje imamo predvideno tudi odstranjevanje ambrozije - to izvajamo po potrebi oziroma ob njenem pojavu. Odstranjuje se ročno s puljenjem pred cvetenjem. Ob tem želimo opozoriti, da naše odstranjevanje nima dolgoročnega učinka, saj je ne odstranjujejo na javnih površinah in zasebnih njivah.« Pelinolistna ambrozija je tujerodna invazivna rastlinska vrsta, ki ne samo da s hitrim razmnoževanjem uničuje razvoj domo-rodnih biotskih vrst, temveč pomeni precejšnjo težavo za zdravje ljudi, saj gre za eno najbolj alergenih rastlin. Ta škodljiva enoletnica, ki po nekaterih podatkih ustvari od 30 do 100 tisoč semen, ta pa so kaljiva od 5 do 14 let, je ponekod že začela cveteti. Vrhunec njenega cvetenja prihaja v drugi polovici avgusta, napovedujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano: »Slovenija ima močno razgiban relief, pogoji za uspevanje ambrozije in širjenje njenega cvetnega prahu so različni. Na ugodnih legah so posamezne rastline že zacvetele, občasno se v zraku že pojavljajo zrna cvetnega prahu, večje obremenitve bodo predvidoma v prvem tednu avgusta. Na območjih, ki so bolj zarasla z ambrozijo, se lahko povišane obremenitve v zraku pojavijo že nekaj dni prej - zadnje dni julija. V povprečju sta najbolj obremenjena zadnji teden avgusta in prva polovica septembra. Cvetni prah se iz prašnikov sprošča v zgodnjih urah dneva, meritve kažejo največjo obremenitev dopoldne in v zgodnjih popoldanskih urah. Na obremenitev ključno vplivajo vremenske razmere. Pozorni moramo biti, da v bližini našega bivalnega okolja ni rastlin, ki bi lokalno še povišale obremenitev.« Širjenja ambrozije ni mogoče povsem preprečiti Kljub temu da so lastniki zemljišč, kjer raste ambrozija, na podlagi uredbe iz leta 2010 ta plevel dolžni odstranjevati, jo je mogoče najti po vsej državi, zapleveljenost z njo pa se še povečuje. Največ rastišč je najti na zapuščenih in neobdelanih po- vršinah - ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov ter drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča, pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR): »Pelinolistna ambrozija je invazivna enoletna rastlinska vrsta, ki se v zadnjih letih širi na nekmetijskih površinah, od tam pa tudi na kmetijska zemljišča, kjer se jo kot plevel zatira že vrsto let. Žal njenega širjenja ni mogoče povsem preprečiti, saj se počasi, a vztrajno širi. Na UVHVVR je bilo v zadnjih petih letih izvedenih veliko aktivnosti za osveščanje ljudi o tej problematiki, a se kljub temu imetniki zemljišč še vedno ne zavedajo, Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-maii uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 28. julija 2017 Aktualno Štajerski 3 • 11 »VV jezu gradbišče tehnične posege. Najprej bodo razširili most med Markovci in Šturmov-polja bo trajala po leto dni. Obnova brežin odvisna od vsakoletnega poslovnega načrta Ali v DEM v prihodnjih letih morebiti načrtujejo obnovo brežin Ptujskega jezera in dravskega kanala? V družbi so pojasnili: »DEM redno vzdržujemo in izvajamo posege na omenjeni infrastrukturi. Vsako ugotovljeno poškodbo brežine strokovne službe DEM ocenijo in u primeru nuje nemudoma pristopimo k sanaciji. Tudi u prihodnjih letih so predvidena ulaganja, ki se usako leto določijo u poslounem načrtu. O uišini sredsteu za prihodnja leta za te namene še ne moremo gouoriti.« bi se pričela letos jeseni in končala u zapornic jezu. Predvidoma bo ta trajala in elektro opreme. Vsa našteta dela so ke. Kar se njih tiče, zadržka, da ne bi bilo tako, ni, razen če se bo lokalna skupnost odločila drugače. »Za dovoz na novi most bodo uporabljeni obstoječi cestni priključki. Ukinitev oziroma preusmeritev prometa zunaj jezu je stvar lokalnih skupnosti. Z izgradnjo novega mostu v nobenem primeru ne posegamo v obstoječe cestne povezave,« so povedali v vodstvu podjetja. Šest let za obnovo pretočnih polj Ko bo med Markovci in Štur-movci čez jez vzpostavljena in v uporabo predana nova cestna povezava, bodo obstoječo za promet zaprli ter pričeli temeljito obnovo zapornic (prelivnih polj), kar bo trajalo šest let - od 2019 do 2024. »Novi most prek jezu bomo zgradili zato, da zagotovimo v času prenove zapornic nemoten prehod za lokalni promet; prenova se bo pričela takoj po vzpostavi prometa prek novega mostu. V času izvajanja del na jezu je namreč nujno treba zapreti obstoječe cestišče, zato smo se odločili za gradnjo vzporednega cestišča (mostu), da zagotovimo nemoteno prometno povezavo,« pravijo na DEM in dodajajo, da so na jezu predvidene gradbena sanacija, obnova zapornic in zamenjava elektro instalacij. »Za obnovo naprav na jezu ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Izdelan imamo idejni projekt, pripravlja se razpisna in projektna dokumentacija za izvedbo. Celotno vrednost projekta razširitve mostu in cestišča ter obnove zapornic ocenjujemo na 4,9 milijona evrov. Izvajalec del za dobavo in montažo novih hidravličnih pogonov zapornic bo izbran v letu 2018. Projektiranje in izvedbo zamenjave elektro opreme bomo izvedli sami, prav tako del strojnih del.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ kako pomembno je pravočasno odstranjevanje ambrozije in da so v skladu z zakonodajo dolžni poskrbeti za njeno odstranjevanje. A se rastišča ambrozije predvsem na nekmetijskih zemljiščih širijo. Površino, na kateri se razrašča, bi težko ocenili, je pa prisotna na skoraj celotnem območju Slovenije.« Na upravi dodajajo še, da je ambrozijo treba odstranjevati na vseh zemljiščih, ne samo kmetijskih, »predvsem na zemljiščih, kjer so bili posegi v prostor, kot so deponije, izkopi in gradbišča, kjer druge rastline ne uspevajo, pa brežine cest, železnic in vodotokov, nasutja zemljišč, trajne in začasne deponije, degradirana območja, drenažni kanali, pa tudi na obronkih kmetijskih zemljišč, vrtovih ter urbanih površinah z zelenicami, parki in rekreacijskimi površinami«. Nad ambrozijo, še preden cveti Za uspešno zatiranje je treba ambrozijo odstraniti še pred cvetenjem oziroma oblikovanjem semen, s katerimi se širi dalje, opozarjajo na Upravi: »V skladu z zakonom in odredbo so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati pelinolistno ambrozijo s koreninami vred ali odstraniti nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več, obenem pa redno opazovati zemljišča do konca septembra. Imetniki zemljišč so torej dolžni poskrbeti, da pelinolistna ambrozija ne cveti in semeni. Ker se po košnji hitro obrašča, je treba košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje s tvorbo novih semen.« Najprej opozorilo, nato globa Obvezno zatiranje ambrozije je v Sloveniji predpisano od leta 2010, ko je bila sprejeta sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Nadzor nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje njenega širjenja Foto: Črtomir Goznik Na vodotokih, ki mejijo z Madžarsko, je redno spremljanje pojava ambrozije obvezno, kaj pa drugod? Glede na to, da je ambrozija prisotna na vodnih in priobalnih zemljiščih po vsej Sloveniji, smo na Direkcijo RS za vode naslovili vprašanje, kako se spopadajo s to trdovratno rastlino. »Ambrozijo odstranjujemo z obrežij vodotokov, jezer, akumulacij in drugih površin vodnih in priobalnih zemljišč predvsem v sklopu redne dejavnosti gospodarskih javnih služb, občasno pa tudi v sklopu posameznih intervencij, če so zagotovljena finančna sredstva. Obseg njenega odstranjevanja je odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev, ki se namenjajo izvajanju gospodarskih javnih služb. Kriteriji, po katerih se določijo lokacije za njeno odstranjevanje in potreben obseg del, so določeni na podlagi ogrožanje zdravja ljudi (bližina šol, vrtcev in drugih javnih ustanov), varstva vodne infrastrukture (visokovodni nasipi) ter zagotavljanja poplavne varnosti. Ambrozijo odstranjujemo s strojno košnjo vsaj enkrat letno, na težje dostopnih lokacijah pa tudi z ročno košnjo oziroma puljenjem. Izvajajo se tudi preventivni ukrepi za preprečevanje njenega vnosa in širjenja pri posegih v vodna in priobalna zemljišča, kot so prepoved uporabe zemljine z rastišč ambrozije, čiščenje delovnih strojev pred izvajanjem del in po njem ter izravnava izkopa in zasipa materiala na isti lokaciji, morebitni odvečni material pa se odpelje na deponijo,« so sporočili in še dodali, da se je kot najučinkovitejša metoda odstranjevanja izkazalo puljenje rastlin, vendar tudi to ne zagotavlja trajne odstranitve. Na direkciji pojasnjujejo, da je škodljivo rastlino najti predvsem na reguliranih odsekih vodotokov ter na območjih visokovodnih nasipov, pa tudi na naravno ohranjenih vodotokih. Ob tem dodajajo: »Nekateri sektorji imajo evidentirana rastišča ambrozije in jih redno spremljajo v okviru rečne nadzorne službe, občasno pa se rastišča ambrozije evidentirajo tudi med ureditvenimi in vzdrževalnimi deli. Obvezno je redno spremljanje ambrozije na vodotokih, ki mejijo z Madžarsko.« fitosanitarne ukrepe z odločbo, poleg tega lahko uvede tudi prekrškovni postopek. Za neizvajanje predpisanih ukrepov se po zakonu pravna oseba kaznuje za prekršek v višini 800 evrov, samostojni podjetnik pa 400 evrov. Z 200 evri se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oz. odgovorna oseba samostojnega podjetnika izvajajo fitosanitarni inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Inšpektor lastnika najprej opozori na ambrozijo in mu določi rok za odstranitev; ta ukrep ponavadi zaleže. V nasprotnem primeru sledi globa, so še pojasnili na Upravi: »Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ne odstrani ambrozije, mu inšpektor naloži posameznika ter fizične osebe. Če imetnik ne bi izvršil z odločbo odrejenih ukrepov, se lahko kaznuje z globo 1.500 evrov, če prekršek stori pravna oseba, oziroma 500 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, njihove odgovorne osebe oziroma fizične osebe.« Monika Levanič 4 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Ptuj • Koliko bo stala obnova mestne tržnice Ne dva in pol, temveč skoraj pet milijonov Približno mesec dni nazaj je mestna občina (MO) Ptuj v sporočilu za javnost medijem razposlala novico o načrtovani obnovi mestne tržnice. vrednost investicije ocenjena na 2,5 milijona evrov. Takšna je bila vrednost tudi v skladu s prvotno projektno dokumentacijo (DllP-om), ki so jo mestni svetniki potrjevali konec lanskega leta. Po investicijskem programu, ki so ga mestni svetniki potrdili na julijski seji, se je prikazana vrednost investicije skorajda podvojila. Predvideno je, da naj bi obnova tržnice ptujsko mestno občino stala 4,8 milijona evrov. Zakaj tako ogromna razlika v vrednosti, smo povprašali vodstvo ptujske mestne občine. »Prva ocenjena vrednost je bila izračunana na podlagi projektne naloge, ki je vsebovala želje in potrebe naročnika. Izhodišča za izračun so bile cene ureditve Mestnega trga in izgradnje podobnih poslovnih objektov. Nova ocena vrednosti izhaja iz zdaj znanih dejanskih pogojev gradnje in grobih projektantskih rešitev. Po izdelavi projektne naloge, ki je služil a za prvotno oceno vrednosti investicije, smo povečali tudi območje obdelave, v katero smo dodali še določene uličice in povezave med mestno tržnico in Mestnim trgom, ki jih prvotno nismo predvideli. V tej fazi projektiranja so znane natančnejše dolžine javne infrastrukture (vodovod, kanalizacija - Foto: ARK Arhitektura Krušec Spremenila bi se tudi podoba Miklošičeve ulice, ki bi dejansko postala del enovitega trga. Parkirna mesta in promet bi iz tega dela mesta umaknili. daljše od prvotno predvidenih), za varovanje gradbene jame bo potrebna izvedba jet-groting pilotov, imamo oceno urbane opreme in zasaditve, določeni so tlaki in izvedba na novo zgrajenega objekta, amfiteatralnega stopnišča ter še dveh zunanjih stopnišč,« so pojasnili na občini. Omejitev prometa, povečanje površin za pešce Območje ureditve tržnice obsega 8o arov površin in vključuje sedanji tržni prostor ter del Slomškove in Miklošičeve ulice, vključno s ploščadjo med ribarnico in knjigarno oz. papirnico. Na celotnem območju bi se omejil promet, površine bodo v glavnem namenjene pešcem. »S prenovo mestne tržnice želimo na Ptuju pridobiti urejen prostor, ki bo središče dogajanja, prodaje domačih proizvodov, kulinaričnih dobrot, prostor za izvedbo različnih prireditev (kulturnih, zabavnih, športnih ...), privlačen kraj za druženje in preživljanje prostega časa. Z obnovo tržnice bo spremenjen prometni režim v tem delu mesta, povečala se Zid ob Slomškovi ulici bi porušili in v stilu amfiteatra zgradili stopnišče. bo peš cona, s tem bo narejen prvi korak k zmanjšanju števila avtomobilov v starem mestnem jedru, število parkirnih mest se bo zmanjšalo, prav tako bo promet na območju mestne tržnice omejen za dostavo in stanovalce. Obnovili bomo tudi 729 m2 notranjih prostorov, ki sedaj zaradi slabega stanja in nefunk-cionalnosti niso v uporabi. Obnovljeni poslovni prostori bodo Ptuj • Letos za urejanje Rance in jezera 340.000 evrov 183.000 evrov za brežine, teraso in mobilni lokal Številni Ptujčani so razočarani nad stanjem, kot ga letošnje leto kaže Ranca, priljubljeno zbirališče ob Ptujskem jezeru. S tamkajšnjo trenutno obliko gostinske ponudbe niso nič kaj zadovoljni. Čeprav se je že lani jeseni vedelo, da gostinski lokal v obstoječi obliki ne bo smel več obratovati, je ptujska občina urejanje pogojev za izvajanje gostinstva na tej lokaciji pričela relativno pozno. »K projektu urejanja pristanišča Ranca z začasnimi mobilnimi objekti ter k urejanju brežin z lesenim podestom je občina ce- lostno pristopila konec lanskega leta in se pri tem povezala z DEM. Ti so v okviru svojega projekta urejanja brežin, ki je bil končan Vložek MO Ptuj v pristanišče Ranca v letu 2017 Vir: MO Ptuj, julij 2017 Gostinska dejavnost in brežine 183.000 € Sanacija nasipa pristanišča 42.000 € Upravljanje s ploubno potjo 70.000 € Skrbništvo plovbne poti 12.000 € Projektna dokumentacija 18.000 € Pomol, zapornica in pontoni 15.000 € Skupaj 340.000 € šele v maju, namestili kamnite gabione, ki jih bomo izkoristili kot ploščadi in oblekli v les. Postopki izdelave projektne dokumentacije, pridobivanja dovoljenj in soglasij za vodna ali priobalna zemljišča ter nasploh postopki javnega naročanja in potem sama izvedba so dolgotrajnejši, v posamezni fazi se lahko precej zavlečejo ali pride celo do zavrnitve ponudb po javnem naročanju, kot je bilo v našem primeru. Razpis za dobavo in postavitev mobilnih objektov je bil objavljen v maju, za leseni podest pa v juniju in potem ponovitev razpisa v juliju. Predhodno je bilo treba za leseni podest na brežini pripraviti načrte in projekt za izvedbo v skladu z dejansko situacijo na novo položenih gabionov, zato je bil razpis šele v juniju.« Na julijski razpis za postavitev terase, stopnišča in pergole v pristanišču Ranca je prispela samo ena ponudba. Podalo jo je podjetje E+ Projekt iz Radencev. Našteta dela bodo izvedli za 94.000 evrov. Postavili bodo tudi dva Foto: MO Ptuj ngjP ' : ' Foto: Črtomir Goznik mobilna objekta, vrednost tega naročila je blizu 69.000 evrov. V kabinetu župana MO Ptuj Mirana Senčarja pojasnjujejo, da naj bi novi lokal na Ranci vrata odprl prihodnjo soboto, 5. avgusta. Dodajmo, da za vsa investicijska, vzdrževalna in redna dela na lokaciji Rance ter Ptujskega jezera MO Ptuj v letošnjem letu iz proračuna namenja 340.000 evrov. Pomol pri Ribiču in turistična ladjica Pomol pri gostilni Ribič bodo predvidoma izvedli v petih fazah, vsako fazo posebej. Prvotni načrt z gradbenim dovoljenjem iz leta 2007 je predvideval gradnjo pomola v dolžini 150 metrov. V prvi fazi, ki je ocenjena na 135.000 evrov, bodo zgradili 30 metrov pomola. MO Ptuj je za ta namen že spremenila in dopolnila projektno dokumentacijo ter pridobila gradbeno dovoljenje. Septembra bodo pripravili razpis za izbiro izvajalca del, v proračunu MO Ptuj pa bo za ta namen treba zagotoviti finančna sredstva. Denar za nakup turistične ladjice je predviden v prihodnjem proračunskem letu. »Informativno preverjamo možne dobavitelje oz. izdelovalce ladjic in zbiramo informativne predračune za izvedbo. S Komunalnim podjetjem Ptuj urejamo možnosti najema ladjice Čigra, ki je do sedaj vozila po Ptujskem jezeru,« so za naš časopis pojasnili v ptujski Mestni hiši. Mojca Zemljarič petek • 28. julija 2017 V središču Štajerski 5 evrov! V zapisu so navedli, daje Ocena vrednosti investicije Vir: Investicijski program, julij 2017 Gradbena in obrtniška dela 3,1 mio € Zunanja ureditev 845.000 € Elektro instalacije 280.000 € Strojne instalacije 230.000 € Projektna dokumentacija 184.000 € Arheološka izkopavanja 85.000 € Nadzor 37.000 € gl ■ ______ Foto:ARK Arhitektura Krušec Obnova med drugim vključuje zamenjavo komunalnih vodov in priključkov, tlakovanje, posek dreves in zasaditev novih ob robu tržnice, ureditev prostora pod arkadami za potrebe prodaje na tržnici, ploščad nad arkadami, rušenje zidu ob robu s Slomškovo ulico in vzdolž ulice gradnjo stopnic, montažno streho, namestitev urbane opreme (klopi, luči, miz ...) in montažni premični oder velikosti 380 m2. Paviljon za nedoločen čas v rokah zasebnika Za paviljon na tržnici, v katerem zasebnik prodaja sadje in zelenjavo, je MO Ptuj leta 2011 podelila stavbno pravico. V zemljiški knjigi je navedeno, da lahko imetnik stavbne pravice paviljon uporablja do konca nje- gove življenjske dobe oz. kakor dolgo bo objekt stal. Ker je tudi paviljon predmet ureditve tržnice, se bo občina poskušala dogovoriti za zamenjavo. Imetniku stavbne pravice bi v zameno za paviljon podelili pravico do uporabe drugega primernega in primerljivega prostora na bližnji lokaciji. Mojca Zemljarič i, ¿^ '''mmm Foto: ARK Arhitektura Krušec omogočali nove dejavnosti na mestni tržnici. Ureditev tržnice in prostora ob njej pomeni revitalizacijo urbane površine in drugih objektov,« je navedeno v investicijskem projektu. Drevesa nameravajo posekati MO Ptuj za projekt trenutno pripravlja vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju bo sledila izbira izvajalcev arheoloških raziskav, gradbenih del in strokovnega nadzora. Župan Miran Senčar računa, da bi pripravljalna deli začeli že letos, končali pa prihodnje leto do jeseni. »Proslava ob občinskem prazniku 2018 bi lahko bila že na obnovljeni tržnici,« je optimistično na seji mestnega sveta napovedal župan. Spomnimo, da je tudi odprtje gostinskega objekta na Ranci župan vehementno napovedoval že za mesec maj, pa do danes o tem lokalu ne duha ne sluha... Župan Senčar je na julijski seji mestnega sveta napovedal, da bodo v sklopu projekta posekali drevesa, ki že dobrega pol stoletja ločujejo prostor med Novim trgom in tržnico. Ohranitev dreves po županovih besedah ni smotrna, saj bi obnovljen prostor razdelila na dva dela. Če se drevesa posekajo, bi se oblikovala enovitost in celovitost prostora. 