SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
C 8275
Pravila
Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije
in
Organizacijski
statut
njega ljubljanske Sekcije
Ljubljana 1929
7nložil Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije Sekcija Ljubljana
'stisnila tiskarna „Merkur“ v Ljubljani
(predstavnik O. Mlchšlek)
1
Pravila
Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavij
in
Organizacij ski statut
njega ljubljanske Sekcije
Ljubljana 1929
Založil Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije Sekcija Ljubljana
Natisnila tiskarna „Merkur“ v Ljubljani
(predstavnik O. Michalek)
Klubski znak.
a)	Veliki klubski znak za vozila. Ta meri po daljšej osi 100 mm, po krajši osi pa 70 mm in obstoji iz: dvoglavega belega orla, izdelanega iz bele kovine z lavorovim vencem v zaledju. Beli orel obdaja s svojimi krili automobilsko zobčasto kolo, izdelano v modrem emajlu, na katerem je na gornji strani napisano v cirilici z zlatimi črkami: »Auto-Klub«. Na spodnji polovici je napisano isto besedilo v latinici. V notranjem delu zobčastega kolesa se nahaja na zlatem polju ščit z grbi Srbije, Hrvatske in Slovenije, izdelan v emajliranih barvah.
Nad dvoglavim Belim Orlom se nahaja Kraljevska Krona, izdelana v emajlu in zlatu. Kljun, jezik in kremplji Belega Orla so pozlačeni.
Za velike in male klubske znake se morajo voditi kontrolni spisi, tako da se z ozirom na člen 5 d, točko 6. teh pravil vedno ve, v čigavih rokah da je znak. To kontrolo vodi vsaka sekcija v svojem delokrogu.
Na zadnji strani znaka se nahajata dva vijaka z maticami za pritrditev na vozilo.
b)	Mali klubski znak. Ta je izdelan miako kot veliki znak, samo v manjši izmeri. Po daljši osi meri 25 mm, po krajši pa 18 mm, na zadnji strani ima gumb ali iglo, da se ga pritrdi na obleko.
Člen 2.
Postanek kluba.
Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije je osnovan temeljem sporazuma med Srpskim Automobilskim Klubom v Beogradu, Prvim Hrvatskim Automobilskim Klubom v Zagrebu in Jugoslovanskim Automobilskim Klubom v Ljubljani dne 6. aprila 1924. leta.
Prejšnji Srpski Automobilski Klub postal je: »Sekcija Beograde.
Prvi Hrvatski Automobilski Klub postal je: »Sekcija Zagreb«.
Jugoslovanski Automobilski Klub postal je: »Sekcija Ljubljana«.
Somborski pododbor postal je: »Sekcija Sombor«.
o
Člen 3.
Cilj kluba.
Cilj kluba je:
1.	Da deluje za napredek in širjenje automobilskega sporta in prometa ter, da ščiti pravilnost in enotnost prometa po zaključenih konvencijah in obstoječih uradnih predpisih.
2.	Da vzdržuje zvezo s tuzemskimi in inozemskimi klubi in korporacijami, ki zasledujejo iste cilje.
3.	Da prirejuje družabne sestanke s strokovnimi predavanji o automobilizmu.
4.	Da prirejuje automobilske tekme in daljša potovanja.
5.	Da posreduje pri oblastvih v cilju obče zaščite automobilizma.
6.	Da vrši pregled in preizkuševanje automobilov, kakor tudi, da daje vsa izvedeniška mnenja.
7.	Da pripravlja za čim boljši, pravilnejši in sigur-nejši automobilski promet gradivo in ga stavi na razpolago oblastveni.
8.	Da izdaja triptike in mednarodne potne izkaznice za automobilski promet.
9.	Da otvarja tečaje za šoferje.
10.	Da vrši pouk članstva v upravljanju automobila pri vožnji.
ti
11.	Da vrši nabavo automobilov za klub in za njegove člane.
12.	Da otvarja lastne zaloge za vse potrebe automobilizma v cilju prodaje svojim članom.
13.	Da gradi garaže za spravljanje tako svojih, kakor tudi automobilov članov kluba, kjer se izkaže za to potreba in da skrbi za popravilo automobilov.
14.	Da goji družabne odnose med člani z vzdrževa* njem klubovih lokalov.
15.	Da prirejuje izlete za svoje člane.
Klub se ne sme baviti s političnimi in verskimi vprašanji.
Člen 4.
Sestav kluba.
Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije v Beogradu tvorijo vse sekcije v državi, katere že obstojajo, kakor tudi vse one, ki se bodo tekom časa še osnovale v smislu teh pravil kot Sekcije Automobilskega Kluba Kraljevine Jugoslavije.
Vsem sekcijam je pridržano pravo do svoje lastnine in razpolagajo ž njo samostalno.
Člen 5.
Člani kluba.
a)
Članstvo Automobilskega Kluba Kraljevine Jugoslavije se pridobi s sprejemom kandidata za člana sekcije kluba.
b)
Vsak član mora biti prvenstveno član sekcije, v katere okolišu živi.
Član katerekoli sekcije uživa vse ugodnosti v vseh sekcijah tega kluba.
Člani kluba so:
1.	Častni, ki jih voli Centralni Upravni Odbor Automobilskega Kluba Kraljevine Jugoslavije na predlog Upravnega Odbora Sekcije Kluba v priznanju posebnih zaslug, storjenih klubu ali automobilizmu v obče.
Število častnih članov ne more biti večje od 5% celokupnega števila članov dotične sekcije.
2.	Dobrotniki, kateri plačajo enkrat za vselej Din 10.000-—.
3.	U s t a n o v n i k i, kateri plačajo naenkrat 5.000 dinarjev, a plačajo poleg tega prispevke rednih članov. To ne velja za one ustanovne člane, ki so bili ustanovniki tega kluba predno -so se sprejela ta pravila.
4.	Redni člani, kateri plačajo letno članarino, ki jo določi vsakoletni glavni zbor sekcije.
Nižji oficirji plačajo samo polovico članarine.
5.	Člani, ki so bili balotirani, pa so kasneje v smislu teh pravil nehali biti člani, ker niso plačali članarine, se morejo ponovno uvrstiti med člane, ako se naknadno prijavijo. Take člane je ponovno balotirati in morajo v slučaju povoljne balotaže naknadno plačati celokupno neplačano članarino od dneva, s katerim so prenehali plačevati članarino.
6.	Člani, ki se nahajajo vsled državnih poslov v inozemstvu za čas od več kakor šest mesecev, plačajo za dotično leto, dokler se mudijo v inozemstvu, samo eno četrtino članarine.
7.	Tuji državljani morejo biti člani kluba.
c)
Pravico na prijavo za članstvo imajo vse polnoletne osebe, ki uživajo vse državljanske pravice,
razen tega- vse pravne ustanove, zastopane po enem svojih oblastveno potrjenih predstavnikov.
V svrho prijave kandidata je potrebno, da izpolni kandidat prijavno listo, ki jo predpiše Centralni Upravni Odbor za vse sekcije. Prijavnico morata podpisati dva polnopravna aktivna člana sekcije, katera že samo s tem jamčita za vpisnino in članarino svojega kandidata za dotično leto. Prijava mora biti razložena na vpogled v klubovih prostorih za dobo od 15 dni. Ako bi imel kdo od članov Automobilskega kluba kaj proti sprejemu do-tičnega kandidata v članstvo, predloži Upravnemu Odboru dotične sekcije o tem pismeno motivirano predstavko.
Izvolitev je pravokrepna, ako za kandidata glasuje štiri petine prisotnih članov upravnega odbora sekcije.
Balotaža.
Člani se sprejemajo z balotažo (s tajnim glasovanjem).
Odklonitev kandidata.
Ako zahtevata dva člana upravnega odbora, da se glasovhnje o predloženem kandidatu odloži, se odloži glasovanje brez vsake diskusije na prvo prihodnjo sejo, na kateri se mora rešiti. Prijavljeni in nesprejeti člani se vpišejo v posebno knjigo in se pred potekom enega leta ne morejo ponovno prijaviti. Dotična sekcija mora o tem v teku sedmih dni pismeno obvestiti centralo in vse druge sekcije. Sekcije vpišejo takega kandidata ravnotako v posebno knjigo in ga ne morejo pred potekom enega leta sprejeti za člana.
Kandidata, ki bi se po preteku enega leta ponovno prijavil, morata prijaviti dva druga člana. Ako tudi v
tretje ne bi bil sprejet, se smatra, da je za vselej dokončno odbit.
Razlogi o nesprejetju v članstvo se ne sporoče.
Kadar je kandidat sprejet, mora sekretarijat dotične sekcije najdalje v roku od meseca dni o tem pismeno obvestiti kandidata in Centralni Upravni Odbor.