60 let stara drevesa bodo po županovih besedah nadomestili z novimi zasaditvami. A preden bodo na novo posajena drevesa zrasla, bo skozi Ptuj preteklo še veliko Drave. Drevje bo zasajeno med tlakovci, kar bo upočasnjevalo njihovo rast. Foto: ARK Arhitektura Krušec Pogled z Novega trga pri NKBM proti tržnici Si ne upate iz avta? Kar brez skrbi. triglav Vse bo v redu. www.triglav.si 6 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Podravje • Bombo uničili brez zapletov in posledic za okolje Fantje bombo po vasi vozili na kmečkem Zanimiv je zapis v biltenu, ki govori o najdbi bombe na Vurberku leta 1984. Najditelj bombe Branislav Brumen (v rdeči majici) si je po njenem uspešnem uničenju zagotovo oddahnil. Po intervenciji je v družbi očeta in sina ter prijateljev posedel v gostinskem lokalu. O dogodku in najdbi za medije ni želel govoriti, ni pa bil videti pretirano zaskrbljen. Polovičarstvo par excellence V ptujski občini vztrajno kraljuje trend polovičarstva. Prejšnji in sedanji mestni veljaki so sklenili, da bodo obnovili in oživili dominikanski samostan. Obnovitvena dela so zastala na polovici, oživljanje pa tudi tam nekje. Uredili bodo Panoramo. Načrt je obstal na polovici. Želijo si arheološki muzej. Ampak le na pol. Fino bi bilo imeti mestno galerijo. Dvigalo, simbolična polovica galerije in opravičilo za neprimerne prostore, sicer še manjka. Zgradili so podhod. No, vsaj za tisto polovico ljudi, ki niso tako nespametni, da bi se na pot podali s kolesi, invalidskimi ali otroškim vozički. Polovičarski pristop so na ptujski občini ubrali tudi pri odločitvah, ki niso v njihovi, temveč v pristojnosti različnih državnih organov in institucij. Dolgotrajni obnovi starega ptujskega mostu so resda nasprotovali. A le na pol. Urgentni center so sicer zahtevali. Ampak bolj polovičarsko; denar zanj naj zbere raja. Spektakularne sečnje dreves na grajskem griču so se domislili v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Župan je takrat prisluhnil le polovici ogorčenih meščanov (tistim, ki so domnevali, da je poseg njegovo maslo), zastopanja interesov svojih meščanov se ni domislil. Na pol posekana drevesa, očarljiv unikat v arboristični stroki po vsem svetu, zato še zdaleč niso le na pol posekana drevesa. Prej bi jih veljalo razumeti kot eklatanten simbol, tako rekoč esenco ptujske lokalne samouprave. Ali bi bore posekali ali jim dovolili zločesto bohotenje, se na ptujski občini niso mogli odločiti. Da se ne bi zamerili ne zagovornikom ne nasprotnikom goloseka mesta, so izbrali nekakšno srednjo pot. Le da tudi pri zlati sredini ni vse zlato, kar se sveti; zanemarili so namreč dejstvo, da bodo požagana debla odmrla, strohnela in padla, prav mogoče jim bo sledila tudi brežina. Ergo: tudi polovičarska odločitev je odločitev. Na marsikaterem področju je bila nepopravljiva škoda že storjena, na vidiku pa je že nova katastrofa: mestna tržnica, po estetski dovršenosti, predvsem pa nujnosti ptujski projekt številka ena. Kot vsak avtohton ptujski načrt kakopak tudi ta vključuje sečnjo dreves, vendar tokrat z zanimivim dramaturškim preobratom - zasaditvijo nekaj kilavih lip neposredno v tlak (z namenom, da kilave tudi ostanejo, so pojasnili genialni snovalci). Oblastnikom na ptujski občini zato priporočam »dolce far niente«, sladko brezdelje. Za vse bi bilo bolje: njim za naš denar ne bi bilo več treba delati, meščani pa se v tisočletja dolg niz pokolenj ne bi vpisali kot popolni bedaki. Eva Milosic Dogodek je opisal eden izmed pripadnikov republiške enote, ki je takrat sodelovala pri deaktivaciji najdenega ubojnega sredstva: »Svojo prvo intervencijo ob najdbi avionske bombe sem si dobro zapomnil, ker je bila res nenavadna. Bilo je okrog leta 1984. Poslali so nas v kraj Kr-čevina pri Vurberku, ker so prijavili, da je najdena večja bomba. Bili smo trije. Pridemo v manjše naselje pod razvalinami vur-berškega gradu in na manjšem kmečkem vozičku nam pokažejo sto kg težko letalsko bombo. Našli so jo pri izkopu za klet. Ko smo vprašali lastnika zemljišča, kaj za vraga dela bomba na vozičku, nam je ponosno odgovoril: 'Bombo smo našli že včeraj, pa so jo pubeci malo peljali po vasi, da jo še drugi vidijo.' Ostali smo brez besed. Po tej informaciji o prevažanju bombe na vozičku sem se tudi sam počutil nekoliko varneje. Posebej še pozneje, ko smo bombo peljali na uničenje.« Najditelj bombe, o katerem govori zapis, naj bi bil oče sedanjega najditelja, Branimir Brumen starejši. Iskanje bomb je imajo Brumnovi možakarji očitno v krvi ... MZ Foto: Črtomir Goznik Župan občine Duplek Mitja Horvat (prvi z leve) je uničenje spremljal skupaj z novinarji, predstavniki civilne zaščite in gasilci s približno tri kilometre oddaljene lokacije pri reki Dravi. Tehnične postopke v zvezi z uničenjem 70 let stare bombe je javnosti predstavil pozornosti in tudi sicer zanimanja javnosti. Ptuj • Sečnja dreves na grajskem griču »Drevesa se lahko pojavijo le Prejšnji teden smo poročali o na pol prežaganih drevesih (v prihodnje »okrasnih zelenih stebričkih«, prejeli še pojasnila z Mestne občine Ptuj: za nenavadno sečnjo ni bilo krivo gnezdenje ptic, temveč Posek je bil le nadaljevanje del, ki so se pričela že lani. Takrat se je »več kot polovica grajskega griča že očistila«, so pojasnili na ptujski občini. Letos so naročili še odstranitev dreves na zemljiščih v občinski lasti, pod južnim grajskim obzidjem. Zatrdili so, da so za poseg pridobili soglasje mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS): »Iz kulturnovar-stvenih pogojev je razvidno, da obstoječa in nova vegetacija ne smeta zakrivati grajskega obzidja in gradu. Drevesa se lahko pojavijo le točkovno na posameznih lokacijah. Skladno s pogoji smo pristopili k ureditvi griča.« Zanimalo nas je še, zakaj dreves niso posekali zares, ampak le do polovice. Na ptujski občini so pojasnili, da vzrok za to ni gnezdenje ptic, kot smo domnevali: »Stanovalci ob Prešernovi ulici, ki neposredno mejijo na občinska zemljišča, le-ta uporabljajo. Z nekaterimi stanovalci smo dosegli dogovor, da se del debel ohrani, saj jih stanovalci, ki tangirajo na območje posega, uporabljajo.« Kako natanko naj bi stanovalci uporabljali nekaj metrov visoke štrclje dreves, za katere so strokovnjaki izključili sleherno možnost preživetja, niso pojasnili. (Morda napeljejo z debla na deblo vrvice za sušenje perila? Od enega do drugega debla priveže-jo mrežo za poletno lenarjenje?) Ponos mesta? Na občini so zatrdili, da so dela potekala izključno na zemljiščih v občinski lasti (lastniki sosednjih zemljišč sicer trdijo drugače, a kaj zato!), so pa izvajalci pri sečnji »zaradi lažjega dostopa posegali na lastniške parcele, v dogovoru z lastniki«. Stanovalce Prešernove ulice, ki stanujejo neposredno ob območju izvajanja del, so predhodno obvestili z dopisom, v katerem so bile navedene tudi vse parcelne številke, na katerih se bo poseg izvajal. Na ptujski občini so poudarili, da sta v na- Po zagotovilih Mestne občine Ptuj bližnji stanovalci na pol prežagana debla Foto: MZ petek • 28. julija 2017 Aktualno Štajerski 7 vozičku Župan Horvat: »Vurberk je rešen!« Reševalci so v torek uspešno deaktivirali 250-kilogramsko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. V dejavnostih na kraju dogodka je sodelovalo okrog deset ljudi: operativci podjetja, ki se ukvarja z zahtevnimi deli in reševanjem nalog na težko dostopnih terenih (kaskaderji), pirotehniki in strokovnjaki za ravnanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) ter pripadnika specialne protibombne enote policije. (MZ) Foto: Črtomir Goznik V ekipi, ki je izvedla uničenje bombe, je sodeloval Sašo Turnšek iz Spuhlje, poveljnik mariborske enote URSZR za neeksplodirana ubojna sredstva: »Reševanje je bilo zelo zahtevno. Moja naloga je bila postavitev vseh detonatorjev in vzpostavitev povezave od proženja do bombe. Prejšnji teden, ko smo prejeli prijavo o najdbi, sem bil prvi na lokaciji in identificiral bombo.« Foto: Črtomir Goznik Bojan Kopač, eden vodilnih načrtovalcev operacije. Najdena bomba na Vurberku je pritegnila ogromno medijske Foto: Črtomir Goznik Krajani so navodila služb zaščite in reševanja o evakuaciji vzeli resno in odgovorno, izpraznitev območja je potekala umirjeno in brez zapletov. točkovno na posameznih lokacijah« obraslih z bršljanom) ob Grajski in nad Prešernovo ulico oz. ob poti, ki prek lesenih stopnic vodi na ptujski grad. Zdaj smo VI» v v zelje meščanov. slednjih letih predvidena priprava načrta zasaditve grajskega griča in pristop k ureditvi tega dela, »da bo le-ta kazal ponos mesta in gradu nad njim«. Na ZVKDS so bili o kulturno-varstvenih pogojih zadnjega v nizu posekov dreves na grajskem griču sila redkobesedni. Po prvotnem ignoriranju novinarskih vprašanj nam je uspelo izvedeti vsaj to, da se konservatorski načrt za celotno območje kompleksa ptujskega gradu, čeprav napovedan za leto 2018, pravzaprav sploh še ne pripravlja! So pa na ZVKDS namignili, da je šlo pri predhodnih posekih dreves na grajskem griču (tistih v letu 2015) pravzaprav za »vzdrževalna dela«, za katera njihovo soglasje niti ni potrebno ... Zeleni pas ne pomeni • v nic Tudi na mariborski območni Foto: em enoti Zavoda RS za varstvo na-dreves »uporabljajo«. Pravila ravnanja na območju zelenega pasu mesta Ptuj pa pravzaprav sploh niso določena ... rave (ZRSVN) kaj veliko besede pri teh posegih (ne tistih izpred dveh let ne najnovejših) niso imeli: »Na grajskem griču je bilo v zadnjih letih po naših podatkih izvedenih več posegov v drevesno in grmovno zarast. ZRSVN je bil zaprošen za soglasje samo v enem primeru - pred tremi leti, ko smo izdali soglasje k čiščenju zarasti na zemljiški parceli 1062 v katastrski občini Ptuj.« Gre za slabih 6.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče zahodno in južno od ptujskega gradu, približno od križišča Vičave in Raičeve ulice in nad potjo na grad iz smeri Sončnega parka. Leta 2014 je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ZRSVN zaprosil za izdajo soglasja za »selektiven posek nekaterih suhih in sušečih se dreves, nevarnih obiskovalcem, odstranitev dreves in grmovnic, ki so s svojo rastjo delale škodo grajskemu obzidju, ter čiščenje samonikle grmovne zarasti (večinoma bezeg) na navedeni zemljiški parceli«. Mnenja o tem, kako »selektiven« je bil ta posek, se tako med občani kot med strokovnjaki krešejo že več kot leto dni. Na ZRSVN so zahtevali, da se sečnja opravi zunaj obdobja gnezdenja ptic. Izvajalci del so se lani vseeno odločili, da je najprimernejši čas za to marec (strokovna pojasnila, da nekatere ptice gnezdijo že februarja, smo prejšnji teden že objavili), sankcij seveda ni bilo. Na ZRSVN so poudarili še: »Podali smo priporočilo, da se za morebitne nadaljnje posege v drevesno in grmovno vegetacijo na grajskem griču izdela celovit načrt krajinske ureditve površin. Udejanjenje ureditve bi se lahko izvajalo postopno.« Vrag je v detajlih: beseda »za« očitno ne pomeni tudi »pred« . Pri vseh drugih posegih na grajskem griču strokovnjaki z ZR-SVN niso bili vključeni, so pa pojasnili: »Pristojnosti ZRSVN za izdajo soglasij za posege v zeleni pas mesta Ptuj izhaja iz Odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj iz leta 1979. Določitev pravil ravnanja na območju zelenega pasu mesta Ptuj je skladno s tem odlokom sicer v pristojnosti Mestne občine Ptuj. Ker pravila ravnanja niso določena, bi bila možnost usmerjanja posegov tudi v primeru vključevanja ZR-SVN v postopke zelo omejena.« Na občini so torej sami sklenili, kaj bodo zaščitili, vendar spet . le na pol. Eva Milošič 8 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Slovenija, Podravje • Nevarne vožnje v napačno smer po avtocestah tudi zaradi stave Na avtocesti od Maribora do Ljubljane vozniki Vožnja po nepravilni strani slovenskih avtocest in hitrih cest ni niti najmanj redek pojav. Letno namreč zaznavajo blizu 200 tovrstnih primerov. Vožnja po nepravilni strani avtoceste in hitre ceste predstavlja najnevarnejše ravnanje voznika, ki se zaradi velikih hitrosti velikokrat konča s hudimi posledicami. Po podatkih Policije je v zadnjih petih letih življenje zaradi te hude zmote izgubilo pet oseb, in sicer po ena oseba v letih 2013 in 2016 ter kar trije udeleženci v letu 2014. Večinoma gre za hude napake voznikov. Skrb vzbujajoče je predvsem, da nekateri kršitelji v napačno smer zapeljejo zanalašč zaradi stave, neupoštevanja prometne signalizacije ali objestnosti. Poleg tega je med najpogostejšimi razlogi za vožnjo v napačno smer alkohol ali mamila oziroma druge psihoak-tivne snovi (voznik se ne zaveda svojega dejanja) in slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo (zlasti nekateri starejši občani niso vajeni vožnje po avtocestah in nehote zapeljejo v nasprotno smer po avtocesti). Kako ukrepati, če smo sami naredili prekršek in vozimo v napačni smeri ter kako naj ukrepamo, ko se pred nami na avtocesti pojavi vozilo, ki vozi v napačno smer, svetujejo tudi na spletni strani Policije: »Če voznik ugotovi, da se po avtocesti pelje v napačno smer, naj vozilo takoj ustavi (po možnosti izven vozišča in tako, da ne ogroža sebe in drugih prometnih udeležencev). Voznik naj obvesti policijo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje kraja. Če so vozniki obveščeni, da jim po avtocesti iz nasprotne smeri prihaja vozilo, naj zmanjšajo hitrost, po potrebi vključijo vse štiri smerne utripal-ke in vozijo še posebej previdno! Vozijo naj po desnem smernem vozišču in naj ne prehitevajo. O voznikih, ki vozijo v nasprotno smer, naj obvestijo policijo.« Pomanjkljiva statistika o številu voženj v napačno smer Kljub dobro vidni prometni signalizaciji blizu 200 voznikov na leto zapelje v nasprotno smer na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Točnih podatkov o številu tovrstnih izredno nevarnih voženj za obdobje zadnjih petih let sicer nismo uspeli pridobiti, saj kot so sporočili s Policije, statistike ne vodijo, pa Velika večina kršiteljev ostala nekaznovana Očitno velika večina voznikov, ki vozijo po napačni strani slovenskih avtocest in hitrih cest, hitro spozna napako in kar na vozišču obrne vozilo ter pot nadaljuje v pravi smeri, še preden jih dobijo možje v modrem. Policisti so namreč v zadnjih petih letih dobili in kaznovali vsega skupaj samo 65 tovrstnih kršiteljev, in sicer 14 v letu 2012,12 v letu 2013,17 v 2014,13 v 2015 ter devet v lanskem letu. Prav toliko voznikov so kaznovali tudi letos. Globa za tovrstno kršitev sicer znaša najmanj 1.200 evrov ter 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. »Število voženj v nasprotno smer na avtocestah (AC) in hitrih cestah (HC) je približno vsako leto enako. Število primerov po posamezni AC in HC je različno, sicer sprejme OKC, center za obveščanje in tudi PIC kar nekaj takšnih obvestil. Policija se na takšna obvestila takoj odzove in v kratkem reakcijskem času pregleda relacijo, vendar se po navadi kršitelji že obrnejo in vozijo v pravilni smeri ali pa zapustijo AC,« je pri tem še razložila vodja sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole in dodala: »Kršitve po navadi storijo slovenski državljani skozi celoten dan, ni specifične zgostitve takšnih ravnanj. Se pa pogosto zgodi, da so kršitelji pod vplivom psihoaktivnih snovi oz. alkohola ali pa navedeno storijo zaradi bolezenskih znakov (slab vid, orientacija, kar je po navadi povezano s starostjo).« tudi težko je zaznati vse kršitve na terenu, saj vozniki uspejo nekako zapustiti avtocesto ali nadaljevati v pravi smeri, še pre- den jih ujame policijska patrulja. S sicer pomanjkljivimi podatki so nas seznanili na Družbi RS za avtoceste (DARS). »V zadnjih petih letih je bilo zabeleženih 127 takih dogodkov, 33 v letu 2016 in 16 v 2017. Ob tem pa bi rada opozorila, da so spodnje številke dogodki, ki jih v nadzornem centru vpišejo, ko dobijo sporočilo od Policije, Darsovih vzdrževalcev ali drugih zanesljivih virov. Niso pa ta opozorila vedno tudi dejanski dogodki. Ko dobijo sporočilo ali jim avtomatski detektorji to javijo, nadzorniki vpišejo dogodek, če se izkaže, da ni nevarnosti, ga takoj izbrišejo,« je pojasnila višja svetovalka Andrea Skroza iz Darsa in nadaljevala: »Največ voženj se je v zadnjih petih letih pojavilo na odseku Grosuplje-Višnja Gora v smeri Novo mesto. Tudi Podravje, Slovenija • Poletno varstvo hišnih ljubljenčkov Lastniki se svojim psom z dopusta oglašajo prek Skypa Poletje za večino lastnikov hišnih ljubljenčkov ni ravno brezskrbno. Tisti, ki iz različnih razlogov svojih živali ne morejo ali ne želijo vzeti s seboj na dopust, morajo poskrbeti za njihovo varstvo. Razen sorodnikov, prijateljev in sosedov za to vse pogosteje zadolžijo posebna podjetja oz. samostojne podjetnike, ki opravljajo to dejavnost. V zadnjih letih je varstvo hišnih ljubljenčkov marsikomu postalo dodaten ali celo glavni vir zaslužka. Po Sloveniji so zrasli številni hoteli za živali, dnevna varstva in sprehajalnice psov, v Spodnjem Podravju pa je po nam znanih podatkih varstvo živali mogoče le na Ptuju in v Podlehniku. Mateja Tomašič, ki na Ptuju ponuja varstvo psov in oskrbo mačk na domu, je povedala, da vsi psi radi gredo s svojimi lastniki na dopust: »Žal včasih to pač ni mogoče. Vse je odvisno od velikost in prilagodljivosti psa, pa tudi od izbrane turistične destinacije. Manjše pse je mogoče vzeti s seboj na letalo, večji psi pa morajo potovati v prostorih za prtljago. Nekateri psi vožnje ali vročine ne prenašajo dobro. Če se morajo lastniki na dopustu obremenjevati še s težavami psa, je morda bolje, tudi za psa, da ga pustijo doma.« Za varstvo živali v času dopustov se večina ljudi še vedno dogovori s sorodniki, prijatelji ali sosedi, je dejala: »Število živali v našem varstvu se povečuje, ampak ne zato, ker bi se povečevale dejanske potrebe po tem; preprosto vse več ljudi to možnost pozna.« Za organizirano varstvo ali oskrbo živali se je treba dogovoriti vnaprej in rezervirati termin, pri nekaterih podjetjih je treba izpolniti vprašalnike o urniku, prehrani, navadah, zdravstvenem stanju in morebitnih posebnostih posamezne živali. »Rezervacija ni potrebna le zaradi omejenega prostora, temveč predvsem zato, da lahko opravimo spoznavni obisk in da pes spozna novo okolje. Pse, ki niso navajeni pri kom ostati, lastniki včasih najprej v varstvu pustijo za kakšno uro, da živali ugotovijo, da se bodo lastniki vrnili po njih oz. da jih ne bodo zapustili,« je pojasnila Tomašičeva. Po njenih izkušnjah lastniki svoje pse v varstvu puščajo od enega dneva do kakih deset dni, več pa redko. »Nekateri lastniki hočejo v času varstva svojega psa videti in z njim 'pokra-mljati' prek Skypa,« je dodala. Priporočljivo je, da živali v organiziranem varstvu uživajo enako hrano kot sicer, je opozorila To-mašičeva: »Psi so glede prehrane zelo občutljivi; da se privadijo na novo hrano, potrebujejo dva ali tri dni časa. Zato je najlažje, da jedo enako kot doma, torej brikete, konzerve ali surovo hrano, neka- terim živalim tudi kuhamo. Hranimo jih po urniku, kot so ga bili navajeni doma.« Poleg hrane morajo lastniki živali prinesti tudi povodec, knjižico o cepljenju oz. potni list (vsi psi v varstvu morajo biti cepljeni proti steklini ter očiščeni notranjih in zunanjih zajedavcev), pa tudi kakšno igračko ali odejico, saj vonj po domu živali pomirja. Dan ali dva krize Tomašičeva pse v varstvu sprejme kar v svoj dom: »Pse imamo v hiši, kot bi bili naši. Načeloma zato vzamemo samo enega psa naenkrat; tako se mu tudi lahko zares posvetimo in mu nudimo udobje, kot ga je vajen doma. Izjemoma hkrati vzamemo tudi dva psa, a le, če se dobro razumeta. Živali imajo izhod na ograjeno dvorišče, seveda jih tudi peljemo na sprehod.« Priznala je, da ima sprva vsak pes dan ali dva 'krize': »Nekateri psi skoraj nič ne jedo, drugi ves čas ležijo in želijo biti sami, tretji so živčni in ves čas tekajo sem in tja. Nekoč smo imeli v varstvu psa, ki je vso noč tulil, k sreči imamo razumevajoče sosede ...« Kljub temu se še ni zgodilo, da bi lastniki po živali morali priti prej. Mačke varuhi navadno oskrbujejo na domu, se pa za takšno obliko varstva včasih odločajo tudi lastniki psov. »Mačke nahranimo na domu, jim zamenjamo vodo in pesek, se z njimi igramo in jih pocrkljamo, tudi skrtačimo jih ali jim damo zdravila. Če je treba, za- Foto: CG Za pse ali mačke poletnega varstva ni težko poiskati, skrb za eksotične hišne ljubljenčke pa je pripravljen prevzeti le malokdo. petek • 28. julija 2017 Podravje Štajerski 9 pogosto zapeljejo v napačno smer Največ teh hudih zmot se ne zgodi med glavno turistično sezono, kot bi to pričakovali, pač pa v spomladanskih mesecih. rebro in Pletovarje) so opremljeni z video detekcijo, ki po celem predoru omogoča tudi zaznavo nasproti vozečega vozila,« vrsto tehničnih posegov, s katerimi želijo zmanjšati število voženj v napačno smer in posledično število prometnih nesreč, pojasnjujejo še na Darsu. Monika Levanic Foto: volan.si sicer je največ voženj v nasprotno smer na A2 od Ljubljane do Obrežja (18 % od vseh). Tudi na Ai od Maribora do Ljubljane se pogosto pojavljajo (17 % vseh). Vsi drugi odseki so krepko nižji.« Po njenih besedah pa največ tovrstnih zmot ne zaznajo med glavno turistično sezono, pač pa v spomladanskem času, medtem ko najmanj v obdobju od oktobra do decembra. Na avtocestnem priključku Vransko sistem zaznavanja vožnje v napačni smeri »V družbi Dars smo pred nekaj leti na priključke na avtocestah in hitrih cestah postavili dodatne informacijske table (»roke«), priključke dodatno označili s prometnimi znaki za prepovedan promet v eno smer (II-4), ki se večkrat ponovijo, ter na vozišču dodali puščice. Vzpostavili smo tudi sistem zaznavanja vožnje v napačni smeri na avtocestnem priključku Vransko na štajerski avtocesti in na hitri cesti Srmin-Škofije. Na odsekih avtocest in hitrih cest, kjer je nameščen sistem za nadzor in vodenje prometa, s sistemi video in mikro detekcije avtomatsko zaznavamo nasproti vozeča vozila. S pomočjo sistemov in nadzornikov prometa v naših nadzornih centrih ob zaznavi hkrati opozarjamo pravilno vozeče voznike s pomočjo y Če se na napačni strani avtoceste znajdete sami, ukrepajte NEMUDOMA: • TAKOJ SE USTAVITE: ustavite se na odstavnem pasu oz. najbližjem robu vozišča, vklopite utripalke in zasenčene luči ter nemudoma pokličite pomoč. • NE VOZITE VZVRATNO: ne vračajte se po priključku, po katerem ste nepravilno uvozili na avtocesto, tudi če gre za izvoz s počivališča. • Ne obračajte vozila na avtocesti, ne vozite čez vozne pasove! • Če boste izstopili iz avtomobila, si nadenite varnostno svetlobno oblačilo in stopite na prostor izven voznih pasov, za jekleno varnostno ograjo, pri čemer se zlasti ponoči in pri slabi vidljivosti predhodno prepričajte, kam stopate izven cestišča. • Če niste prepričani glede lokacije, kje se sploh nahajate, je najbolje, da pokličete prek sistema klica v sili, to je stebrička ob avtocesti s telefonom SOS, saj bo na ta način vaša lokacija takoj pravilno določena. • Počakajte na pomoč. Vaše vozilo bo odstranjeno po kriteriju »ovira na cesti«, pomembno pa je, da ne pride do poškodb ljudi, vas in drugih udeležencev v prometu. • Ne gibajte se po cesti, ampak čakajte na navodila služb, ki vas bodo reševala! prometnih vsebin na elektronskih portalih nad avtocesto oz. hitro cesto. Vsi daljši predori na avtocestah in hitrih cestah (Ka- stelec, Dekani, Šentvid, Ločica, Jasovnik, Trojane, Podmilj, Cen-kova, Barnica, Podnanos, Tabor, Vodole, Malečnik, Močna, Golo Kako ukrepamo, ko se pred nami na avtocesti pojavi vozilo, ki vozi v napačno smer: • Ostanite mirni. • Verjetno bo vozilo v napačni smeri vozilo skrajno po njegovi desni, torej na prehitevalnem pasu, zato takoj zmanjšajte hitrost vožnje in se umaknite na vozni ali celo na odstavni pas, vklopite vse utri-palke, da opozorite še voznike za vami, varnostna razdalja med vozili v smeri naj bo ustrezna (zadostna). • Če po radiu slišite, da vozi vozilo v napačni smeri na odseku, kjer ste tudi vi, zmanjšajte hitrost vožnje, vozite v varni razdalji do vozila pred vami, ne prehitevajte, vozite po voznem ali odstavnem pasu in se, če je le možno, umaknite na prvo počivališče. • Če uspete poklicati (še bolje pa je, če to naredi vaš sopotnik) ali policijo (113) ali Prometno-informacij-ski center za državne ceste (PIC) prek kratke telefonske številke 1970 (ali običajne telefonsko številko 01/518 85 18), lahko pa uporabite tudi obcestni telefon, sporočite opis dogajanja. Če si lahko zapomnite registrsko številko avtomobila in tip vozila ter lokacijo, kjer ste ga opazili, bo v postopku iskanja voznika ta informacija zelo koristna. Pomembno pa je, da najprej zavarujete sebe. vir: Dars J Prlekija • Podpis dveh naložbenih pogodb Kanalizacija v KS Cven in dvižna ploščad na osnovni šoli Stročja vas Občina Ljutomer je za predstavnike medijev pripravila predstavitev dveh projektov in hkrati podpis obeh naložbenih pogodb, ki bosta uresničeni še letos. lijemo rože ali izpraznimo poštni nabiralnik. Z mačkami, ki bivajo zunaj, ni težav, tiste v stanovanjih pa se hitro začnejo dolgočasiti. Najbolje je, če take mačke kdo vzame k sebi domov, vendar mi za to žal nimamo primernega prostora,« je povedala Tomašičeva. Nekateri hoteli za mačke sicer ponujajo tudi t. i. "bivalne enote'', velike 2 x 1 x 2 metra. »Muce imajo na voljo zračen, svetel prostor z možnostjo pogleda na vrt in opazovanja dogajanja zunaj. Prednost mačjega hotela je, da imamo vaše muce ves čas na očeh in da imajo čez cel dan na razpolago človeško družbo in niso osamljene,« so povedali v ljubljanskem podjetju Pa-pa-pes. Obenem so priznali, da je boljša, a tudi dvakrat dražja oz. nad- www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik standardna možnost, da skrbniki mačke sprejmejo v svoj dom: »V celoti simuliramo domače okolje, muce čas preživljajo z družinskimi člani.« Največ težav imajo lastniki eksotičnih hišnih ljubljenčkov, slednji so glede oskrbe navadno tudi zahtevnejši. V večini hotelov za živali namreč poleg psov in mačk sprejemajo le še kunce in mini kunce, morske prašičke, hrčke, dihurje, kanarčke, skobčevke, želve in podobno, eksotičnih živali (npr. kač, pajkov ali kuščarjev) pa tudi na domu ne oskrbujejo. Eva Milosic Kot je povedala županja občine Ljutomer Olga Karba, izgradnja kanalizacijskega omrežja za naselja Cven, Mota in Krapje (KS Cven) predstavlja najobsežnejši projekt v tem mandatnem obdobju. Del tovrstnega omrežja v naseljih Cven in Mota je že bil zgrajen v sklopu projekta oskrbe s pitno vodo Pomurja (Sistem C), izgradnja za preostali del naselja Cventer Krapje pa se bo v skladu s podpisom pogodbe začela izvajati v tem mesecu. Skupna dolžina gravitacijskih kanalov, ki jih bo treba položiti, znaša 7.043 metrov, tlačnih vodov pa 1.097 metrov. Kot najugodnejši ponudnik bo gradnjo izvajalo podjetje Legartis iz Lendave, vrednost naložbe, ki bo predvidoma končana do konca novembra, pa znaša 1.044.414,76 evra. Projekt bo financiran s sredstvi, pridobljenimi na podlagi Zakona o financiranju občin - nepovratna sredstva iz tega naslova znašajo 160.261 evrov, povratna pa 240.000 evrov. Občina bo najela še kredit v višini pol milijona evrov. Na pobudo osnovne šole (OŠ) Stročja vas je občina Ljutomer pristopila k zbiranju ponudb za ureditev dvižne ploščadi na tej OŠ, ki bo v veliko pomoč gibalno oviranim osebam. Projekt bo realiziralo podjetje Carter dvigala iz Maribora, vrednost dvižne ploščadi in aluminijastega jaška, zaprtim z varnostnim steklom pa znaša 29.499,60 evra. Finančna sovlagatelja bosta Občina Ljutomer iz proračunskih sredstev in OŠ Stročja vas. Po besedah ravnateljice OŠ Mateje Leskovar Polanič bo tovrstna noviteta namenjena njihovi učenki Kaji Novak Pongra-čič (letos bo pričela obiskovati 6. razred), saj ji bo bistveno olajšala spremljanje pouka v razredih, ki so v etaži šolskega poslopja. Sicer pa je šola z dobrodelnimi akcijami in donacijami že zbrala okoli 16.000 evrov. Dela se bodo začela izvajati prihodnji mesec, s predvidenim zaključkom koncem oktobra. NŠ Seznam storitev na ceniku je dolg Izhodiščna cena enodnevnega varstva psov je pri različnih ponudnikih po vsej državi praviloma okoli 20 evrov, lahko seveda tudi več ali manj, odvisno od vključenih storitev. Mačji hoteli večinoma stanejo okoli 10 evrov na dan, za oskrbo mačk na domu je treba odšteti med 5 in 10 evrov, za domačo oskrbo ostalih živali pa okoli 5 evrov. Nekatera podjetja ločeno ponujajo tudi sprehajanje psov, prevoz živali do veterinarja (ta praviloma stane kak evro na kilometer, za uro čakanja pri veterinarju je treba odšteti še okoli 5 evrov), uporabo bazenov za poletno osvežitev psov in podobno. Lastnikom živali je lahko v pomoč tudi Facebook stran Ponujam / potrebujem varstvo za živali, kjer seje za varstvo živali mogoče dogovoriti tudi povsem brezplačno ali za protiuslugo. Županja občine Ljutomer Olga Karba je podpisala pogodbo za kanalizacijsko omrežje z direktorjem Legartisa Matjažem Hozjanom, za dvižno ploščad pa z direktorjem Caster dvigala Leonom Zupaničem. Foto: NS 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Ptuj • Zaključek 9. mednarodnega glasbenega festivala Arsana Art Ptuj 2017 Uživali nastopajoči in gledalci Letošnje ptujsko festivalsko poletje je na polovici. Jutri se bo poslovil letošnji mednarodni glasbeni festival Arsana, kije ptujska kulturna prizorišča polnil od 21. do 29. julija. Avgusta se bo Ptuj za nekaj dni vrnil v rimske čase z 10. rimskimi igrami, zatem bo svoj program predstavil festival Dnevi poezije in vina, zadnji dan avgusta pa se bo pričelo odštevanje do abrahama z uspešnicami tretjega desetletja festivala na-rodno-zabavne glasbe, najstarejšega ptujskega festivala, ki bo s tekmovalnim delom 1. septembra zaključil letošnje iskanje najboljših narodno-zabavnih ansamblov, novih valčkov in polk. V okviru festival Arsana bo nocoj na minoritskem dvorišču zaključna plesna predstava kampa Art Dance, po kateri bo nastopila zasedba Tovvel of Shovver, ki jo sestavljajo zvene- Foto: Črtomir Goznik Tadej Toš je z ansamblom Rokezije ustvaril novo festivalsko zgodbo; ljudje so pričakovali stand up komedijo, a je ni bilo. Iz knjige so u glasbo potegnili Prešernove pesmi. Glasbene in ustvarjalne delavnice v Domu kulture MuziKafe Foto: Črtomir Goznik Z Ljudsko zgodbo so se Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora in mešani pevski zbor Jesenice, mez-zosopranistka Monika Bohinec in tenorist Klemen Torkar z dirigentom Dejanom Rihtaričem, ptujskim rojakom, ter voditeljem Andrejem Rozmanom Rozo poklonili bogati kulturni dediščini slovenskega naroda. ča imena slovenske glasbene jazz in pop scene. V slavnostni dvorani ptujskega gradu se bo prvič v okviru festivala Arsana predstavila Milena Arsovska, mlada makedonska sopranist-ka, ki nastopa na Dunaju, v Mag-deburgu in Pragi, pred kratkim pa se je izkazala tudi na avdiciji v mariborski operi; na klavirju jo bo spremljal Pavel Singer. Na Mestnem trgu bosta občinstvo zabavala Ursula&Bratko z večnimi pesmimi velikanov, kot so Aretha Franklin, Etta James in Johnny Cash, v hotelu Mitra pa bo Mia Žnidarič s triom predstavila slovensko poezijo v jaz-zu. Še danes pa lahko obiščete glasbene in ustvarjalne delavnice za mlade v domu kulture MuziKafe. Zadnji festivalski dan, 29. julija, bo na Mestnem trgu čez dan razvajala Odprta kuhna, najpri-ljubljenejša kulinarična tržnica v Sloveniji. Zvečer se bodo odprla prizorišča v domu kulture Muzi-Kafe, kjer bo nastopila Ditka, v hotelu Mitra Maša But in Luka Benčič, na dvorišču minoritske-ga samostana MI2 v povsem novi preobleki - v akustični verziji, ki so jo v 20. letu svojega delovanja pripravili posebej za festival Arsana, na Mestnem trgu bo nastopil Green Tea trio, v baru Pomaranča pa Katja Koren in Igor Bezget. Deveti mednarodni glasbeni festival Arsana Art Ptuj 2017 je spisal novo zgodbo in s svojo nadgradnjo pritegnil ljubitelje glasbenih vrhuncev z različnih področij iz Slovenije in tujine. Zaživela so festivalska prizorišča, zaživel je Ptuj, uživali so nastopajoči in gledalci. Pomemben je tudi izobraževalni del festivala, pa tudi njegova odprtost za domače, ptujske umetnike in glasbenike, ki si ob „tujem" prepoznavanju in aplavzu zagotovo želijo tudi domačih ovacij. Zagotovo pa bo tudi prihodnja, deseta festivalska zgodba poslastica za številne domače in tuje gledalce; do letos jih je bilo že več kot 200.000. Foto: Črtomir Goznik BNMWI-U i NM>25iO°fE SEDMIM*- KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Tednikova knjigarnica Američan v Sloveniji ... Razlike se pojavljajo tudi pri tabu temah. V ZDA je zelo nevljudno vprašati, koliko je nekaj stalo, prav tako se ljudje, razen na poslovnih sestankih, ne pogovarjajo o denarju. Američani se le redko pogovarjamo, koliko zaslužimo ali koliko smo plačali za avto ali kavč. V Sloveniji pa kot da ta tema ljudi fascinira: na ulici pogosto slišim pogovore o denarju in stroških. Poleg tega skoraj ne mine dan, da se ne bi na televizijskih poročilih pojavila slika letečih evrskih bankovcev. Slovenci imajo zelo spoštljiv odnos do knjig, kar kot avtor zelo cenim. Američani kupujemo na stotine knjig, po možnosti čim ceneje in ponavadi preko spleta. Seveda jih je potem preveč, da bi jih sploh lahko prebrali, tako da se, medtem ko ležijo na naših prevelikih knjižnih policah, na njih nabira prah. V Sloveniji je knjiga draga in cenjena, večina jih ima trde platnice in ob nakupu jih skrbno zavijejo v papir. Kot kakšen redek zaklad!... Dragi bralci Knjigarnice, pravkar ste prebrali odlomek z 51. strani novitete založbe Beletrina izpod peresa avtorja, ki je knjigo Slovenologija podnaslovil z Življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej. Noah Charney(1979, ZDA) je diplomiral na uglednem Cour-taudovem inštitutu v Londonu in Univerzi v Cambridgeu in velja za vodilnega svetovnega strokovnjaka za zgodovino in preučevanje umetnostnih tatvin. Živi med Cambridgeem, Rimom, Firencami in Slovenijo, je med drugim navedeno na zavihku njegovega romana, kriminalke Tat umetnin(The Art Thief. Prevedla Ljubica Klan-čar. Ljubljana: Vale-Novak, 2008. 305 strani), ki je bila prevedena v več jezikov. Zdaj Charney (več o avtorju na www.noahcharney.com) najbolj živi v Sloveniji, kjer si je ustvaril družino, in videti je, da postaja vse bolj Slovenec - s sledmi Američana, ki so očitne tudi v njegovem pisanju o deželi, kjer je zdaj doma. V izbranem uvodnem odlomku govori o negovorjenju o denarju med Američani, nato pa sam poudari, kako Američani kupujejo poceni knjige .. .Torej gre za denar ... Seveda je ta razkorak in uvid razumljiv, saj avtor iskreno, zanimivo, tudi pronicljivo opisuje sebe in to našo domovino, kot je »domorodci« pač ne vidimo. Pričakovana je avtorjeva dobrotljivost, prizanesljivost in morda bi lahko rekla, da je turistično razpoložen, saj ne daje nobene pozornosti zoprnijam, ki se jim verjetno tudi on ni mogel izogniti na tej sončni strani Alp. Vsekakor je Slovenolo-gija obvezno čtivo, prijetno počitniško in celo odrešujoče v smislu nesmiselnega tarnanja na račun vseh zblodelosti v deželi. Jasno, Charney omogoča tudi razgled med Američane, ki jih sicer vidimo preveč stereotipno na tej strani Alp. Slovenologija je razdeljena na štiri dele: Američan v Sloveniji, Lokalna kultura, lokalne barve, Naj vam predstavim nekaj oseb, Hrana (in seveda pijača). Posamezne zgodbe so duhovito naslovljene, na primer: Samo malo ... kdo si že rekel, da si?, Pes ali otrok, Hudič je v podrobnostih, Za tančico podrobnosti, živela ču-daškost!, Najšibkejši člen: Mednarodna bitka za kranjsko klobaso, Zen gobarja . A najprej so na strani 7 Navodila za uporabo te knjige, kjer avtor pravi, da je sestavljena iz memoarov, kratkih zgodb, pa tudi iz potovalnih namigov in osebnih izkušenj. Slovencem naj bi ponudila drugačen pogled na lastno deželo . Pa res, so stvari, na katere sploh ne bi pomislili! Recimo, avtorjeva fascinacija z nagrobnimi svečami, pa čudenje nad slikami svežih kosov mesa v reklamah, česar niti pod razno ne bi našli v Ameriki. Pa o slovenskem običaju nošenja copatov in preobuvanja. Priznam pa, da sem pričakovala več humorja, morda samoironije, ker je knjigo ilustriral Ivan Mitrevski (1979, SLO), stripar in ilustrator (glej Zgodovina Slovenije v stripu, 2017). Kot vabilo k branju in premišljevanju o rodni deželi navajam še avtorjevo navdušenje nad Slovenijo zaradi porodniškega dopusta, pomoči družinam, podpore umetnikom, nedrakonskega zapornega sistema, pomoči študentom, plač, plačilnega sistema in socialnega varstva. Zraven teh šestih postavk pojasnjuje še osem stvari, ki jih preprosto obožuje pri nas: Najlepša dežela, kar jih je kdaj videl; Zdravstvo je odlično in poceni; Presenetljivo nizki davki in socialna varnost, Udobno in kakovostno, a poceni življenje (gledano z zahodnjaškega vidika), Živahno dogajanje, bogata kultura, a še vedno ne preveč turistov, Dobra lokacija, Tujce nosijo po rokah (medtem ko domačinov niti ne). Hm, preberite sami! Slovenologija ima skupaj s sklepnimi mislimi 184 strani, prevedli sta jo Mateja Štrajhar in Lisa Mislej ter stane pičlih 19 evrov, pa še trde platnice ima. r Liljana Klemencic Nogomet Drava razigrana in učinkovita Stran 12 Kolesarstvo Marko Hozjan med potniki za EP Stran 12 Rokomet Slovenija iz Afrike brez medalje Stran 13 Bowling Slovenci na Slovaškem izjemno uspešni Stran 13 Nikola Bistrovič »V klubu in igralcih vidim veliko perspektivo« Strani 15 Nogomet Boj za vrh ostaja prioriteta NK Stojnci Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V Ljubljano z mislijo o presenečenju Po dveh krogih v 1. slovenski ligi so na vrhu le še tri neporažene ekipe: Maribor, Rudar in Olimpija. Mariborčani imajo poleg prvenstva misli usmerjene v kvalifikacije za Ligo prvakov in so sredi dveh najpomembnejših obračunov sezone z islandskim Hafnar^odorjem (prva tekma v Mariboru se je končala z rezultatom 1:0). Če bodo preskočili islandsko oviro, si bodo odprli vrata bogatih evropskih ligaških tekmovanj (vsaj Lige Evropa, morda tudi Lige prvakov), kar bi bil za Maribor neprecenljiv dosežek. Na evropske preizkušnje se koncentrirajo le še Domžalčani (tekmi z nemškim Freiburgom), ostali so že povsem v ligaškem ritmu. Aluminij je v uvodnih dveh tekmah vknjižil polovičen izkupiček - poraz v Mariboru in doma zmago proti Krškemu. „V Mariboru smo prikazali dobro igro, kar v Ljudskem vrtu pri trenutnih prvakih nikakor ni lahka naloga. Zaradi tega smo kljub porazu obdržali pozitivno razmišljanje, pred tekmo s Krškim smo verjeli vase. S tem optimizmom nam je uspelo doseči zmago, ki je bila v tem trenutku za nas najpomembnejša," je dejal Vedran Mesec, eden najboljših posameznikov petkove tekme v kidričevskem športnem parku, strelec zelo pomembnega izenačujočega zadetka (2:2). „Zdrav sem, celotne priprave sem trdo delal, zato se počutim odlično. Fizična pripravljenost je na visokem nivoju, samo upam, da bom v tem tempu nadaljeval. Tekmo proti Krškemu sem tako npr. začel v napadu, končal pa na mestu zadnjega zveznega igralca, a tega sem vajen - za ekipni uspeh sem pripravljen igrati kjerkoli," je dejal Hrvat, ki je z 29 leti daleč najbolj izkušen igralec Aluminija (Mumino-vič jih šteje 26, vsi drugi pa manj). Aluminij ima v celotni ligi v povprečju daleč najmlajšo zasedbo. V nedeljo v Stožicah Nova težka preizkušnja čaka Kidričane v nedeljo ob 16.50, ko se bodo v Stožicah merili z Olimpijo. Varovanci Igorja Biščana so po zgodnjem izpadu iz evropskih tekmovanj misli povsem usmerili v domače prvenstvo. Tako ne preseneča, da so začeli z dvema prepričljivima zmagama, proti Celju doma (3:1) in Gorici v gosteh (0:2). Serijo bodo želeli nadaljevati tudi proti Aluminiju. Ta pa ima svoje načrte ... „S prvo zmago v sezoni Foto: Črtomir Goznik Vedran Mesec (Aluminij) je z 29 leti daleč najbolj izkušen igralec prvoligaške vrste iz Kidričevega. smo v ekipo prinesli mirnost, igralci pa smo si pridobili dodatno samozavest. V pripravljalnih tekmah nismo zmagali, zato je ta zmaga toliko dragocenejša. V Ljubljani se želimo predstaviti v najboljši luči, obenem pa upamo, da nam bo to prineslo kakšno točko. Vsekakor je povsem drugače, da gremo k Olimpiji s tremi točkami na računu; če proti Krškemu ne bi zmagali, bi nam bilo veliko težje," je dejal Vedran Mesec. Pomanjkljivosti in prednosti se zaveda tudi trener Slobodan Grubor. „Vsaka zmaga je dobrodošla, še posebej pred novim, težkim gostovanjem v Ljubljani. Zavedamo se svojih pomanjkljivosti, a v ekipi je kar nekaj novincev, ki potrebujejo čas za prilagoditev. Imamo mlado ekipo, zato smo v procesu ustvarjanja ekipe," je dejal Grubor in namignil na obrambno vrsto. „V obrambi so vidne težave, saj je postavitev skorajda povsem nova. Manjka komunikacije, morda celo drznosti, vidi se, da vsi še niso igrali na prvoligaškem nivoju. Pomembno je, da se iz napak nekaj naučimo in da jih v čim krajšem času odpravimo." Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij V Kidričevem ob Nuniču še Horvat in Rodin NK Aluminij po številnih odhodih (Zeba, Turkalj, Bizjak, Kramer, Damiš, Prelec) nadaljuje popolnitev svojih vrst. O prihodu Marka Nuni-ča smo že poročali, na prvih dveh srečanjih v novi sezoni 1. lige je že nastopil, proti Kr- škemu pa se je že vpisal med strelce. Napadalno vrsto je ob njem okrepil Edi Horvat. Gre za Matej Rodin 18-letnega Zagrebčana, ki je nazadnje branil vrste mladinske ekipe Interja iz Zaprešiča, njegovo najboljše priporočilo pa je zelo zgovorno: v lanski sezoni je bil najboljši strelec prve hrvaške mladinske lige. Tudi naslednjo okrepitev so Kidričani poiskali na Hrvaškem, pri zagrebški Lokomotivi. Od tam prihaja Matej Rodin, ki se najbolje znajde na mestu centralnega branilca. Rodin je sicer 21-letni Splitčan, ki je v lanski sezoni kot posojen član Lokomotive igral za Šibenik v 2. hrvaški ligi. Na 26 tekmah se je enkrat vpisal tudi med strelce. Izkušnje si je pred tem nabiral v 2. ligi BiH, kjer je branil barve ekipe GOŠK Gabela. Za to ekipo je v treh sezonah (od 2013/14 do 2015/16) nastopil na več kot 40 srečanjih, pri čemer je zadel štirikrat. JM Izjemni v igri na rezultat Maribor le še korak loči do novega uspeha na mednarodni sceni, do uvrstitve v Ligo prvakov ali Ligo Evropa. Na prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij proti islandskemu Haf-nar^ordurju je iztržil minimalno, a dragoceno zmago z 1:0 (Tavares, 54. minuta). Še enkrat se je pokazalo, da je Maribor s pragmatično igro sposoben doseči želeni rezultat (brez prejetega zadetka), in prav to je najboljša lastnost sedanje ekipe vijoličastih. Ta je slabša, kot je bila v nekaterih prejšnjih sezonah, a z izkušnjami Handanovica, Šulerja, Rajčevica, Vilerja, Tavaresa in drugih so sposobni nadzorovati potek srečanja. V njihovi igri se vseeno pojavlja bistveno preveč napak, kar bi kvalitetnejši tekmec seveda izkoristil (z dosedanjim žrebom so lahko v Mariboru zelo, zelo zadovoljni), a zaenkrat je Maribor tisti, ki ima srečo na svoji strani. Naj tako tudi ostane ... Darko Milanič, trener Maribora, je po prvi tekmi povedal: „Zadovoljni smo z zmago, saj smo si jo zaslužili. Glede na prikazano bi lahko bila višja, saj smo imeli prevlado in priložnosti. Pomembno je, da nismo prejeli zadetka, kar je bil cilj. Imamo pozitiven rezultat, na katerem lahko gradimo v povratnem srečanju na Islandiji. To še ni zagotovilo za zanesljivo napredovanje, imeli pa bomo več prostora, da lahko zadenemo." Realen je bil tudi Heimir Gudjonsson, trener FH Hafnar-^ordurja: „Menim, da je bil Maribor boljši. Dobro smo se branili, ampak kljub temu prejeli gol - v tem delu igre smo bili nepazljivi. Ta rezultat nam daje možnost za napredovanje, čeprav s porazom ne moremo biti zadovoljni." JM 12 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Nogomet • Prijateljski tekmi Kidričani nerazpoloženi, Drava razigrana in učinkovita ALUMINIJ - ROGAŠKA 2:4 (1:2) STRELCI: Bračko in Nunič (iz 11-m) za Aluminij; Šlogar (2 x), Majer in Neskič (iz 11-m) za Rogaško. ALUMINIJ: Janžekovič, Splichal, Aragonis, Ahec, Rodin, Rogina, D. Mensah, Bračko, Bartulovič, Horvat, Nunič. Igrali so še: Hrastnik, Vezjak, Vrbanec, Muminovic, Petrovič. Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so sredi tedna odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Rogaške, ki se pripravlja za začetek prvenstva v 2. slovenski ligi. V njej je trener Slobodan Grubor ponudil priložnost za dokazovanje igralcem, ki sicer dobijo manj priložnosti za igro, predstavili so se tudi nekateri novinci. »Brez komentarja,« je dejal po tekmi, ki so jo Kidričani prepričljivo izgubili ... Razlog za slabšo predstavo je zagotovo lahko neuigranost, o pristopu pa bo za zaprtimi vrati slačilni-ce (ali na naslednjem treningu) sodil trener . Na pomožnem igrišču so bili gostje boljši, lepo in hitro so kombinirali, domačini pa niso našli pravega odgovora na agresivno igro tekmecev. V moštvu gostov je pod vodstvom trenerja Ibrahima Neskiča nastopil tudi Nejc Brodnjak, ki je bil pobudnik številnih akcij. V polno so po dvakrat zadeli v vsakem polčasu, domačini pa so v prvem preko Bračka izenačili na 1:1, Nunič pa je iz 11-metrovke postavil končni izid tekme. V rdečem dresu so prvič zaigrali Matej Rodin, Edi Horvat in Damir Bartulovič. Prva dva sta z Aluminijem že podpisala pogodbi, mladi Koprčan, 21-letni Bartolovič, ki je v preteklosti igral za mlajše ekipe italijanskih ekip Vicenza, Chievo in Como, pa zaenkrat še ne. JM Plavanje • Državno prvenstvo Lampretova do medalje na 50 metrov prsno Najboljši mladi plavalci so se od petka do nedelje merili na Ravnah na Koroškem, kjer je tamkajšnji PK Fužinar organiziral državno prvenstvo za dečke in deklice letnikov 2004/5 (znotraj teh starostnih skupin je bila še posebna razvrstitev za mlajše letnike, op. a.). Skupno je bilo prijavljenih 208 plavalcev iz 27 klubov. PK Terme Ptuj sta zastopali Tina Aubelj in Sara Lampret, z njima je bil na Koroškem tudi njun trener Igor Ster-nad. Tina je nastopala v disciplinah 50, 100 in 200 metrov prosto ter 50 metrov hrbtno. Plavanje v prosti tehniki se ji niso posrečilo, v disciplini 50 metrov hrbtno pa je iz- DRAVA PTUJ -MARIBOR MLADI 9:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Panikvar(37.), 2:0 Marcius (41.), 3:0 Džafič (48.), 4:0 Čeh (52.), 5:0 Čeh (54. iz 11-m), 6:0 Čeh (57.), 7:0 Lovenjak (65.), 8:0 Šalamun (73.), 9:0 Šalamun (84.). DRAVA PTUJ: Domjan, Ku-kovec, Golob, Petek, Mesaric, Školnik, Tomažič Šeruga, Elšnik, Kolar, Marcius, Pani-kvar: Igrali so še: Milič, Gajic, Lonzarič, Pšajd, Flis, Lovenjak, Šporn, Džafic, Vajda, Čeh, Šalamun. Trener: Simon Sešlar. Trener Drave Simon Sešlar je dal na tekmi proti mladi ekipi Maribora po en polčas za dokazovanje vsem igralcem. Vseh 22 jih je pokazalo izredno angažiranost, kar pomeni, da bo v prihodnjih dneh imel trener ptujske ekipe zahtevno nalogo izbrati udarno enajsterico. Na skorajda vseh igralnih pozicijah Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v prijateljskem srečanju ugnali mlade Mariborčane. ima vsaj dva enakovredna igralca in vsi točno vedo, kakšne so njihove naloge na terenu. Na prijateljskem obračunu na Ptuju so dobesedno »povozili« mladince Maribora, pri katerih je igral tudi kakšen kadet. V prvem polčasu smo videli enakovredno tekmo, tudi gostje so imeli nekaj dobrih situacij za zadetek, a se je izkazal vratar Domjan. Drava je počasi stopnjevala pritisk, kar se jim je obrestovalo ob koncu prvega dela z zadetkoma Panikvarja in Marciusa. Še odločneje je v 2. polčasu zaigralo drugih enajst igralcev, ki so igrali hitro, natančno in učinkovito. Najprej je Džafič po odličnem sprejemu natančno zadel za 3:0, nato pa je na sceno stopil povratnik v domači ekipi Nastja Čeh. Kapetan je za začetek dosegel velemojstrski zadetek s prostega strela, nato je dodal še dva. Iz razdalje je bil uspešen še Lovenjak, medtem ko je Šalamun ob koncu učinkovito zaključil dve akciji iz bližine. Po tej uspešni predstavi bo Drava novo prijateljsko pripravljalno tekmo odigrala v soboto, ko na Ptuj prihaja ekipa Odrancev. David Breznik Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Blizu najboljšim boljšala osebni rekord. Sara je imela več nastopov in je tekmovala z vrstnicami letnika 2005. Nastopila je v vseh plavalnih tehnikah v disciplinah 50, 100 in 200 metrov prosto ter na 50 metrov prsno, hrbtno in delfin. Najboljši dosežek je bilo 3. mesto v disciplini 50 metrov prsno, kjer je prejela diplomo za mlajši letnik. Med vrstnicami je nanizala vse uvrstitve med najboljših osem, saj je osvojila še dve peti mesti, bila pa je tudi šesta, sedma in osma. Ti rezultati kažejo, da Lam-pretova sodi v sam slovenski plavalni vrh v svoji starostni skupini in je dober plavalni potencial za prihodnost. David Breznik Po krajšem tekmovalnem premoru so v soboto, 20. julija, kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj spet sedli na kolesa ter nastopili na dirki VN občine Gorje, ki je prvič potekala na biatlonskem poligonu na Pokljuki. Tako kljub poletni vročini zaradi visoke nadmorske višine pretirane pripeke ni bilo, za kar nekaj svežine so namreč poskrbeli pokljuški smrekovi gozdovi. Dirka, ki jo je organiziral KK Gorje, je bila krožna, krog je bil dolg 1060 m. Štela je za Pokal Slovenije, na njej pa je nastopilo okrog 170 tekmovalcev. Perutnina Ptuj je nastopila z vsemi selekcijami, kolesarjem iz najstarejšega slovenskega mesta pa je v nekaterih kategorijah minimalno manjkalo do uvrstitve na stopničke. Tako je bil pri dečkih C, ki so morali prevoziti osem krogov, najboljši »perutninar« Jure Majnik, ki je dirko končal na 6. mestu. Enako mesto si je pri dečkih B, ki so morali prekolesariti 12 krogov, prikolesaril Jan Svenšek. Tri kroge več so morali prevoziti dečki A, kjer so se Vidu Jero-mlu za las izmuznile stopničke, bil je četrti; kot 7. je dirko končal Žan Žnidar, 8. pa je bil Andrej Majnik. Za kategoriji mlajših in starejših mladincev ter članov je bila dirka kriterijska. Izmed Ptujčanov se je med mlajšimi mladinci najbolj izkazal Gašper Pušnik, ki je bil peti. Tudi med starejšimi mladinci je bila najboljša uvrstitev »pe-rutninarjev« 5. mesto. Dosegel jo je Marko Hozjan, Matic Finkštje bil 10. Je pa ekipa KK Perutnina Ptuj na stopničke stopila v kategoriji deklic C. To je uspelo Hani Jeromel, saj je bila druga. Matej Marin, trener starejših mladincev je na kratko ocenil dosežke v kategorijah mladincev: »Po krajšem tekmovalnem premoru smo imeli novo dirko, oba fanta Gašper Pušnik in Marko Hozjan (oba KK Perutnina Ptuj) pa sta na njej osvojila nove točke za Pokal Slovenije. Hozjanu je uspelo obdržati 3. mesto v skupnem seštevku Pokala, zaradi česar se s Pokljuke vračamo zadovoljni.« Tina Avbelj in Sara Lampret (PK Terme Ptuj) Marko Hozjan med potniki za evropsko prvenstvo Navijači kolesarskega kluba Perutnina Ptuj bodo lahko 4. avgusta od 16. ure dalje pred malimi zasloni, najverjetneje na športni postaji Eurosport, navijali za Marka Hozjana. Marko bo namreč kot član slovenske kolesarske reprezentance nastopil na evropskem prvenstvu za starejše mladince v Her-ningu na Danskem. V sredo zjutraj je tekmovalčev matični klub Perutnina Ptuj dobil uradno potrditev tega, kar se je že nekaj časa šušljalo v kolesarskih krogih. Prvenstvo na Danskem bo potekalo od 2. do 6. avgusta, slovenske barve bodo poleg ptujskega kolesarja branili še Aljaž Omrzel, Nik Čemžar, Aljaž Jarc in nekdanji član KK Perutnina Ptuj Luka Sagadin. Hozjan bo v deželi pravljičarja Andersena nastopil le na cestni dirki, ki bo dolga 120 km. Seveda se je povabila slovenskega selektorja Andreja Cimpriča zelo razveselil tudi Markov klubski trener Matej Marin: »Pri srcu mi je odleglo ob dokončni potrditvi Markovega nastopa. Vloženega je bilo veliko truda, da lahko Marko dirka na tako visokem nivoju. Tukaj je bila tudi pomoč Markovih sotekmovalcev, brez njih bi mu težje uspelo. Da pa ima naš klub državnega reprezentanta, je potrdilo, da v klubu delamo kakovostno. 4. avgusta ob 16. uri vsi pred male zaslone in navijajmo za Marka.« tp petek m 28. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Rokomet m SP mladincev do 21 let v Alžiriji Tenis • Blaž Rola ZDA so njegov domači teren Slovenija iz Afrike brez medalje Blaž Rola je edino letošnjo turnirsko zmago dosegel na ameriških tleh, kjer se očitno odlično počuti. Blaž Rola (244.), drugi najvišje uvrščeni slovenski igralec na ATP-lestvici, je iz Kanade odpotoval v ZDA, kjer se v zvezni državi New York meri na 75.000 dolarjev vrednem turnirju Challenger v Binghamtonu. Zaenkrat zelo uspešno ... V uvodnem krogu je ugnal 22-letnega Američana z argentinskimi koreninami JC Aragona (546.), dvoboj pa je Turnir v Binghamtonu (ZDA), 75.000 dolarjev: 1. krog: Rola (8.) -Jc Aragone (ZDA) 6:4, 7:6(2); 2. krog: Rola (8.) -Alex Bolt (Avstralija) 6:3, 6:2; četrtfinale: Rola (8.) -Cameron Norrie (VB). bil do konca zelo izenačen. V prvem nizu je Blaž tekmecu dvakrat odvzel servis, sam pa ga je izgubil enkrat. V drugem nizu breakov sploh ni bilo, v podaljšani igri pa je Slovenec pokazal več zbranosti. Precej lažje je do zmage prišel v naslednjem krogu, ko je na nasprotni strani mreže stal Alex Bolt (303.). 24-letni Avstralec je klonil po slabi uri igre, pri čemer Blaž ni niti enkrat izgubil svojega servisa (rešil je obe break priložnosti tekmeca). V četrtfinalu čaka Blaža v petek 21-letni Britanec Cameron Norrie (275.). Glede na to, da Ptujčan najboljše predstave letos prikazuje onstran luže, je mogoče pričakovati preboj v zaključne boje. JM Šest tekem: štiri zmage (Danska, Katar, Egipt, Švedska) in dva remija (Francija, Madžarska). In kljub vsemu je mladinska reprezentanca Slovenije do 21 let ostala brez četrtfinala in borbe za medaljo. Slovenija je klonila po podaljšku proti Madžarski (25:26, 21:21, 10:12). Že vnaprej je bilo jasno, da bo najtežja tekma na prvenstvu prav tekma v osmini finala. In res je bilo tako. „Po prikazanem v predtekmova-nju smo pričakovali uspeh tudi v osmini finala. Madžare smo poznali do potankosti, saj smo z njimi odigrali tudi dve pripravljalni tekmi in obe izgubili za gol. Prvič na prvenstvu smo bili v vlogi favorita, kar se je poznalo predvsem na začetku tekme, ko so Madžari brez večjih težav držali prednost treh do štirih zadetkov," je uvodoma povedal trener reprezentance in Jeruzalema Saša Prapo-tnik. Ob polčasu je Slovenija zaostajala le za dva zadetka (10:12), kar je bil glede na prikazano igro (kar devet tehničnih napak) izjemen izid. Na začetku 2. polčasa je v golu Slovenije vratar Urh Ka-stelic nanizal tri obrambe zapored, ob tem je ekipa imela igralca več v polju, a storjene so bile nove tehnične napake. „Igrali smo v krču. To ni bila prava Slovenija. V glavah nismo bili 'čisti', kar se je poznalo pri zaključnih metih in podajah. V sredini 2. polčasa smo le prevzeli niti igre v svoje roke in povedli za dva Izraz trenerja reprezentance Slovenije Saša Prapotnika poved vse o razočaranju v taboru naše mlade izbrane vrste. zadetka. V zadnjih odločilnih trenutkih smo zapravili tri mete iz obetavnih pozicij. V obrambi pa smo slabo reagirali na madžarsko igro s sedmimi igralci v polju. Škoda za slab zaključek rednega dela tekme," dodaja Prapotnik. Slovenija je v 56. minuti po-vedla za dva (21:19) in bila blizu napredovanja, a so sledile napake tako v napadu kot v obrambi in Madžari so se iz-mazali s podaljškom. Priložnosti ni manjkalo V podaljšku je bilo znova zelo napeto. Madžari so imeli celo napad za +2, a so naredili napako, ki so jo Slovenci kaznovali v zadnji se- Bowling m Turnir SBT v Bratislavi Slovenci na Slovaškem izjemno uspešni Med 20. in 23. julijem je v bovling centru BNC v slovaški prestolnici Bratislava potekal zelo kakovosten mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 90 registriranih in neregistriranih igralcev. Udeležilo se ga je tudi deset slovenskih igralcev, med njimi državna prvakinja Lidija Zaletel (BK Zagorje), ki bo novembra Slovenijo zastopala na svetovnem pokalu Qubica Amf v Mehiki, sedem članov Bowling kluba Strike iz Maribora in dva člana Bowling kluba Ptuj: Benjamin Čuček in Črtomir Goznik. Po odigranih šestih igrah v kvalifikacijah je najbolje kazalo Harisu Palislanoviču iz BiH, ki je z izjemnim rezultatom 1467 podrtih kegljev za las prehitel Milana Maleka (BK Strike); ta je z rezultatom 1452 postavil osebni rekord. Posebej velja omeniti njegov zadnji blok treh iger, ko je z rezultati 278-279-275 (povprečje 277,33 podrtega keglja na igro) krepko presegel magično mejo 800 podrtih kegljev. V četrtfinale tekmovanja, med 32 najboljših, se je uvrstilo kar osem Slovencev - zraven Milana Maleka še Gorazd Šipek, Marjan Frajz-man, Črtomir Goznik, Peter Verdnik, Davorin Tepeh, Igor Gaber in Janko Frešer. Ti so kundi 1. podaljška za izenačenje na 23:23. V 68. minuti tekme je najboljši igralec Slovenije na tej tekmi Tilen Strmljan zadel za slovensko vodstvo 25:24. Znova je zadišalo upanje po napredovanju, vendar se Madžari s tem niso strinjali. „Nikakor se nam ni uspelo ubraniti. Enkrat samkrat bi bilo treba to storiti za napredovanje med osem najboljših na svetu. Ni nam uspelo, tekmec je dosegel dva zadetka in znova prevzel vodstvo (25:26). Imeli smo zadnji napad za izenačenje in še igralca več v polju. Ni nam uspelo izenačiti in morali smo enostavno čestitati nasprotniku," je razočaran povedal Prapo-tnik. Sledilo je veliko veselje Madžarov in na drugi strani šok za Slovenijo, ki si je po prikazanem zaslužila bistveno več, kot je izpad v osmini finala. „Šport je krut in tu odločajo malenkosti. Ena žoga, en strel, ena podaja, ena obramba. Karkoli od tega bi zbrali na tej tekmi, bi bilo dovolj za četrtfinale. Zmanjkal nam je le kanček športne sreče. Razočarani smo. Pred nami je še tekma proti Hrvaški, ki odloča o 9. mestu na svetu. Naša želja je, da dobimo to tekmo in se poslovimo s prvenstva brez poraza," je še zaključil Prapotnik, ki s svojo ekipo Jeruzalema pričenja priprave 1. avgusta. Sezona v 1. A DRL se prične 9. septembra. KU nato odigrali še dodatne štiri igre. Po seštevku desetih iger je tekmovanje nadaljevalo le 16 najboljših, tudi šest Slovencev. Malek in Goznik v finalu V polfinalu se je tako rekoč vse začelo znova, saj so o vstopu v finale odločale le tri dodatno odigrane igre, ne glede na kvalifikacijske rezultate. Največ koncentracije in kakovosti je pokazala mlada slovaška igralka Petra Stankova in z rezultatom 735 z naskokom prehitela vso konkurenco. Kot edina ženska med najboljšimi udeleženci turnirja je izjemne predstave nadaljevala tudi v finalu ter z rezultatom 247-247 za kar 146 kegljev prehitela drugo-uvrščenega Jana Debnarja, 3. mesto je osvojil Roman Karlik (oba Slovaška). Tik pod stopničkami se je znašel Milan Malek, 5. mesto je pripadlo Petru Melknerju, 6. pa je osvojil član BK Ptuj Črtomir Goznik. Omeniti velja, da je zmagovalka turnirja pred dobrimi 10 dnevi osvojila naslov najboljše mlade igralke na enem najmočnejših turnirjev v Evropi, odprtem prvenstvu Češke (Czech Open 2017), kot edina ženska pa se je uvrstila tudi med najboljših osem. Še višje je posegel Roman Kar-lik, ki je na istem turnirju med 240 igralci osvojil končno 2. mesto. Tudi Jan Debnar velja za vrhunskega igralca bo-vlinga, saj je leta 2009 osvojil naslov evropskega prvaka med seniorji. V tej luči dobijo rezultati slovenskih tekmovalcev še večjo težo, saj pomenijo, da slovenski bovling pridobiva kakovost. Tako lahko z optimizmom pričakujemo začetek nove sezone v slovenski bovling ligi, kjer vse ekipe čaka ostra konkurenca. Ur Milan Malek (BK Strike, 4. mesto), Petra Stankova (zmagovalka turnirja) in Črtomir Goznik (BK Ptuj, 6. mesto) STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. ligistriPiijte se na wwrnM^mLii 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 28. julija 2017 Nogomet • NK Stojnci Boj za vrh ostaja prioriteta Tudi ena najbolj tradicionalnih ekip Superlige - Stojnci - je pričela priprave na novo sezono. Matjaž Korez, ki bo tudi v novi sezoni s klopi vodil rumeno-črne, je prvi trening vodil v ponedeljek, 17. julija, kar pomeni dober mesec priprav do pričetka prvenstva. Fantje izpod Borla so v pretekli sezoni končali na 2. mestu, podobno visoko pa želijo tudi v prihajajoči sezoni. V klubu so zelo veseli, saj ni bilo niti enega odhoda, kar dovolj zgovorno priča o tem, da je vzdušje v ekipi odlično. Moštvu so se na drugi strani priključili štirje mladi fantje, ki bodo še zaostrili boj za mesta v ekipi. Novinci so Tim Starčič, ki se je vrnil iz Zavrča, ter Blaž Geč, Tilen Šmigoc in Patrik Hameršak. Rumeno--črni tako okrepljeni pričakujejo novo sezono Superlige, v kateri nastopajo od njene ustanovitve. Še nikoli niso bili slabši kot četrti, tako da gre nedvomno za ekipo, ki zna igrati na rezultat. Stojnci bodo v poletnih pripravah odigrali vsaj pet srečanj. Prvega, s Pohorjem, so že in ga prepričljivo dobili, ta konec tedna sledi gostovanje v Banja Luki in srečanje s tamkajšnjim nižjeligašem, sledi domači turnir, kjer bodo poleg njih sodelovali še Mar-kovci, Bukovci in Cirkulane, po tem bodo odigrali vsaj še eno srečanje. Kot je že v navadi, je odlično pripravljeno igrišče v Stojncih tudi letos gostilo mednarodno preizkušnjo klubov, ki so se pripravljali v naši okolici. Tako sta srečanje ob Dravi odigrala ukrajinska Zorya in srbski Vo-ždovac. Stojnci pa se lahko poleg odličnih dosežkov pohvalijo tudi z novo infrastrukturno pridobitvijo: njihov klubski objekt ob osrednjem igrišču ima že nekaj časa novo podobo, saj sta na njem narejeni nova izolacija in fasada. tp ■%<'. «J_ __ Foto: Črtomir Goznik Tudi v novi sezoni se nogometaši iz Stojncev nadejajo boja za vrh Superlige. Strelstvo • Evropsko prvenstvo v Bakuju Urška Kuharic tokrat s slabšimi nastopi Po sobotnem uspehu Ke-vina Vente na Evropskem prvenstvu v Bakuju, ko je z malokalibrsko pištolo na 50 m osvojil visoko 14. mesto, se je kot naslednja od ormoških strelcev in strelk v ponedeljek na strelišče podala Urška Kuharič in opravila svoj prvi nastop v neolimpijski disciplini z malokalibrsko puško v ležečem položaju. V težkih vremenskih razmerah, ko je v mestu vetra, kot radi poimenujejo Baku, pihal na čase orkanski veter, česar na evropskih streliščih nismo vajeni in ga je težko simulirati, je Kuharičeva s 592,3 kroga osvojila 53. mesto. Odlična ormoška strelka je v 1. seriji dosegla najnižji rezultat 96,3 kroga, nato se je zbrala in tekmo nadaljevala s serijami 100,8, 98,9, 97,5, 99,5 ¡n 99,3 kroga, kar ji ni prineslo bistvenega zadovoljstva. 