Ravnotako je dolžna vsaka sekcija obvestiti Centralni Upravni Odbor o prenehanju članstva poedinih članov.
d)
Pravice članov.
Vsi člani Automobilskoga kluba brez razlike, ki so povsem izpolnili odredbe, predpisane s temi pravili, imajo sledeče pravice:
1.	Pravico glasovanja na glavnih zborih svoje sekcije; pravico voliti člane Upravnega in Nadzorstvenega odbora sekcije, kakor tudi delegate za Centralno Upravo in pravico, biti voljen.
2.	Samo člani Automobilskoga kluba imajo pravico do triptikov in do mednarodnih putnih isprav po ceni, določeni s strani Centralnega Upravnega Odbora Auto-mobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije. Upravni Odbor more izjemoma izdati triptik in putno ispravo tudi nečlanom pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše Centralni Upravni Odbor.
3.	Svobodni pristop v vse klubske prostore klubskih sekcij v naši Kraljevini proti izkazu s svojo člansko legitimacijo, po pravilniku, ki ga predpisuje dotična sekcija.
Uporabo časopisov in sploh klubske knjižnjice.
To pravico imajo tudi v vseh inozemskih automobilskih klubih, ki pripadajo Mednarodnemu Udruženju Auto-klubov.
4.	Pravico do udeležbe pri vseh zabavah, izletih in tekmah, ki bodo prirejene s strani Automobilskoga kluba.
5.	Uporabo klubskih automobilov, garaž in ostalih instalacij, katere bodo organizirali autoklubi po pravilniku, ki ga bode Odbor predpisal.
6.	Pravico do nošenja klubskega znaka, tako na sebi, kakor tudi na svojem automobilu. Oba ta znaka nima več pravice nositi oni, ki prestane biti elan, bodisi svojevoljno, bodisi da je izključen ali da ni izpolnil svojih članskih obvez in je radi tega prenehal biti član. V tem slučaju mora v roku od osmih dni povrniti znake, ne da bi mu pristojalo pravo na povrnitev za nje plačanega zneska.
Pravico na mali znak ima samo vpisani član, pri pravnih ustanovah samo njihov predstavnik, ki je kot tak uradno prijavljen Upravi Kluba. Veliki klubski znak in zastavico smejo nositi samo njihovi privatni osebni automobili. Automobili, ki služijo za prevoz publike ali blaga proti odškodnini, taksametri, automobili, ki se uporabljajo za javno službo ali reklamo — čeravno samo začasno — ne smejo nositi klubovega znaka in zastavice. Ako premeni vozilo lastnika, se morajo odstraniti raz njega pred prodajo automobila vsi klubski znaki.
7.	Pravico do vseh olajšav, katere bi izposloval Upravni Odbor Automobil skega kluba za svoje člane.
Dolžnosti članov.
Člani so dolžni:
1.	Da se v vsem drže pravil Automobilskega kluba.
2.	Da čuvajo čast in ugled kluba.
3.	Da sodelujejo vsak s svoje strani v pravcu širjenja in napredka automobilizma v državi.
4.	Da pridobe Automobilskemu klubu čim večje število uglednih in aktivnih članov.
5.	Da poravnajo svoje članske prispevke v za to določenem roku brez posebnega poziva.
Prenehanje članstva.
1.	Nobeden član Automobilskega kluba ne more izgubiti pravice do članstva, dokler je njegovo vedenje in družabno ponašanje neoporečno, dokler ne škodi ugledu in interesom kluba, dokler uživa vse državljanske pravice; dokler točno izpolnjuje vse odredbe klubovega statuta ali dokler za njegovo izključitev ne glasuje najmanj dve tretjini članov Upravnega Odbora dotične sekcije ali Centralne Uprave Kluba.
2.	Ako želi član izstopiti iz kluba, mora to prijaviti najdalje do konca novembra tekočega leta. Ako tega ne bi storil, se smatra, da želi še dalje ostati član ter mora plačati vse pristojbine tudi za prihodnje leto.
Člani, ki so izstopili, ali so bili izključeni, izgube vse klubske pravice.
Glede vsakega, ki do konca julija tekočega leta, odnosno do konca decembra tekočega leta ne plača svojega članskega prispevka po členu 17. teh pravil, se smatra, da je prenehal biti član kluba.
Člen 6.
Računsko leto.
Računsko leto kluba je koledarsko leto.
Vsako leto odobri letna skupščina proračun izdatkov in dohodkov in velja ta proračun za dotično računsko leto. Po njem se morajo vršiti izdatki do prihodnje letne skupščine.