23-letna Ormo-žanka je pred dvema letoma bila najboljša Slovenka na domačem EP v Gaju pri Pra-gerskem, kjer je osvojila 25. mesto s 613,1 kroga. Tokrat je od Slovenk bila najboljša dvakratna olimpij-ka Živa Dvoršak, ki je s 601,6 kroga tekmo končala na 34. mestu. V danih razmerah je izredno streljanje prikazala Britanka Jennifer McIntosh; svojo najbližjo zasledoval-ko je prehitela za slabe štiri kroge in s 619,1 kroga osvojila svoj prvi naslov evropske prvakinje. V ekipni tekmi so Slovenke osvojile 17. mesto s 1774,3 kroga in prehitele le srbsko ekipo. Ekipni naslov evropskih prvakinj so slavile Ukrajinke (1832,3) pred Nemkami (1824,9) in Avstrijkami (1823,1). Kuharičeva v trojnem položaju na 60. mestu Kuharičeva je v četrtek dopoldan končala svoje nastope na EP, saj je v olimpijski disciplini z malokalibrsko puško v trojnem položaju, svoji drugi disciplini na EP, dosegla 553 krogov in tekmo končala na 60. mestu. Tekmo je začela v klečečem položaju s 87 in 90 krogi, nato nadaljevala leže s serijama 95 in 96 krogov, končna odločitev pa je padla v zadnjem, stoječem položaju, kjer je dosegla 96 in 89 krogov. Rezultati strelk so bili zaradi težkih vetrovnih razmer znova 10 krogov slabši kot običajno. V kvalifikacijah je bila na vrhu s 580 krogi Av-strijka Franziska Peer, za finale pa je bilo potrebnih 577 krogov s 23 notranjimi de- seticami. Preostali Slovenki Živa Dvoršak (93, 99, 93, 99, 91, 94) in Klavdija Jerovšek (95, 96, 95, 93, 92, 95) sta s 569 in 566 krogi osvojili 34. in 41. mesto. Blazinšek po prvem dnevu najboljši Slovenec V sredo so prvo polovico tekmovanja končali tudi strelci s puško šibrenico v disciplini trap, kjer imamo tudi Slovenci svoje predstavnike. Ormožan Tomaž Blazinšek je trenutno najboljši med Slovenci, saj s serijami 21, 24 in 23 zadetih tarč zaseda 20. mesto in z 68 tarčami za finalisti zaostaja za 4 tarče. V tekmovanje za MQS-re-zultat (zunaj konkurence) je vodja slovenske reprezentance Nikolaj Mejaš uvrstil četrtega člana Ivana Krkača, ki je zadel 58 tarč. V ekipni razvrstitvi Slovenci po prvem dnevu zasedajo 13. mesto med 22 ekipami. Med mladinci je Ormožan Miha Nahtigal prvi dan dosegel 18, 19 in 19 zadetkov (56) in zaseda 28. mesto. Od obeh Slovencev je boljše streljanje pokazal Rene Maček in z 22, 21 in 17 zadetki (60) zaseda trenutno 20. mesto. Simeon Gonc Foto: Strelska zveza Slovenije 23-letna ormoška strelka Urška Kuharič je z dvema slabšima rezultatoma končala nastope na EP. Rezultati EP: puška - 50 m, leže: 1. Jennifer McIntosh, VB 619,1 2. Dariya Sharipova, UKR 615,5 3. Marie Enquist, ŠVE 613,6 34. Živa Dvoršak, SLO 601,6 53. Urška Kuharič, SLO 592,3 62. Klavdija Jerovšek, SLO 580,4 puška - 50 m, trojni položaj: 1. Franziska Peer, AVS 580 2. Seonaid McIntosh, VB 580 3. Stine Nielsen, DAN 580 4. Jennifer McIntosh, VB 580 34. Živa Dvoršak, SLO 569 41. Klavdija Jerovšek, SLO 566 60. Urška Kuharič, SLO 553 Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 3. KROGA: PETEK, 28. 7., OB 20.00: Krško - Triglav Kranj, SOBOTA, 29. 7., OB 20.20: Maribor - Rudar Velenje; NEDELJA, 30. 7., OB 16.50: Olimpija - Aluminij, OB 18.00: Ankaran - Domžale (v Dravogradu), OB 20.00: Celje - Gorica. JM Planinski kotiček Dovška baba (1891 m) Sobota, 19. 8. 2017 »Sem na Babi ležal, pa čez Luknjo v Zadnjico gledal...«(Joža Čop) Legendarni razgled z Babe čez Luknjo v Zadnjico vabi vse, ki so željni pristnega planinskega doživetja. Z avtobusom se bomo odpravili do vasi Dovje, kjer bomo začeli krožno pot. Sprva se bomo po relativno strmem hribu skozi gozd povzpeli do planine Goreljše, nato nadaljevali pod pečinami Bele peči in se ustavili na planini Dovška rožca, od tu naprej pa po razgledni odprti poti do vrha Dovške babe (1891 m). Nato bomo pot zaokrožili čez prelaz Mlinca in se čez Koritec spustili do planine Mlinca in pot zaključili v vasi Dovje. ZBIRALIŠČE: ob 5.30 - železniška postaja Ptuj. VRNITEV: približno ob 19.30 - železniška postaja Ptuj. OPREMA: planinski čevlji z narebrenim podplatom, oprema za sredogorje. OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere. PREVOZ: avtobus ali kombi. STROŠEK IZLETA: 25 evrov plačate v pisarni ali preko TRR. ZAHTEVNOST TURE: lahka (hoje okoli 7 h). HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika; s seboj prinesite dovolj tekočine (2 l) in hrane. PRIJAVE: na sedežu PD Ptuj v času uradnih ali na sebasti-jan.borko@gmail.com (031 843 518), plačilo v pisarni ali preko TRR. Zadnji rok prijave - sreda, 16. avgusta. Informacije: 031 843 518 (Sebastijan). Vodenje izleta: Sebastijan Borko s sovodniki. Pohod na najvišje ležeč kraj v mestni občini Ptuj PD Ptuj organizira pohod za vse občane mestne občine Ptuj v soboto, 5. avgusta 2017, ob 9. uri. Pohod bomo začeli na prenovljenem Mestnem trgu in nadaljevali po Prešernovi ulici do sedeža Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili še drugi pohodniki. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti na Mestni Vrh do Knezovega ribnika. Po označeni gozdni učni poti bomo prispeli na Gomilo med vinogradi na Mestnem Vrhu. Po gozdu se bomo spustili v Lisičnik na Mestnem Vrhu, nato pa se bomo povzpeli na Grajenščak do posestva Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na odprtju prireditve ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nekaj časa hodili po gozdnih poteh, nato po cesti do kapele na Grajenščaku. Po gozdni cesti bomo prispeli na koto 417 m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Pri vrnitvi se bomo spustili do kapele na Grajenščaku, od tod pa nazaj na Ptuj ali nazaj na prireditev ob postavitvi klopotca na Grajenščaku in na vinogradniške igre. Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka, primerna vremenu, in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik). Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki vodniki PD Ptuj, predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. petek • 28. julija 2017 Aktualno Štajerski 15 Rokomet • Nikola Bistrovič, trener RK Drava „V klubu in igralcih vidim veliko perspektivo" Foto: Črtomir Goznik Nikola Bistrovič se je poslovil od Ženskega rokometnega kluba Aklimat Ptuj, odslej bo trener moškega RK Drava. Rokometna trenerska pot Bistroviča se je začela zelo hitro, takoj po tem, ko je v drugem letniku študija zaključil aktivno kariero pri ormoškem rokometnem klubu. V slednjem je kot trener najprej prevzel selekcijo starejših dečkov. Zatem se je podal na Ptuj, kjer je prevzel trenersko mesto mlajše ženske selekcije. Po končanem študiju na Fakulteti za šport je začel z delom članske ekipe. Vmes je treniral še žensko ekipo Branik iz Maribora, a se je lani ponovno preselil na klop Aklimata iz Ptuja. Po koncu sezone je od Rokometnega kluba Drava prejel povabilo k vodenju ptujske moške članske ekipe in to bo v prihodnosti dober izziv za nadarjenega mladega trenerja. Kakšen izziv je za vas prestop iz ženskega v moški rokomet? Nikola Bistrovič: „Zame je prestop v moški rokomet korak višje, saj se ta v primerjavi z ženskim razlikuje v pristopu, intenzivnosti in atraktivnosti igre. Vzporedno sem ob delu v ženskem spremljal tudi dogajanje v moškem rokometu. Prav tako sem letos vodil tudi moško ekipo Univerze v Mariboru. Menim, da je prestop v RK Drava zame pravi izziv in verjamem, da lahko z igralci naredim napredek in dobre rezultate." Kako to, da ste se odločili sesti na klop RK Drava Ptuj? Nikola Bistrovič: „Odkrito povedano sem se navezal na ptujski ženski klub, saj sem skupno v njem deloval kar osem let. Nekako smo skozi leta delali, rastli in ustvarjali ta klub, ampak s temi dogodki ob koncu lanske sezone in negotovo prihodnostjo sem se na poziv Drave odločil, da je sedaj pravi čas, da preidem v moški rokometni klub. Tako sem se odločil tudi zato, ker v klubu in predvsem v igralcih samih vidim veliko perspektivo. Sam bom sistematično nadaljeval delo in bom želel igralcem pomagati še do višjega nivoja." Pravite, da vidite v igralcih perspektivo. Ali poznate ptujske rokometaše? Nikola Bistrovič: „Seve-da poznam to ekipo in ro-kometaše v njej. Z nekaterimi sem sodeloval že tudi kot trener, saj so igrali univerzitetno prvenstvo - v tej ekipi je igralo več kot šestdeset odstotkov igralcev Drave. V ekipi Univerze so nastopili tudi igralci iz Maribora in nekaj se jih bo v tej sezoni priključilo ptujski ekipi." Kaj menite, da so se Ptu-jčani lani naučili v 1. A ligi? Nikola Bistrovič: „Lani je bila izredno specifična sezona, saj je bila liga formirana na svojevrsten način zaradi nastopa Gorenja in Celja Pivovarne Laško v SEHA ligi. To je povzročilo posebno sistematizacijo 1. A lige; nenaravno je bilo, da so iz tekmovanja izpadli štirje klubi. Tako je bila Drava od prve tekme naprej v težki situaciji, v borbi za obstanek in na teh tekmah je večina igralcev dodatno dozorela. Prav tako so videli, da lahko igrajo rokomet na najvišjem nivoju in to v 1. A ligi, ki po mojem mnenju sodi med top pet najmočnejših rokometnih lig v Evropi. Ne glede na izpad iz te lige verjamem, da je bila to za igralce samo pozitivna izkušnja in da bodo te izkušnje iz močnih tekem unovčili že v tej tekmovalni sezoni." Liga bo zelo izenačena V 1. B ligi bo veliko izenačenih ekip. Kam bo ciljala ekipa Drave? Nikola Bistrovič: „Prav zaradi nekaterih tradicionalnih klubov, ki so v lanski sezoni tako kot Drava izpadli iz 1. A lige, kot so Slovenj Gradec, Izola in Hrastnik ter dobrih klubih iz 1. B državne rokometne lige, kot so Krško, Krim, Ajdovščina, bo liga zelo zelo izenačena. Pričakujem, da bo tekmovanje izenačeno podobno kot v lanski sezoni, ko je do zadnjega kroga bilo kar šest ekip v borbi za napredovanje. Sam pa za nas računam, da bomo dobro začeli, da bomo igrali vsako tekmo na zmago, a kam nas bodo igre in rezultati ponesli, je v tem trenutku težko napovedovati. Ta ekipa je po mojem mnenju sposobna doseči vsaj sredino lestvice, če pa se stvari iztečejo po naših željah, bo uvrščena v zgornjem delu lestvice." Kdaj začenjate priprave in kako bodo te v osnovi potekale? Nikola Bistrovič: „Prip-rave začnemo šest tednov pred pričetkom prvenstva v 1. B ligi. Prvenstvo se začne 16. septembra, ko nas čaka težko gostovanje in tekma s Krškim, ki bo za nas velik izziv in se ga veselimo. A pred tem bomo opravili ciklus priprav, ki jih začnemo 1. avgusta v športni dvorani Mladika. Prvih štirinajst dni bo poudarek na fizični pripravi in bazični osnovi, da bomo lahko igrali v nekem zaželenem tempu. V kadru bomo imeli vsaj 16 igralcev, do začetka prvenstva bomo odigrali tudi nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem." David Breznik Jerenec iz Varaždina nazaj na Ptuj Kdo so igralci, ki so novinci v ptujskem dresu, in kdo je odšel? Nikola Bistrovič: „Po naših prvih pogovorih sem izrazil željo, da 'resetiramo' to ekipo in se s tem približamo nekemu realnemu igralskemu stanju, znotraj zmožnosti kluba. To pomeni, da imamo v tej sezoni generacijo igralcev, ki so vsi približno enako stari. Pri tem ni nekih večjih odstopanj, saj so fantje generacijsko plus minus dve leti, razen Bračiča, ki pa ostaja povezava med izkušenostjo in to zrelo mladostjo. S tem gremo v novo sezono, največja okrepitev bo ta, da se je iz Varaždina vrnil Jerenec. Ob njem se nam bodo pridružili nekateri rokometaši Maribora, ki ne morejo konkurirati njihovi prvi ekipi; to so Rožman, Blažič, Falež in Hameršak, medtem ko sta iz Moškanjcev Gorišnice prišla Bedrač in Krabonja. Dogovarjamo se še z Grobelnikom, ki je bil v lanski sezoni v Gorišnici drugi strelec 1. B državne lige in je v osnovi igralec Celja. Za sodelovanje smo se dogovorili še z vratarjem Polutnikom. Iz kluba so na drugi strani odšli Jenster-le, Gregorc in Lesjak, medtem ko ostalo ogrodje ekipe ostaja enako kot v lanski sezoni." Namizni tenis • NTK Kidričevo V svoje vrste odslej vabi tudi NTK Kidričevo Nika za NTK Ptuj, Lara za NTK Kema Glede na to, da je NTK Kidričevo povsem nov klub, se pričakovano niso odločili za samostojno nastopanje v katerem izmed ekipnih ligaških tekmovanj. Nika Belaj (letnica 2002) bo tako v 1. članski ženski ligi branila barve NTK Ptuj, Lara Belaj (2005) bo igrala za NTK Kema, le tretja izmed sester Belaj, Maja (2007), bo nastopala pod okriljem NTK Kidričevo. V preteklosti smo občino Kidričevo glede namiznega tenisa povezovali izključno s klubom iz Cirkovc, odslej pa ne bo več tako - ustanovljen je bil namreč NTK Kidričevo. „Doslej smo delali pod 'isto streho' v Cirkovcah, sedaj pa se naše poti razhajajo. Zaradi različnih pogledov smo se odločili za samostojno pot in v Kidričevem ustanovili svoj klub," je povedala Sonja Buškovič, predsednica novoustanovljenega kluba. „V občini Kidričevo obstaja tradicija igranja namiznega tenisa. Z ustanovitvijo NTK Kidričevo bomo posegli v širši občinski prostor in s tem omogočili otrokom, mladostnikom in vsem drugim zainteresiranim, da se pobliže spoznajo s tem športom." Predsednica se je dotaknila tudi ciljev kluba: „Namen ustanovitve NTK Kidričevo je, da v občini povečamo možnost in učinkovito širimo idejo o koristnosti športa in zdravega načina življenja ter odpravimo posledice sodobnega načina življenja. Cilj kluba je tudi učinkovito izvajati program namiznega tenisa za osnovnošolce in mladostnike ter vplivati na mlade ljudi, da si sami privzgojijo zdrav in pozitiven odnos do gibanja in športa. Otrokom, ki so že vključeni v tekmovalni šport, pa želimo še naprej omogočati aktivno sodelovanje na državni in meddržavni tekmovalni ravni. Z navdušenjem povem, da imamo v klubu igralki reprezentantki: Nika Belaj je članica reprezentance mlajših kadetinj, Lara Belaj pa članica kadetske reprezentance." Za naraščajnike bo v klubu kot trener skrbel Gregor Za-foštnik. Ptujčan je bil še v bližnji preteklosti eden najboljših slovenskih igralcev, močan pečat je pustil v NTK Ptuj in NTK Maribor. Še vedno se udejstvuje v močni avstrijski ligi, v kateri ne manjka zelo dobrih Kitajcev in Madžarov. Ker se je v zadnjem času vse bolj usmerjal tudi v trenerske vode, je bil zelo vesel vabila k sodelovanju z NTK Kidričevo. Kot trenerje že sodeloval tudi z invalidi, zato k sodelovanju vabijo tudi njih. „Glede na to, da imamo v naši občini odlične pogoje za razvoj namiznega tenisa ter da občina do neke mere finančno podpira športne aktivnosti, vabimo k sodelo- vanju vse, ki želijo igrati in sodelovati v novonastalem klubu," je zaključila predsednica NTK Kidričevo Sonja Buško- vič. Svoj prostor za udejstvo-vanje so našli v večnamenski športni dvorani Kidričevo. JM Konjeniški šport • V Borecih prvič tudi dvoletniki Konjeniško društvo (KD) Križevci pri Ljutomeru je na kasaški trening stezi za gostiščem Zorko v Borecih pripravilo tradicionalne dirke, na katerih so ob tekmovalnih konjih sodelovali tudi poniji. V šestih preizkušnjah je z dvema zmagama izstopal Borut Zaletel (KD Krim, Ig pri Ljubljani). S konjem Delariso je dobil dirko z zaslužkom do 500 evrov (kilometrski čas 1:24,4), z Rikelijem pa je bil najboljši v dirki konj z zaslužkom do 4.000 evrov (1:21,8). Prvič v letošnji sezoni so tekmovali tudi dvoletniki, v krstnem nastopu pa je zmaga pripadla Caly (1:36,5) z domačinom Dušanom Zorkom. V dirki, kjer so nastopili konji z zaslužkom do 6.340 evrov, je slavil Rosso (1:22,0) s Francem Cimermanom (KD Križevci), z najhitrejšim časom dneva - 1:19,0 pa je t.i. odprta dirka pripadla Ar-tisu z Davidom Antolinom (KD Križevci). Za atraktivno dirko so poskrbeli otroci z nastopom ponijev. Zmagal je Max na vajetih Mateja Pirca (KD Krim). NŠ 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 28. julija 2017 Bratonečice • Na obisku pri sorodnikih papeževe nečakinje „Papež Frančišek je potico poznal že kot Pri Voršičevih v Bratonečicah 1, kjer smo se pogovarjali z Janezom Voršičem, njegovo ženo in sestro, so povedali, da nikoli ne govorijo o tem, sorodniki za snaho papeževo nečakinjo. Da so na to ponosni, pa ne skrivajo. Svet je zelo majhen. Kakšno naključje, da je Slovenka prva dama ZDA, pa tudi papež Frančišek, povezan s Slovenci. Na to, da je njegova nečakinja poročena s Slovencem, papež v pogovorih pogosto spomni. Tako kot predsednik ZDA Donald Trump potico zelo dobro pozna tudi papež Frančišek. Janez Voršič iz Bratonečic, bratranec Vladimir-ja Voršiča, očeta Vladka Voršiča, ki je poročen s papeževo nečakinjo, pove, da bi bil že čas, da se zapiše vsa resnica o tej potici. »Bratranec Vladimir Jurij (Jorge) Voršič je poročen s papeževo nečakinjo Mirjanko Bajlec. Mirjanka je med drugim tudi sestrična škofa Jožefa Smeja. In Mirjanka je bila prva, ki je papeža Frančiška navdušila za potico; no, takrat je bil še kardinal Jorge Mario Bergoglio. Za vsak božič ali drugi praznik je spekla potico in mu jo odnesla. Vladko je ob neki priložnosti napisal prispevek za Družino pod naslovom Papeževa potica in tako smo tudi mi v Bratonečicah izvedeli, da papež že dolgo pozna potico. Danes mu jo podarjajo že vsi, tudi politiki. Zato niti ni ču- Foto: zasebni arhiv Papeževa nečakinja z družino pri Voršičevih v Bratonečicah letos februarja dno, da je potica 'prišla' tudi do Trumpa in jo je papež Frančišek omenil ob obisku Trumpovih v Vatikanu. Februarja letos nas je Vladimir Jurij (Jorge) Voršič obiskal z družino: z ženo Mario Ines Voršič (njen dekliški priimek je Narvaja) in tremi otroki, s seboj pa je odnesel tudi potico, ki jo je za papeža spekla žena pokojnega brata Romana Voršič,« pravi Janez Voršič in nadaljuje: »Vor-šičeva družina je zelo številčna, tudi župan občine Juršinci je naš sorodnik: njegova babica Lizika (Elizabeta) je bila Voršičeva in je bila sestra mojega očeta Franca. Dva očetova brata, Jože (Josip) in Alojzij Voršič, sta bila doktorja: Alojzij je doktoriral iz prava v Pragi, Jože pa na slovitem Oxfordu. Alojzij je bil med obema vojnama celjski župan, Josip (Jože) pa je imel odvetniško pisarno v Ljubljani. Po II. svetovni vojni se je Alojzij z družino umaknil najprej na Koroško, potem pa v Argentino; tega domači v Prlekiji dolgo niso vedeli. Šele po letu 1950 se je prvič oglasil našemu očetu in povedal, da so v Argentini; tam je leta 1973 tudi umrl. S papeževo nečakinjo je poročen vnuk Alojzija Voršiča oz. sin njegovega sina Vladka. Dr. Josip (Jože) Voršič pa Foto: Črtomir Goznik Janez Voršič (na fotografiji z ženo in sestro): „Buenosaireški Voršičevi so potomci dr. Alojza Voršiča, ki se je rodil kmetu Francu in mami Ani, rojeni Holc, v Bratonečicah, v sedanji občini Sveti Tomaž." je bil zet znamenitega filmskega pionirja Karola Grossmanna, saj je bil poročen z njegovo hčerko Tanjo. Umrl je zelo mlad," je zanimivo družinsko drevo razložil Janez Voršič. Tako Voršičeva veja v Argentini kot drugi izseljeni Slovenci so zelo zgledna in zavedna skupnost in se še kako zavedajo svojih korenin. Življenje v Argentini ni lahko Februarja letos se je z Vlad-kovo družino iz Buenos Airesa srečal tudi juršinski župan Alojz Kaučič (mimogrede: Vladko je po poklicu vojaški častnik v argentinski vojski, brat pa je pilot). V Jur-šincih so se oglasili za kratek čas Ormož • Festivalsko poletno dogajanje Od jutri O.F.A.K. Majhno mesto Ormož bodo naslednja dva tedna z raznolikim programom dogajanja v okviru Ormoškega festivala aktivnih klubov (O.F.A.K.) oživljali še ormoški študentje. Poletne dni v Ormožu poleg Ormoškega poletja razgiba tudi Ormoški festival aktivnih klubov, na kratko O.F.A.K., ki ga ormoški študentje v sodelovanju s še nekaterimi drugimi organizacijami prirejajo že deveto leto zapored. Festival, ki obsega številne zabavne, športne in kulturne vsebine, se je med Or-možani dobro prijel. Letošnje petnajstdnevno festivalsko dogajanje bodo na grajskem dvorišču odprli jutri, v soboto, ob 17. uri z Ofakuhjo, kjer bodo na voljo tradicionalne domače jedi in vrhunska vinska kapljica, ter z nastopom priljubljenega glasbenika Vlada Kreslina. Sicer pa se bodo v okviru festivala med 29. julijem in 12. avgustom na različnih prizoriščih (med zidovi malega in velikega grajskega dvorišča, v ormoškem mestnem parku in Mestni grabi) tudi letos zvrstili različni koncerti, organizirane vadbe in druge športne aktivnosti, delavnice in prireditve. Tako bodo potekali nastopi glasbenih skupin in posameznikov, kot so Queen Real Tribute in Ritam Sex-I-Ja Red Hot Chili Peppers Tribute Band, Blubird, TimoG, Dekova in DJ JNX, skupina mladih improvizatorjev Banda Fer-damana, na sporedu bodo kultur-no-izobraževalne vsebine, denimo potopisno predavanje z naslovom Zgodbe pozabljenega raja na otokih Karibskega morja in Oceanije, delavnica izdelovanja mačjih igrač in priboljškov ter obisk ormoških lagun. Športnih užitkov se bo mogoče naužiti na odbojkarskem turnirju in organiziranih vadbah (zumba in bootcamp). Manjkalo ne bo niti drugih zabavnih dogodkov, kot so pool party na ormoškem kopališču, irski večer, animacija za otroke Lilibum, pa razstava plazilcev in kač ... Izpostaviti velja še Ofakafano, ki vsak dan (od ponedeljka do sobote) v dopoldanskih in večernih urah ponuja najboljšo skodelico kave v mestu. Monika Levanič Prlekija • 61. praznik občine Ljutomer V desetih dneh več kot 25 dogodkov Občina Ljutomer bo ob svojem 61. prazniku v desetih dneh (od 28. julija do 6. avgusta) pripravila več kot 25 dogodkov s področja gospodarstva, kulture, športa in zabave. Praznovanje se bo pričelo z odprtjem obnovljenega dela lokalne ceste v naselju Desnjak in Razla-gove ulice v Ljutomeru ter javnih poti v Stročji vasi pri osnovni šoli. V sklopu dneva kulture (1. 8.) bo izvedena čitalnica na prostem -branje knjig v parku I. slovenskega tabora in predstavitev monografije častnega občana, dolgoletnega družbenopolitičnega in kulturnega delavca ter še zlasti legendarnega kegljača Miroslava Steržaja. Četrtek, 3. avgusta, je namenjen gospodarstvu. Na Območni obr-tno-podjetniški zbornici (OOZ) Ljutomer bosta dan odprtih vrat in okrogla miza o aktualni obrtniški zakonodaji. Zvečer bo tradicionalna slovesna razglasitev najuspešnejšega obrtnika-podjetnika OOZ Ljutomer za letošnje leto. Občina Ljutomer bo tudi tokrat pripravila dan druženja (2. 8.), ko se bodo v mestnem središču predstavili občinski in državni organi, javni zavodi, podjetja in društva. Osrednja prireditev v počastitev 61. občinskega praznika bo v petek (4.8.), ko bodo podelili nagrade in priznanja (10) - pet jih podeli občinski svet in prav toliko župa- nja. Največja gospodarska, kulturna in družabna prireditev - Prleški sejem ( 5. 8.), bo tudi tokrat v znamenju številnih sejmarjev iz vse Slovenije. Na lokacijah mestnega središča bo posebna pozornost namenjena stojnicam, ki bodo promovirale sir in vino, domačo obrt, prleško kulinariko, obrt in podjetništvo ter bižuterijo in bolšji sejem. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo (6. 8.) z veliko konjeniško prireditvijo na ljutomerskem hipodromu in 16. sodobnimi rimskimi igrami v izvedbi TD Stara Cesta. NŠ Foto: arhiv KOS V ljutomerskem županatu Mestne hiše je bila predstavitev dogodkov ob 61. občinskem prazniku. Foto: NS petek • 28. julija 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 kardinal ..." 1 v • i •! • v 1 • • ««1 • da so papeževi sorodniki, pac pa da imajo njihovi pred povratkom v Rim. „Pogovarjali smo se predvsem o življenju v Argentini, ki je zelo težko, in o družini. Ines in Vladko sta bila soseda v isti ulici. Kljub temu da imata za tamkajšnje razmere dve lepi plači, živijo zelo skromno. Za Slovenijo sta dejala, da je tu Amerika, izjemno lepa dežela in da tu lepo živimo. Vladko odlično govori slovensko, slovensko znajo tudi otroci, nekaj besed pozna tudi papeževa nečakinja, ki zna speči tudi potico. Maria Ines je še povedala, da si njen stric papež Frančišek zelo želi, da bi nekoč obiskal Slovenijo in videl te kraje. To ni mala stvar za našo državo. Če bo prišlo do papeževega obiska v Sloveniji, se bomo Voršičevi sorodniki skušali srečati z njim vsaj za kratek čas, da se vsaj rokujemo z njim. Razmišljali smo celo, da bi skupaj šli v Vatikan, ker pa smo večinoma že starejši, smo od te zamisli odstopili," pove Alojz Kaučič in razkrije še en, pogosto zamolčan podatek: dr. Josip (Jože) Voršič je bil celo kandidat za bana, bil je tudi podpredsednik jugoslovansko-angleškega društva. Z Vladkom starejšim se pogosto slišita, v Slovenijo bi še rad prišel, a ga že dajejo leta. „Povezanost s papežem nas navdaja z veseljem . " „Za občino Sveti Tomaž je to, da je sedanji papež Frančišek, moralna in duhovna avtoriteta celega sveta, sorodstveno povezan z našimi Bratonečicami, zagotovo nadvse pomembno tudi za moralno in duhovno življenje župnije," pove župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. „Delovanje Voršičevih in njihovih sorodnikov v kraju oz. občini je bilo vedno povezano z ljudmi in za ljudi, zelo podobno osnovnemu poslanstvu papeža Frančiška, ki vidi malega človeka in njegove težave. Tudi v družini Voršičevih se nikoli niso šli velikih ciljev, vedno so bili radi s preprostimi ljudmi, predvsem pa so naredili zanje veliko dobrega. To mora biti tudi nam vzor, da se tako obnašamo, sprejemamo pomembne duhovne vrline na področjih javnega življenja. Tudi občina je del javnega življenja, del nekega občestva, neke družine, kjer je zelo pomembno, kaj in kako kdo čuti. Nekdo bi dejal, da bi bilo v takšnih primerih oz. ob takšnih povezavah smiselno papeža čim prej povabiti v našo občino. To je seveda iluzorno pričakovati. Smo pa ponosni na to, da imamo takšno neposredno, sorodstveno, duhovno vez med našo občino, našimi občani in papežem Frančiškom. Že ta povezanost nas navdaja z veseljem, predvsem pa s pravo energijo, ki je pozitivna za naš kraj, za našo občino," je še povedal župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. MG Foto: zasebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Vladko in Maria Ines sta leta 2003 med poročnim potovanjem po Evropi obiskala tudi Voršičeve v Bratonečicah, ko se še ni vedelo, da bo njen stric kardinal Jorge Maria Bergoglia nekoč postal papež. Zbralo se je več deset sorodnikov, potomcev pradeda Franca in prababice Ane Voršič. Alojz Kaučič, župan občine Juršinci: „Ines in Vladko sta bila soseda v isti ulici." Cirkulane • 11. Aninski tek Prvič so tekli tudi najmlajši Športno društvo Cirkulane je v sodelovanju z Občino Cirkulane in Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč prejšnji teden v Cirku-lanah pripravilo tradicionalni Aninski tek. Letos so se vrstile novosti, padel je celo rekord. Z nogometnega igrišča v športnem parku Cirkulane se je na tek skozi Cirkulane podalo rekordno število tekmovalcev, spodbujalo jih je prav tako lepo število gledalcev. Predsednik cirkulanskega športnega društva Primož Horvat je povedal: »Tekmovalcev je bilo 130 (prejšnji rekord je znašal 115), od tega okoli 65 moških, 35 žensk in 30 otrok, starih med 8 in 15 let. Na Teku malih nog se je pomerilo še okoli 50 tekačev, starih med 3 in 8 let.« Povečano število tekmovalcev organizatorji pripisujejo predvsem dejstvu, da se je bilo na tekmovanje letos prvič mogoče prijaviti elektronsko, precej aktivni so bili tudi na spletnih družabnih omrežjih. To pa ni bila edina novost, s katero je postregel letošnji Aninski tek. Prvič so, na željo tekmovalcev, dolžino proge za ženske in moške poenotili na 5 kilometrov oz. dva kroga (v preteklih letih so moški tekli 7,5 kilometra). Novost je bil tudi Tek malih nog; otroci med tretjim in osmim letom starosti so po atletski stezi pretekli 400 metrov, po želji so jih lahko spremljali starši. Zadnja noviteta je bilo elektronsko merjenje časa, je dejal Horvat: »Vsak tekmovalec je imel v startni številki vgrajen čip, ki je meril čas od prečkanja startne do prečkanja ciljne črte. Takšno merjenje je natančnejše, njegova prednost pa je tudi v tem, da so rezultati nared že neposredno po teku.« Vsi tekači so dobili napitek, malico in majico za spomin, najboljši še medalje ter lepe denarne in praktične nagrade, za katere se organizatorji sponzorjem lepo zahvaljujejo. V otroških kategorijah (za katere ni bilo prijavni- ne) so medalje prejeli vsi tekači. Vzdušje na 11. Aninskem teku je bilo kljub izjemno visokim temperaturam odlično, organizatorji pa že med deževanjem pohval načrtujejo nove podvige. Predsednik cirkulanskega športnega društva Rezultati 11. Aninskega teka Tekači so se v teku na 5 kilometrov tudi letos pomerili v štirih različnih starostnih kategorijah. Pri ženskah med 15 in 18 let je slavila Laura Stauber, med 19 in 35 let Andreja Zrnič, med 36 in 50 let Marija Rojič, med starejšimi od 50 let je bila najhitrejša Helena Javornik. Med občankami Cirkulan je bila najhitrejša Urška Horvat, sledili sta ji Mira Petrovič in Lidija Šmigoc. Absolutno je bila najhitrejša Ja-vornikova, sledili sta ji Stauberjeva in Zrničeva. Pri moških je v kategoriji od 15 do 18 let zmagal Tonček Lukman Žunec, od 19 do 35 let Mitja Krevs, od 36 do 50 let Bojan Vozlič, v kategoriji nad 50 let je slavil Branko Lehner. Med občani Cirkulan je bil najhitrejši Matej Krajnc, sledila sta mu David Hameršak in Blaž Belšak. Absolutno je zmagal Krevs, drugi je bil Sašo Pečnik, tretji Blaž Orešnik. Otroci med 8 in 15 leti starosti so pretekli le en krog oz. 2,5 kilometra. Pri fantih je zmagal Blaž Vozlič, drugi je bil Jan Vrtič Fiori, tretji Nino Kokol. Pri dekletih je bila najhitrejša Klara Kropec, druga je bila Ema Vidovič, tretja pa Teja Kolednik. je napovedal: »Razmišljamo, da bi prihodnje leto Aninski tek razširili še z dodatno progo, dolgo 10 kilometrov. Trasa bi bila najbrž enaka kot doslej, udeleženci bi le odtekli več krogov. Za nekatere tekače je namreč 5 kilometrov premalo ...« Eva Milosic Leto 2017 se je v zgodovino Aninskega teka vpisalo kot rekordno. Foto: arhiv Športnega društva Cirkulane Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik 18 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Zdravstveni nasveti Starost in staranje: Starostne spremembe telesa Organizem starejše osebe kaže vrsto značilnosti, ki jih je treba poznati, da bi v luči njihovih specifičnosti prepoznali sposobnosti in reakcije starejšega organizma. Koža Z leti nastanejo v koži spremembe, ki so posledica normalnega staranja in škodljivega delovanja UV-žarkov. UV-žarki pospešijo staranje kože, nastanek gub in neenakomerne pigmen-tacije. S staranjem koža postaja suha in se lušči, je bolj prosojna, tanka in manj elastična. Slabša prekrvavitev kože prizadene rast las (sivenje in izpadanje) in celjenje ran (kožne krvavitve in počasno celjenje), nohti pa postanejo krhki in lomljivi. Zaradi staranja je prizadeto izločanje kožnih žlez (zmanjša se njihovo število in produkcija sekreta) ter ter-moregulacija. To je razlog, da so starostniki občutljivejši na mraz, slabše zaznavajo vročino, manj se potijo in so zato pogosto neprimerno oblečeni. Z leti se prerazporedi podkožno maščevje: manj ga je na obrazu in rokah ter več na bokih in trebuhu. S staranjem se poveča občutljivost kože za poškodbe z UV-žarki (in nastanek kožnega raka), zato tudi starostnikom svetujemo dosledno zaščito pred škodljivimi učinki sonca. Mišično-skeletni sistem Najpogostejše bolezni gibal starostne dobe so artroze sklepov (izginevanje sklepnega hrustanca). Med njimi so najpogostejše artroze kolen in kolkov, kar vpliva na mobilnost. Pogoste so tudi degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic hrbtenice (te se začnejo že po tridesetem letu starosti). Zaradi zmanjšanega izločanja rastnega hormona in manjših obremenitev je upočasnjen nastanek kostnine, kar se kaže v njeni izgubi in oslabljeni strukturi (večje tveganje za nastanek zlomov). Po 40. letu začnejo slabeti mišice, mišično tkivo pa nadomesti maščoba. To je razlog upada mišične moči in maksimalne hitrosti mišičnega dela. Pri 65. letu se naj- večja mišična moč (v primerjavi z vrhuncem telesne moči med 23. in 27. letom) zmanjša za 25 % do 30 %, gibljivost sklepov pa do 20 %. S starostjo se izgubijo tudi ročne spretnosti slabi mišična moč v rokah (hitreje od tiste v nogah). Redna telesna vadba upočasni staranje mišic, kosti in sklepov. Pojavijo se spremembe v drži telesa. Zaradi kompresije hrbtenice se zmanjša telesna višina, mišice se skrčijo, mišična masa upade, vse to pa vpliva na ohranjanje pokončne drže. Srčno-žilni sistem Pri starejših osebah se del srčnih mišičnih celic nadomesti z vezivom. Starostne spremembe se kažejo tudi v žilah, te izgubijo svojo elastičnost in postanejo toge in manj raztegljive, zato se poviša predvsem sistolični (»srčni«) tlak. Pri starostnikih se pogosto pojavi omotica, ki je posledica ortostatske hipotenzije oz. padca krvnega tlaka pri hitrem vstajanju oz. spremembi položaja telesa. Padec tlaka je posledica zmanjšane funkcije avtonomnega živčevja in/ali nezadostne cirkulacije. Pri večini zdravih starostnikov je srčno-žilna funkcija v mirovanju zadostna. Do neravnovesja prihaja le ob naporu. Kljub zvišanju srčne frekvence (utripa) in krvnega tlaka ne pride do kom- ____»fflSia Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, penzacije, ki bi zadostila povečanim potrebam, zato ob naporih telesna zmogljivost starostnika postopoma peša. S treningom se to da izboljšati. Raziskave kažejo, da je pri treniranih starostnikih kardiovaskularni sistem zadosten in da se telesna zmogljivost lahko ohranja tudi v »pozna leta«. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa Pomagajmo si m m v ni ■ ■ ■ i v | a Lani več posvojitev in manj priznanj očetovstva Podatki statističnega urada kažejo, da je lani 233 manj moških kot leto poprej priznalo očetovstvo, trije od štirih očetov pa so podali priznanje pred rojstvom otroka. Posvojenih je bilo 45 otrok, od tega 11 iz drugih držav. Po podatkih Statističnega urada je bilo skupno podanih 11.462 priznanj očetovstva, ugotovljenih pa je bilo 17 očetovstev. Kar 78,5 odstotkov očetov je to storilo pred otrokovim rojstvom, kar je najvišji delež doslej. Preostanek očetov, torej dobrih 17 odstotkov, je podalo priznanje v prvem mesecu po rojstvu. Za 162 otrok je bilo očetovstvo podano po prvem letu starosti otroka, najstarejši so bili stari tudi čez 40 let. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sicer določa, da lahko tožbo za ugotavljanje očetovstva sproži mati, dokler ima roditeljsko pravico, ali pa otrokov skrbnik s privolitvijo centra za socialno delo. Sicer pa lahko otrok sam začne Fotografija je simbolična. postopek, vendar najkasneje pet let po nastopu polnoletnosti. Podatki statističnega urada še kažejo, da so bili očetje ob priznanju stari povprečno 33,3 leta, najstarejši med njimi pa tudi čez 60 let. Očetje otrok, rojenih v lanskem letu, so bili povprečno stari 33,5 leta, očetje, ki so priznali starševstvo pred rojstvom otroka, pa so bili nekoliko mlajši, torej 33,1 leta. Na področju posvojitev je bilo evidentiranih šest posvojitev več kot leto prej. Podatki kažejo, da je 34 od posvojenih otrok v letu 2016 živelo v Sloveniji, 11 pa v drugih državah. Pari so posvojili 26 otrok, 17 otrok pa je posvojil zakonec ali partner otrokovega biološkega starša, še izhaja iz podatkov statističnega urada. (sta) Foto: Arhiv Tačke in repki . Kopanje psov v morski vodi Sredi poletja smo in precej kužkov je s svojimi lastniki na morju. V tem času dobimo tudi precej vprašanj lastnikov psov glede kopanja psov v morski vodi. Ali je priporočljivo in ali lahko morska voda tudi škoduje? Na kratko bom povzel bistvene stvari, saj smo o tej problematiki že obširno pisali. Morska voda ni problematična za kopanje psov, prej lahko trdim nasprotno, da je pravo zdravilo za celo vrsto težav s kožo pri psih, predvsem pri težavah, ki jih povzročajo glivice. Psi, ki imajo pogosto rdeče tačke in se med prstki ližejo, imajo najpogosteje težave z glivicami, ki se razmnožijo po koži in med prsti psov, ki imajo težave z alergijo. Za take pse je morska voda celo priporočljiva, saj ima izrazite protigli-vične lastnosti. Že vsakodnevna hoja po morski vodi privede že po nekaj dneh do drastičnega izboljšanja bolezenskega stanja med prsti. Rdečina se začne umirjati in kužek si prstke bistveno manj liže. Enako velja tudi za druge procese na koži. Vsekakor pa svetujem, da se po kopanju v morski vodi pes oprha oziroma umije v sladki vodi, saj je lahko sol dražeča do prizadetih mest na koži in spet stimulira psa na lizanje. Psi načeloma ne pijejo morske vode. Lahko se to zgodi po nesreči med plavanjem oziroma med igro, sploh če jim mečemo palico v vodo. Popita morska Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. voda lahko izzove drisko pri živali, ki pa se hitro umiri, če psu odredimo enodnevni post. Vodo lahko pije. Narobe pa je, če psa z drisko dalje normalno hranimo, kar lahko privede do resnejših težav z dalj časa trajajočo drisko, dehidracijo in podobnim. Kar se tiče ušes in morske vode, načeloma ni težav, saj si pes s tresenjem glave odstrani odvečno morsko vodo iz sluhovodov. Če se tresenje glave pri psu po kopanju v morski vodi nadaljuje dalj časa, lahko uporabimo tekočino za čiščenje in izpiranje sluhovodov pri psih. Če vemo, da ima naš pes težave z ušesi, vsekakor vzamemo na morje omenjeno tekočino za čiščenje sluhovodov, ki jo dobimo pri svojem veterinarju. Po potrebi nam bo veterinar tudi predpisal kapljice zoper vnetje Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. ušes, predvsem to velja za živali, ki imajo ponavljajoča se vnetja ušes. Da povzamem, kopanje psa v morski vodi je zaželeno in priporočljivo. Priporočam le, da se kužek zvečer oziroma enkrat dnevno umije v sladki vodi, lahko ga operemo s tušem, saj na ta način preprečimo morebitno draženje in skelenje kože zaradi slane vode. Ne silimo psa k plavanju v globoki vodi, če tega noče, saj se mu morje lahko krepko zameri. Zadostuje že, če sprva samo hodi po vodi, in se kasneje uleže v vodo. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 28. julija 2017 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC POLOŽITEV TRUPLA V ZEMLJO OBREŽJE MAJHEN ROČAJ, ROČEC ZVEZDA V ORLU AMERIŠKA DRŽAVA POTROŠNJA UGANDSKI POLITIK (MILTON) LOVILEC KAČ OLJEVINA POŠEVNI (ANDREJEV) KRIŽ IVAN ČARGO POVODNI MOŽ V STOJEČI VODI NAUK O ZVOKU KOMUNALNO PODJETJE FRANCOSKI PISATELJ FRANCE RAFKO IRGOLIČ KMEČKI UPOR DEL NOGOMETNIH VRAT RABA, TROŠENJE GALERIJA V LJUBLJANI JAVNI GOVORNIK VABA NA TRNKU ŠPORTNA JADRNICA TRD ČRN KAVČUK KIPAR (STANE) ZORAN UBAVIČ VAS PRI BOHINJ. BELI VLIVALO KORENJEVA MUHA KANTAVTOR SMOLAR NEIZORAN DEL NJIVE MADRIDSKI NOG.KLUB FILM JOHNA WAYNEA ZVESTA DOMAČA ŽIVAL VLADO OČKO RADO BORDON ŠAHOVSKI K. O. MESTO MAJEV RIBJA KOŠČICA POŽELENJE ŠALA, DOVTIP CIGAN INDIJSKI FIŽOL ASTRONOMSKA OPAZOVALNICA MESTO V ITALIJI RENIJ PREBIVALCI SELA PIVOVAR (STAR.) HRVAŠKI FILMSKI REŽISER (KREŠO) TKALSKI DELAVEC NOVA VERZIJA FILMA NAPAD, NASKOK UGANKARSKI SLOVARČEK: JARM = slovenski kipar (Stane), MOLI = akvarijska ribica, MOT = indijski fižol, OBOTE = ugandski politik (Milton), OLOVAR = pivovar (star.), PSILA = korenjeva muha, RIMINI = mesto v Italiji, TIKAL = mesto Majev. 'vwiv 'aviviAiaa 'oaivvii Mnoo 'avAoio 'invos 'iNiiAiia TiaoivAaasao 'laas Iwiii 'iviai 'aa 'oa 'sad 'oiaiviv Vavzo 'iav 'nz 'i/\iavr 'iiNoaa Vior MaoiAao 'sav 'vavaodn Vriaavivz 'vivNniAiovi MiNaaavo 'aiviv Maooa 'vivao 'doviod :ouabjopoa BXNVzmx ai Aaiisaa Hajdina • Prvi oratorij V duhu fatimskih dogodkov Mladi iz hajdinske župnije so se v prejšnjih letih udeleževali oratorijev v Vidmu in Ptuju oz. drugje. „V letošnjem letu je na pastoralni praksi bogoslovec Primož Lorbek iz Zavrča, ki študira v Zagrebu in ob koncu tedna prihaja na Hajdino. Predlagal je, da bi pa letos vendarle organizirali oratorij na Hajdini. Že takoj na začetku se je pokazalo, da je ideja prava, vsi smo navdušeni," pove župnik in naddekan župnije Hajdina Marijan Fesel. Potekal je od 17. do 21. julija pod šotorom na žu- pnijskem dvorišču, senco so nudili tudi orehi. Na njem je sodelovalo 107 otrok in 32 animatorjev. Vsebina oratorijev je določena na celi slovenski prostor, tako je tudi hajdinski imel naslov Dotik nebes ob 100-le-tnici fatimskih dogodkov, v tem smislu so pripravljene kateheze. Ob tem pa so izvedli še več delavnic z različnimi vsebinami, mladi so se tudi športno udejstvovali. „Vsi skupaj smo zelo zadovoljni, že prvič nam je zelo uspelo. Hvaležni smo tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi, saj so bili prispevki staršev minimalni, z njimi smo zagotovili le četrtino zneska, ki smo ga potrebovali, da smo oratorij lahko izpeljali," je povedal župnik in naddekan Marijan Fesel in že napovedal drugega v letu 2018 MG Na prvem hajdinskem oratoriju je sodelovalo 107 mladih. Foto: arhiv župnije Apatin • Mladinci PGD Videm na mednarodnem kampu Sabor 2017 v Srbiji Gasilci iz Vidma so se s štirimi mladinci in tremi mentorji udeležili 8. mednarodnega kampa za mlade »Sabor 2017«. Ob Videmčanih, ki so edini zastopali barve Slovenije, so se srečanja udeležile še skupine iz Srbije in Rusije. Kamp Sabor že osmo leto organizira združenje Patriotski front in je letos trajal od 12. do 22. junija v termalnem parku Banja Junakovič v Apatinu. Otroci so taborili v gozdu, kjer so sami postavili šotore in uredili svoj bivalni prostor. Vse dejavnosti so potekale po osnovnih pravilih kampa. Naši mladinci so se skupaj z vrstniki iz Srbije in Rusije vsakodnevno udeleževali strokovno vodenih poučnih delavnic in rekreacijskih iger, kjer so se spoznavali ter pridobili veliko dragocenega znanja in izkušenj. Glavno vodilo tabora so bile družbene vrednote, ekološka ozaveščenost in zdrav način življenja. Tabora se je letos udeležilo 144 otrok z 20 mentorji. Gasilci iz PGD Videm pri Ptuju smo se letos prvič odzvali na povabilo našega pobratenega društva DVD Silbaš. V čast nam je, da smo postali del enega največjih kampov za mladino v tem delu Evrope. Tomaž Mursek Foto: TM 20 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 28. julija 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -18. del Informacije, informacije... Za ogled Jerasha sem porabil ves dan. Vmes sem še enkrat srečal moje prijatelje študente, ki si kar niso bili na jasnem, kje pravzaprav hodijo, saj v njihovih šolah nimajo na voljo zgodovine Bližnjega vzhoda. Sicer tudi v Sloveniji šolski programi zelo malo vključujejo te civilizacije, kar je jasno, saj že naše območje samo premore ogromno snovi iz zgodovine ... Odhodna točka iz Jerasha Na koncu sem se ustavil še v nekem muzeju z različnimi mozaiki, ki bi bil lahko še bolj zanimiv, če bi uporabili za razlago vsaj kak svetovni jezik. Zanimivo je bilo tudi to, da tam ni bilo nobenega čuvaja, nobene kamere in sploh nikogar, ki bi lahko kakorkoli skrbel za varnost in red pri eksponatih. Pri nas bi v takem primeru že takoj po odprtju zmanjkalo pol eksponatov ... Odhod z Jerasha je bil znova svojevrstna dogodivščina, saj kombiji niso stali tam, kjer nas je šofer odložil. Nekje v daljavi sem prej s hriba videl celo prvo solidno avtobusno postajo v Jordaniji in tako sem se čez mesto napotil v tisti smeri. In glej ga zlomka, kljub modernemu videzu je bilo že vse zaprto, le nekaj kombijev je stalo tam. Ko sem malo povprašal, sem razumel le, da nekje vozijo kombi-ji od nekega semaforja naprej. To ni bila prav otipljiva informacija, ker v mestu semaforjev kar mrgoli. Napotil sem se v smeri, po kateri smo prišli, vmes pa sem se ustavil še v neki trgovinici in si končno kupil mrzlo pijačo. Po slabe pol ure in nekaj semaforjih pa sem končno prišel do razritega križišča in semaforja, kjer je res stalo nekaj kombijev, šoferji pa so kričali kraje, kamor vozijo. Podoba je bila, da tudi domačini niso vedeli, kam kdo vozi in so na debelo spraševali vse povprek. Še do danes mi je ostala neznanka, zakaj imajo v Jordaniji sicer zgolj nekaj moderno opremljenih avtobusnih postaj, ki pa so popoldne že zaprte . Na severni avtobusni postaji v Ammanu sem šel znova na falafel pri mojem znancu, ki mi je podal že ogromno informacij. Falafle, krompirček in zelenjavo z omako je pripravljal v ogromni tortilji, vse skupaj pa je stalo okoli 50 naših centov. Vedno sem mu dal kar cel dinar, kar je približno dvakratna cena in možak je bil iskreno vesel kot mali otrok. Po obveznem tuširanju sem se v mojem brlogu po daljšem času znova spravil na računalnik in pri tem nehote prisluškoval pogovor med enim stanovalcem in dekletom, ki je delalo na recepciji. Poba je bil Japonec, na videz popotnik, ki je dal že marsikaj čez, želel pa je informacijo o tem, kako najceneje priti do glavnega letališča. Dekle mu je vseskozi svetovalo taksi, kjer bi ga orubili za več kot 20 evrov, kar je precej za to deželo. Verjamem, da res ni imela informacij o tem, kar je za naše pojme sicer čudno, ker če delaš v nekakšnem turizmu in z obiskovalci iz tujine, so tovrstne informacije čista osnova. Že večkrat sem ugotovil, da na tem območju ljudje, ki so navajeni potovati vsakodnevno zgolj po eni poti, o drugih poteh ali krajih praktično nimajo pojma, ker se za to pač nikoli niso rabili brigati. To je za evropske razmere nepojmljivo. No, ta Japonec je bil vidno razočaran, saj je verjetno z največjo pazljivostjo skrbel za svoj proračun in je po potovanjih živel res na zelo nizki nogi. Ko sva bila sama, sem ga potegnil na stran in mu poenostavljeno razložil približen postopek, kako priti do letališča. Trik je bil najprej v tem, da je treba iz mesta priti do južne postaje, od tam pa praktično vsako uro vozi minibus do letališča za malo denarja. In še toliko sem mu šel na roko, da oven (21.3. - 20.4.) Na probleme, ki jih piše življenje, boste pogledali z drugega zornega kota. Označevala vas bo resnost in delovna energija. Časa za počitek ne bo, ampak glejte na vse kot izziv. Močno bo izstopala komunikacija, besede bodo prav vrele iz vas. Vroča izkušnja vas čaka v ljubezni. ¿bik (21.4. - 20.5.) Vroče dneve je bolje preživeti v prijetni senci. Varujte se mrzlih pijač. Delo na vrtu boste opravili zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Življenje vam bo ponudilo uspehe na delovnem mestu. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri denarju. Čas je, da se odpravite na počitnice in uživate. «tt Foto: Dani Zorko r^m (21.6. - 22.7.) sem šel pozno zvečer z njim do taksijev ter ga usmeril proti letališču. Te informacije o prevozih sem do sedaj že kar nekajkrat brezplačno prodal naključnim znancem in popotnikom. Ta Japonec pa mi je v zahvalo podaril zložljiv obešalnik za perilo za popotnike, ki ga z veseljem včasih uporabim tudi doma. Domov sem se vrnil kar pozno, ljudi pa je bilo na ulicah še polno. Prvič sem se malo sprehodil po mestnem jedru, če temu lahko tako rečemo, ker so bile ulice prepredene s stojnicami in trgovinicami. Tu imaš na voljo veliko stvari, vendar če primerjam to tržnico z bazarji v Iranu, so ti centri tu neprimerno manjši in niso pokriti. Poleg tega pa ima v Jordaniji vsako večje mesto tudi nakupovalne centre, kot jih poznamo pri nas in tako je tudi tam opaziti razsloje-vanje ljudi med 'nadstandardne' in na tiste običajne. Med vsemi možnimi butičnimi prostori se mi je najbolj dopadel starec, ki je popravljal čevlje. Imelo me je, da bi pri njem kupil kakšno obutev, a je pravkar zapiral. Vzel sem ga na muho za naslednji dan . H dvojčka ^ (21.5. - 20.6.) Ah, ~ Pred vami je temperamenten čas, v katerem boste dokazali svoje sposobnosti. Blesteli boste v pogovoru in vseh komunikativnih opravilih. Čas bo, da se postavite na pravo mesto. Na delovnem mestu vas bodo spremljale novosti. V ljubezni bo čas nežnosti in romantičnih doživetij. rak tehtnica (23.9. - 23.10.) Velik premik vas čaka glede službe. Vsekakor bo to obdobje namenjeno temu, da naredite urnik dejavnosti in se odločite, česa si želite in kaj bi lahko neko- ' liko počakalo. Moč boste črpali iz partnerjeve ljubezni. V primeru, ^ da ste samski bo na delu amorjeva puščica. škorpijon (24.10. - 22.11.) Intuicija bo v tem tednu most med razumom in srcem. Odločali se boste jasno in glasno. Prosti dan ali dva bosta koristna in tako si boste nabrali novih moči. Nakazano je, da se bodo dogodki s svetlobno hitrostjo odvrteli v vašo korist. Odpravite se raziskovat neznane uganke. strelec R (23.11. - 21.12.) Čeprav boste stopali po prašni poti naprej, vam bo življenje ponudilo neko trdnost. Spoznali boste zanimivo osebo nasprotnega spola, ki vam bo dokazala lepote O bivanja. Seveda bo to tudi čas, da se dokažete sebi in drugim. Bodite nekoliko bolj odprti in dojemljivi v S O C «v V ljubezni bosta vladala ravnovesje in skladnost. Globoko v sebi boste našli moč in postavili stvari na svoje mesto. Nakazano je, da boste srce še bolj odprli in zaupali v spremembe. Največ se boste naučili skozi druge ljudi in uvideli, da se sreča skriva na strani lev ipr (23.7. - 22.8.) Ugotovili boste, kaj vas osrečuje. To bo čas, ko boste več časa preživeli v naravi. Nekatere stvari vas bodo v osnovi skrbele, toda pokazala se bo tudi rešitev. Blesteli boste finančno in okrepili svojo denarnico. Zanimali se boste za tisto, kar odstopa, in tako napredovali v znanju. % devica J§ (23.8. - 22.9.) Pred vami je nekoliko bolj nemiren in drzen teden. Sledili boste svojim sanjam in naredili premik v tistem, kar ste odlašali. Globoko v sebi boste iskali resnico. Daleč v ospredju bodo družabnost, komunikativnost in odprtost. Zdi se, da so na obzorju nove poti in s tem priložnosti. kozorog (22.12. - 20.1.) Vaše srce bo postalo toplo in v tem tednu boste naredili veliko dobrega. Družili se boste z zanimivimi ljudmi, ki vam bodo pomagali sestaviti mozaik sprememb. Od njih se boste učili. Lepa beseda vedno najde ključ do srca. Zapisujte si svoje notranje občutke in uživajte življenje! vodnar Jfy (21.1. -18.2.) Izražali se boste skozi svet kreativne umetnosti. Sprostila vas bo dobra glasba. S svojim znanjem boste lahko pomagali drugim. Globoko v sebi boste začutili iskrico, s katero boste ponesli dobro med ljudmi. Na delovnem mestu boste uživali. Ne pozabite nase, razvajali se boste. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Pred vami je zelo ploden čas, v katerem boste našli smisel za vse tisto, kar morate še postoriti. Naenkrat boste postali marljivi. Dom bo pri vas kot mravljišče, v katerem se bodo našle nove in nove obveznosti. Toda časa za počitek ne bo. Od srede dalje si boste vzeli dopust v dvoje. K O P Foto: Dani Zorko Peklenski stroj starega čevljarja Iz sveta • Nemčija, Hrvaška Nemški turist s traktorjem na počitnice na Hrvaško Nemški turisti radi preživljajo počitnice na Hrvaškem, eden od njih pa se je letos odločil, da bo tja šel kar s traktorjem. Hrvaški mediji so 63-le-tnega Ernsta Ebelinga posneli blizu Reke, ko je bil po dveh tednih počitnic v Dalmaciji že na poti domov. V eno smer je prevozil 1700 kilometrov, na poti je bil devet dni. Ebeling živi v mestu Hohenhameln nedaleč Hanno-vra, na severu Nemčije, letos pa se je odločil, da se bo na počitnice odpravil s svojim traktorjem. "Dva tedna sem bil na počitnicah v Trogirju in Splitu. Sem na poti domov, do kamor je iz Splita približno 1700 kilometrov," je povedal. Pojasnil je, da je pot razdelil na devet dni in je dnevno prevozil med 110 in 250 kilometrov z največjo hitrostjo 27 kilometrov na uro. Na počitnicah je bil 14 dni, za pot na Hrvaško in nazaj domov pa potrebuje 18 dni. Ebeling je povedal, da traktor ni najbolj priljubljeno prevozno sredstvo njegove soproge, ki je zato na počitnice odšla z letalom. Foto: mapio.net ista) Fotografija je simbolična. petek • 28. julija 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! % * * KARTICA Radio-TednikPtu] Štajerskih EDNlK oooooi Janez Novak ? z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno : izmed zelo privlačnih nagrad: : športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura j Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26^ 2. 2017........ : Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne bledijo! w*» IZ VSEBINE Clowk ti vtte «turi um Utran 3) K.ktae m.iaicB im*«no v PlUf. (tU« 41 mo XX»,i «I. JI j. 1971 „„, , „„„J, "umni Kuta*ni dnevi tttrta 91 OtUMfetafetnik o vdana* UUm 11) pero brkjAdihsxo poietjí » obchiptuj Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S S£Jt KOMITti« OK »S PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! I Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCVSki vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in yt RADIOPTUJ se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. 89,e.98,e.icH3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. NAROČILNICA ZA áSjj™ Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike 5 POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! I www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 28. julija 2017 08:00 22. praznik občine Gorišnica 09:00 Srečanje oktetov v Jurovskem 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 10 let sekcije ročnih del 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Petje pod lipo na Polenšaku 15:00 10 let sekcije ročnih del 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 110 let zborovskega petja v Staršah 121:30 Veseloigra 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP 08:00 Kronika iz občine Markovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Predavanje o meditaciji 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Predavanje o meditaciji 21:00 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2, 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. porovfimfl flCEncufl *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! D0K0LENKE SILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 080 BO 25 WWW.vitavera.Si Štajerski TEDNIK Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£) Oprema Barva RENAULT ME6ANE 1.616VGT DYNAMIQUE 2007 3.350,00 € PRVI LAST. KOV. ZLATA NISSAN MICRA 1.2 TEKNA 2010 4.550,00 € PRVI LAST. BELA VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TDICOMF. BLUEMOTION 2013 10.850,00 C PRVI LAST. KOV. SREBRNA CHEVROLTKALOS 1.4 ELITE 2005 1.990,00 C KLIMA KOV. MODRA TOYOTA YARIS1.0TERRA PLUS 2002 1.890,00€ KLIMA KOV. MODRA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.490,00 € KLIMA KOV. VIOLA BMW 320 D LIMUZINA 2006 7.400,00 î SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VW SHARAN 2.0TDI BLUEMO. COMFORTLINE 2011 13.500,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA FIAT PANDA 4X41.2 8V 2006 4.150,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA BMW 3181 COUPE 2000 2.990,00 € AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 2007 3.550,00 £ AVT. KLIMA KOV. SREBRNA SSANGYONG KYRON 2.7DAVT. XDIAWD 2008 5.900,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA VOLKSWAGEN GOLF T.9TDI TRENDLINE 2006 6.350,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX 2004 2.650,00 Ê AVT. KLIMA BELA RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE 2008 6.850,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 8.990,00 € AVT. DELI. KLIMA BEU CHEVROLT LACETT11.616V SW 2010 3.990,00 € 47.307 PREV. KOV. SV. MODRA OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.016V BIT. ST KAR 2012 18.900,00 € 75.551 PREV. KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE 2004 2.500,00 € AVT. KLIMA KOV. SIVA OPEL ASTRA 1.416V CLASSIC 2002 2.200,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENAt OPR. BARVA CITR.C4 GRAND PICASSO 2.0HDI 2014 15.990 AVTOMAT., 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA FIAT PUNTOEVO 1.48V ACTIVE 2010 5.490 ODLIČEN, 1.LAST., TRAJNIH ; BELA FORD C-MAX 1.6 TDCI TREND 2011 9.980 1.LAST., ODLIČEN KOV. T. SIVA FORD FIESTA 1.3 SUN EDITION 2005 2.590 ODLIČEN, 1.LAST., TRAJNIH I KOV. SREBRNA FORD FIESTA TREND 1.4 2013 7.990 1.LAST., TRAJNIK BELA FORD FOCUS 1.5 TDCI BUSINESS 2016 15.490 1.LAST., SAMO 50.232 KOV. SREBRNA FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN 2014 10.980 ODLIČEN, REDNI SERVISI KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.616V FRESH 2006 3.490 1.LAST., TRAJNIK KOV. ZELENA FORD GRAND C-MAX 1.6 TDCI,TIT. 2014 13.990 ODLIČEN, 7 SEDEŽEV KOV. TEMNO SIVA FORD MONDEO 2.0 TDCI.VIGNALE 2016 34.996 SAMO 29.700KM, USNJE VVHITE PLATINUM FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM 2011 14.890 ODUČEN, SLOV. KOV. TEMNO SIVA OPEL ASTRA 1.4 TURBO 2014 13.490 1.LAST., SAMO 55.116 KOV. MODRA RENAULT SCENIC 1.6 COLOR ED. 2011 9.490 ODLIČEN, SAMO 50.060KN 1 KOV. TEMNO SIVA RENAULT TRAFIC 1.6DCI FURGON 2015 16.945 1.LAST., SAM045.500KM ZELENA SEAT IBIZA 1.416V,3VRATA 2010 5.490 ODLIČEN, TRAJNIK BELA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA PETEK 28. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Kuhinjica, pon. 8:45 Cista umetnost-julij, pon. 9:20 Koncert Infected, pon. 11:10 Pogled nazaj, pon. 11:30 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Koncert učiteljev glasbene šole, pon. 13:20 Koncert pihalnega orkestra, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Glasba, pesem zdruzuje, pon. 19:50 Risanka pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Koncert zasedbe Plamen, pon. 10:00Čista umetnost-julij, pon. 10:35 Pogled nazaj, pon. 11:05 Glasba, pesem združuje, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Boksarski magazin S02E5, pon. 13:25 Gostilna »Pr Francet« 14:25 Glasba za vse, pon. 14:55 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:50 Sefčvenca, pon. 19:10 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:40 Risanke pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Gullverjevo potovanje, pon. 21:45 Potovanje na luno, pon. jjska kronika, pon. pon. iplin 23:45 Sejem Erotike, pon. 0:35 Videostrani SOBOTA 29. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:30 Nik Vujicic Motivacijsko predavanje, pon. 11:10 Sport(no): Ivan Klarič,_pon. 11:50 Salon Sauvignon 2017, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Cista umetnost-julij, pon. 13:00 Pogled nazaj, pon. 13:20 Sefčvenca, pon. 13:35 Glasba za vse, pon. 14:05 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Selcvenca, pon. 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:25 Dobrote slovenskih kmetij, pon. 19:40 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Otroci pojejo slovenske pesmi, pon. 0:40 Videostrani NEDELJA 30. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Risanke, pon. 9:00 Regi Gonšnica 22:00 Ptujska 22:25 Nosferatu.pon 23:55 Videostrani PONEDELJEK 31. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Pregled tedna, pon. 8:45 Charlie Chaplin festival, pon. 10:05 Kuhinjica, pon. 10:55 Boksarski magazin S02E6, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Pogled nazaj, pon. 12:50 Dan D, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Minuta za MS MOP: dr. Štefan Čelan 18:40 Minuta za MS MOP: Janez Rožmarin 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 19:45 Risanke, pon. in, por 20:40 Minuta za MS MOP: Janez Rožmarin, pon. 20:50 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOP: dr. Štefan Celan, pon. 22:40 Minuta za MS MOP: Janez Rožmarin, pon. 22:50 PITA, pon. 0:10 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info®petv.tv, www.petv.tv NOTRANJA VRATA in OKNA po meri IEM 031688777 é www.vrata-tuningsi 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO. Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ¡mJXFm^U^ë^ MMM& ß^MMIÜM [kMDMCIMDKI W(ôMt g O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA ZNAMKA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT 2013 2013 2014 2009 CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HOIEXLUSSIV 2014 HONDA CIVIC1,4i LS KLIMA 2003 HONDA CIVIC 2,2 D 2007 MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 MERCEDES BENZ C 220 AMG BI-XENON NÄVI 2012 OPEL ASTRA SW1,4 2007 OPEL CORSA 1,4 2009 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 OPEL TIGRA 1,4 CABRIO 2005 PASSAT 2,0 TDI 2007 PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI 2012 TOYOTA VARIŠ 2012 VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 Vso zalogo vozil najdete VEČ BARV 16.990 1.LAST., ODUCEN 14.990 1 .LAST., ODLIČEN 15.990 1.LAST., AUT. 2.790 2 LAST., SLOVENSKI 14.490 1 .LAST., ODLIČEN 1.699 ZELO UGODEN 5.990 ŠPORT 15.490 LEPO OHRANJEN 13.990 ODUČEN, VSA OPREMA 3.490 2.LAST. 4.490 COSMO OPREMA 8.980 1.LAST., ODUČEN 3.990 TWIN TOP 5.490 SLO 38.990 1.LAST. 6.990 1.LAST.,0DL, 72000 KM KOV. SV. MODRA 9.990 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA na: www.topavtomobili.si BEU SIVA KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA RJAVA ČRNA ČRNA SREBRNA SREBRNA SIVA SREBRNA ČRNA T. MODRA GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Brezplačna cenitev vašega vozila t Odkup vseh vrst vozil i Prodaja osebnih vozil ' Prodaja tovornih vozil nsn 031 Transferoseb Prevoz oseb z voznikom Prevoz tovora po EU t Najem osebnih vozil t Najem tovornih vozil ' Najem dostavnih vozil AVTO PROFI PTUJ Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525D KARAVAN 2004 4.990 ODLIČEN ČRNAMETALIK VW SHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SREBRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 EXKLUSIVE TEMNO MODRA CITROEN C3 2010 5.990 ODLIČEN ČRNA FORD C-MAX 2005 2.790 AVTOMATIK MIŠJE SIVA BMW218D 2016 25.990 KARAVAN ČRNA ALFA ROME0159 2007 4.990 ODLIČEN SIVAMETALIK BMW 525 D 2005 6.490 ODLIČEN ČRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 KOT NOV SIVA BMW 520 2015 33.990 DOBROOHRANJE N SREBRNA FORD GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 ODLIČEN SREBRNA PEUGEOT 508 2.0 HYBRID 2013 13.990 ČRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com _______m - i PETKOV VI ECER \ Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca Z « 'do I na radiu Ptuj 1 z Marjanom www.radio-lednik.si H modra Številka (((o080 88 6T) ILI P.R. MARIBOR aščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinamiška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si - rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini) Želje sprejemamo na e-naslovu: glasbene.zelje@radio-tednik.si VAŠ GLASBEN! IZBOR IMA RADIU PTUJ www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 28. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www. ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, ko-marniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p.( Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janež.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ARNUŠr^v OKNA VRATA d.o.o. PVC-ALU OKNA, VRATA IN SENČILA Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-amus.si ¡nfo@roletarstvo-arnus.si ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM teličko simentalko, staro dva meseca. Tel. 041 388 213. PRODAM traktorski enoredni Sipov silos kombajn, krožne brane (20 diskov) in dvoredni sadilec za koruzo. Tel. 041 542 325. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM Akme motor za Gorenje Muta, obnovljen, in dvojna železna kolesa za Muto št. 12 in 8. Cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. PRODAM tri bikce simentalce, stare 3 mesece. Cena 600,00 evrov za žival. Tel. 031 532 785. PRODAM rdeče vino (kvinton). Telefon 041 288 581,753 35 11. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddam stanovanje s septembrom, 54 m2, enoinpolsobno, neopremljeno, pred kratkim renovi-rano, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, z izkaznico. Tel. 031 648 255. NA PTUJU oddam v najem garsonjero, v celoti opremljeno, nizki stroški. Tel. 051 356 346. NEPREMIČNINE PRODAMO delno komunalno urejene gradbene parcele različnih velikosti. Mirna stanovanjska soseska na Ptuju. Info: 051 354 826. PRODAMO • vikend na Dravinjskem vrhu, letnik 1993, 107 m2, zemljišče 1007 m2 ■ ograjeno, sončna in mirna lokacija. Cena: n_/AMSf 56.000 EUR. S WMVk Poetovio Kontakt: 041 684 075 y neprem^™ ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. NESNICE, RJAVE 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. Mestni kino Ptuj petek, 28. julija: 17:00 Valerijan in mesto tisočerih planetov; 19:25 Alibi.com; 21:00 Vojna za planet opic sobota, 29. julija: 16:30 Vojna za planet opic; 19:00 Dunkirk; 21:00 Zgodovina ljubezni nedelja, 30. julija: 17:00 Alibi, com; 18:40 Valerijan in mesto tisočerih planetov; 21:10 Dankirk PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Sprejem naj dijakov zaključnih letnikov srednješolskega in poklicnega izobraževanja; Razstava likovnih del slovenskih umetnikov v Qcentru na Ptuju; Samostojna razstava italijanskega umetnika Walterja Trecchija; Koncert s projekcijo komponista Lade Jakša; Navdušujoč nastop vokalne skupine The Swingles na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju; Glasbeni festival Arsana gostil Radeta Serbedžija; 20 let gledališkega delovanja v Stari steklarski delavnici; Dokumentarni film Ptuj zakladnica tisočletij; S kolesarji starodobnih koles po gričih Šentjurja; Spoznajmo avtohtono pasmo bosanskih planinskih konj; Mednarodne folklorne skupine se predstavljajo; Z glasbo v poletno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Prireditvenik Petek, 28. julija 09:00 Zamenci, igrišče: 23. mednarodno srečanje motoristov (do 30. julija) 10:00 Grajena, dom krajanov: prireditev ob občinskem prazniku MO Ptuj - Kmetija leta MO Ptuj 13:00 Korenjak, turistična kmetija in vinotoč Mihael Fajfar: 21. občinski praznik Zavrč, dan odprtih vrat turistične kmetije in vinotoča Fajfar 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice - kitara in tolkala, ustvarjalna delavnica - zbrusimo svoj dragulj 18:00 Ormož, grad: večer družabnih iger, Grajski center za družine Ormož, izvajalka Mojca Kovačič 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Glasbeni festival Arsana, koncert Milena Arsovska - sopran, Chihiro Gordon - klavir 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, Art dance kamp -zaključna predstava 21:00 Lenart, dom kulture: LenArt, poletje v Lenartu, koncert Quintet Piazzolleky 21:00 Ptuj, hotel Mitra: Glasbeni festival Arsana, koncert Mia Znidarič in trio 21:00 Ptuj, Mestni trg: Glasbeni festival Arsana, koncert Ursula in Bratko 21:00 Mihovce, dom krajanov: Poletje na vasi 2017 -projekcija filma Charlesa Chaplina Deček (The Kid) 21:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, koncert Towel of Shower Sobota, 29. julija 8:00 Grajena, športni park: vaške igre ob 17. krajevnem prazniku CS Grajena 9:00 Velika Nedelja, pri lovskem domu: praznik KS Velika Nedelja, streljanje na glinaste golobe za pokal Velike Nedelje 10:00 Juršinci, gospodinjski dom: 23. občinski praznik, srečanje gospodinj ob 22. prazniku Društva gospodinj Marta Juršinci 10:00 Ptuj, Furstova hiša (Krempljeva ul. 1): Zelemenjava, tržnica unikatov, otroška animacija, divja kuhja, vinilnica (do 13.00) 11:00 Ptuj, Mestni trg: Odprta kuhna (do 21. ure) 12:00 Turški Vrh, Vukovo posestvo: 21. občinski praznik Zavrč, konjeniške igre 14:00 Gorišnica: 22. občinski praznik, pohod po obronkih občine 14:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, O.F.A.K. kuhja 14:00 Zavrč: 21. občinski praznik, medgeneracijsko kolesarjenje po naseljih občine Zavrč 15:00 Juršinci, ribnik: 23. občinski praznik, tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine -veterani 16:00 Tibolci, Zamušani: 22. praznik občine Gorišnica, otvoritev vaškega doma Tibolci in otvoritev mostu v Zamušanih 16:30 Ptuj, Mestni trg: sprejem udeležencev 23. mednarodnega srečanja motoristov 19:00 Juršinci, igrišče: 23. občinski praznik, vaški turnir v nogometu za pokal občine 20:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, koncert Ditka - Ne bodi kot drugi 20:00 Ptuj, hotel Mitra: Glasbeni festival Arsana, koncert Maša But in Luka Benčič 21:00 Ptuj, Mestni trg: Glasbeni festival Arsana, koncert Green Tea Trio 21:00 Ptuj, bar Pomaranča: Glasbeni festival Arsana, koncert Katja Koren in Igor Bezget 21:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, koncert MI2 akustik Nedelja, 30. julija 15:00 Juršinci, ribnik: 23. občinski praznik, tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine -ekipno Ponedeljek, 31. julija 10:00 Ptuj, CID: Oblikuj svoje poletje, poletno druženje ob ruščini (vsak dan do 4. avgusta za otroke od 10. leta naprej) Ne štejejo leta v našem življenju, temveč življenje v naših letih. Adlai E. Stevenson ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene, naše mame, babice in sestre Marije Pernek IZ MAJŠPERKA 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornici ge. Silvi Brodnjak za besede slovesa, pevskemu zboru Sv. Miklavža iz Majšperka za odpete žalostinke ter gospodom župnikom za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Njeni najdražji Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 29. julija mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča in babica IMeža Horvat IZ CVETKOVCEV 31 Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prižgete svečo in poklonite lepo misel. Žalujoči: vsi njeni najdražji Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice Emilije Majcen CVETKOVCI 86, PODGORCI 12. 9. 1938-22. 7. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo ge. Jožici za molitve, besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Zahvala dializnemu oddelku Bolnišnice Ptuj ter pogrebnemu podjetju Aura za opravljen pogreb. Žalujoči vsi njeni Bili smo čustveno bogati, dokler si bil z nami ti, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. SPOMIN 29. julija minevata dve leti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi Štefan lfaupotič HAJDOŠE 46 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Tvoji najdražji Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Rudija Pavličiča S SLOVENSKOGORIŠKE CESTE 17, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala vsem za sleherni stisk rok, objem in besedo tolažbe. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni nudili podporo, nas hrabrili ter bili z nami v mislih in dejanjih. Hvala g. Paternostu za izrečene poslovilne besede, patru Milanu za opravljen obred in ganljive misli pri sveti maši, cerkvenemu pevskemu zboru za odpeto sveto mašo, gospodu Kušarju za orglanje pri sveti maši. Hvala pogrebni službi, pevcem Vinkler za odpete žalostinke ter za odigrano Tišino. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur, posebej tudi tistim, ki jih nismo imenovali. Žalujoči: vsi njegovi Vajino življenje je bilo blagoslov, vajin spomin večni zaklad. Se vedno sta ljubljena močneje, kot lahko povedo besede, in pogrešamo vaju še bolj, kot lahko dojamejo misli. SPOMIN 30. julija mineva leto dni, odkar smo se poslovili od našega dragega očeta, dedka in pradedka Janeza Žampe (1929-2016) 1. februarja pa so minila tri leta, odkar smo se poslovili od naše drage mame, babice in prababice Marije Žampa (1926-2014) IZ LEVANJCEV 10, DESTRNIK Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v spominu. Vajini najdražji Gorišnica • Manj preizkusov alkoholiziranosti, več grešnikov Lani ujeli 177 opitih voznikov Čeprav so policisti Policijske postaje Gorišnica v lanskem letu opravili manj preizkusov alkoholiziranosti, je po njihovih podatkih za volan sedlo kar 40,5 % več alkoholiziranih voznikov kot leto poprej. Fotografija je simbolična. Po poročanju policistov PP Gorišnica za leto 2016 se stanje na področju kriminalitete ter javnega reda in miru izboljšuje. Policisti so namreč obravnavali 41 kaznivih dejanj, od tega 27 na območju občine Gorišnica, kar pomeni 60 % manj v primerjavi z letom poprej. Preiskanost je znašala 70,7 %. Med kaznivimi dejanji prevladujejo premoženjska kazniva dejanja. »Večina kaznivih dejanj (80,5 %) spada pod splošno kriminaliteto, obravnavali smo še osem kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in dve kaznivi dejanji organizirane kriminalitete. Največji delež (46,2 %) so kazniva dejanja zoper premoženje. Njihova skupna raziskanost znaša 44,4 %. Od tega je bilo obravnavanih 12 (36) tatvin, kjer je delež pre- iskanosti 33,3 %. Poleg tega smo pri premoženjski kriminaliteti obravnavali še kazniva dejanja klasične goljufije, poškodovanje tuje stvari in zatajitve,« je razvidno iz policijskega poročila o trendih varnostih pojavov na območju občine Gorišnica za leto 2016. Zasegli skoraj kilogram konoplje V poročilu izstopa podatek o neupravičeni proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Tako kot leto poprej so v zvezi s tem podali štiri kazenske ovadbe, pri tem pa zasegli bistveno večje količine drog, vsega skupaj kar 946,3 grama (v letu 2015 122,7 g) posušene prepovedane konoplje ter 5,1 (0,4) grama heroina. Vsak deveti V*. II* • • povzročitelji vinjen Spodbuden je podatek, da je število kršitev predpisov o javnem redu v primerjavi z letom 2015 nižje. Enako je na področju varnosti cestnega prometa. Po oceni policistov so bile prome-tnovarnostne razmere ugodnejše kot leto poprej. Število pro- metnih nesreč se je zmanjšalo za 16,7 %, vseh je bilo 45, od tega 27 na območju občine Gorišnica. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo, prav tako ni bilo hudo telesno poškodovanih. Lahko telesno poškodovanih udeležencev je bilo 16, v letu 2015 24. Vinjeni vozniki so povzročili pet oz. 12 % prometnih nesreč, leto poprej tri. Višja je tudi povprečna stopnja alkoho-liziranosti povzročiteljev nesreč; ta je znašala 1,5 g/kg, v 2015 1,22 g/kg. Sicer pa so policisti ugotovili 2.107 kršitev s področja cestnega prometa, kar pomeni okoli 18 % manj kot leto poprej. Med drugim so izdali 1.895 plačilnih nalogov oz. 22 % manj ter za kar 33 % več obdolžilnih predlogov, in sicer 141. Skrb vzbujajoči so podatki o številu opitih voznikov. Čeprav so policisti v lanskem letu opravili za 13 % manj preizkusov alkoholi-ziranosti, so odkrili kar 40,5 % več alkoholiziranih voznikov kot leto poprej. Preizkus alkoholizirano-sti so odredili 3.401 ustavljenemu vozniku, 177 jih je bilo pozitivnih. Odredili so tudi 16 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog; osem jih je bilo pozitivnih. Monika Levanic Ptuj • V sredo poskus ropa banke na Osojnikovi cesti Napadel s sekiro, policistom grozil s kolom V sredo okoli 15. ure je 32-letni moški poskušal oropati ptujsko podružnico Abanke. Grozil je s sekiro, s skuterjem pobegnil do Ptujske Gore, med intervencijo pa telesno poškodoval policista. »Osumljenec je v prostore banke vstopil s sekiro, v rokah je imel tudi palico za dvigovanje uteži. V prostorih banke se je nahajalo pet zaposlenih in štiri stranke. Stopil je do okenca, za katerim ni bilo nikogar, in s sekiro udaril po zaščitnem steklu. Steklo je počilo, OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA www.naitors.si BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAI/ORSnoo Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA 1 vendar ostalo v enem kosu. Nato je pristopil do sosednjega okenca, kjer je stala ena stranka, za okencem pa je delo opravljal zaposleni, ob njem je bila pripravnica. Zaposlenemu je izročil nahrbtnik in med mahanjem s kovinsko palico zahteval, da mu ga napolni z denarjem. Zaposleni uslužbenec je ostal priseben in sprožil alarm. Alarm je 32-letnega napadalca prestrašil, zato je stekel iz bančne ustanove in s svojim skuterjem pobegnil v smeri Majšperka. Policisti so takoj po prejetem obvestilu izvedli aktivnosti za njegovo prijetje. Kmalu so ga izsledili pred naseljem Ptujska Gora, vendar na znake policistov ni ustavil. Pred njimi je bežal vse do naselja Maj-šperk, kjer je pustil skuter in poskušal zbežati peš. Policisti so ga dohiteli in skušali prijeti, vendar se je prijetju z uporabo lesenega kola uprl. Policisti so zato uporabili prisilna sredstva, ga obvladali, prijeli in pridržali. Osumljeni je ob tem lahko telesno poškodoval enega policista,« so včeraj sporočili iz Policijske uprave Maribor in dodali: »Mariborski kriminalisti bodo zoper osumljenca na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivih dejanj ropa in preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi.« MZ Vloma na Ptuju in v Miklavžu Neznani storilec je med 23. in 26. julijem skozi balkonska vrata spalnice vlomil v stanovanjsko hišo na Ormoški cesti na Ptuju. V hiši je našel in odtujil več različnih kosov zlatnine. Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov. Med 19. in 26. julijem je neznanec skozi stranska vrata vlomil v stanovanjsko hišo Na Dobravi v Miklavžu na Dravskem polju. Iz hiše je odtujil LCD televizor, gorsko kolo, prenosni računalnik, motoristično čelado in motoristični kombinezon. Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov. (PU MB) Foto: MZ dcndéi' f lad ded ... Napoved vremena za Slovenijo O Jakobu pšenica zori ali zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele ob Jerneju nazaj pride. . 1fi/9R> lokalih ponaranra Danes bo na zahodu sončno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne od 25 do 29, na jugovzhodu do 31 stopinj C. Obeti V soboto bo večinoma sončno. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo možne posamezne plohe ali nevihte. Postopno bo bolj vroče. Sosednje pokrajine Danes bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo, več je bo v krajih vzhodno in severovzhodno od nas. Nad Istro lahko popoldne nastane kakšna ploha.