II.	Centrala Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Člen 7.
Centralni glavni zbor.
a) Centralni Glavni Zbor je najvišji predstavnik kluba. Vrši se vsako leto po izvršenih glavnih zborih Sekcij, toda najkasneje do konca meseca marca.
Centralni Glavni Zbor sklicuje predsednik ali podpredsednik Centralnega Upravnega Odbora s po moč j 3 tajništva, obvestivši s priporočenim pismom mesec dni popreje vse Sekcije o datumu, kdaj se zbor vrši in o dnevnem redu.
I)) Vsakoletni Centralni Glavni Zbor sestoji:
1.	iz vseh članov Centralnega Upravnega Odbora in
2.	iz delegatov Sekcij.
Te delegate volijo glavni zbori Sekcij in sicer po enega delegata na vsakih 10 polnopravnih članov po številčnem stanju članov na dan BI. decembra onega leta. za katero se sklicuje zbor.
Vsak delegat, odrejen za Centralni Glavni Zbor, je odgovoren dotični Sekciji za glasovanje na tem zboru.
Pri seštevanju glasov se morajo vračunati tudi glasovi onih, katere prisotni delegati z v redu izstavljenimi pooblastili pravno zastopajo.
V delokrog Centralnega Glavnega Zbora spada:
1.	Izvolitev overovateljev zapisnika o predidočem Centralnem Glavnem Zboru.
2.	Odobritev poročila o delu Centralnega Upravnega Odbora in Centralne Športne komisije.
B. Odobritev poročila Nadzornega Odbora.
4.	Podelitev absolutorija.
5.	Splošni proračun za tekoče leto.
6.	Določevanje višine članskih doprinosov Centrali.
7.	Sklepanje o odobritvi zaključkov trgovsko-prav-nega značaja, ki bi doprinesli večletno obvezo za Centralo Kluba ali ki bi povzročili izdatke, ki se ne bi mogli kriti iz letnih dohodkov.
8.	Sklepanje o pismeno stavljenih predlogih Sekcij, ki se morajo doposlati Centrali 14 dni pred zborom.
9.	Sklepanje o predlogih Centralnega Upravnega Odbora, ki bi jih stavil Centralni Upravni Odbor tekom samega zbora.
10.	Sklepanje o spremembi klubovih pravil.
11.	Sklepanje o razstanku kluba.
Vsa glasovanja se vrše z dvigom rok na poziv predsednika zbora. Ako bi kdo izmed delegatov zahteval, oa hodi glasovanje tajno, tedaj se glasovanje tudi tako vrši.
Pri enakem številu glasov ima večino ona stran, s katero je glasoval predsedujoči.
Pri seštevanju glasov se morajo vračunati tudi glasovi onih, katere prisotir delegati z v redu izstavljenimi pooblastili pravno zastopajo.
Člen 8.
Centralni upravni odbor.
V delokrog Centralnega Upravnega Odbora spadajo sledeči klubski posli:
1.	Izvršitev sklepov Glavnega letnega zbora.
2.	Izvedba in udejstvitev vsega onega, kar je v členu 3 teh pravil stavljeno kot cilj te ustanove.
3.	Razpolaganje s tekočimi letnimi dohodki in razvrstitev ter sklepanje o izdatkih. Izdatki, ki bi občutno vplivali na klubovo imovino, se morejo odobriti samo, oko se to sklene na seji Centralnega Upravnega Odbora,
14 —
na kateri je bilo prisotnih najmanj V» članov Centralnega Upravnega Odbora ter je za izdatek glasovalo najmanj tri četrtine prisotnih elanov.
4.	Centralni odbor je edini pristojen, da prireja med narodne tekme.
5.	Upravni Odbor ima pravico, da vpostavlja pod svojo odgovornostjo ožje odbore za specijalne svrhe in da jim odredi delokrog. Vsi ti ožji odbori so podrejeni Centralnemu Upravnemu Odboru. Vanje se morejo izbrati tudi člani izven upravnega odbora.
6.	Upravni Odbor postavlja in odpušča plačano urad-ništvo Centrale Automobilskega kluba.
7.	Upravni Odbor Centralnega Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije je edini pristojen, da vodi preko svojega tajništva korespondenco z inozemskimi Automo-biskimi klubi.
Sestava centralnega upravnega odbora.
Predsednik Centralnega Upravnega Odbora in predsednik Kluba je Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Knez Pavle.
Centralni Upravni Odbor sestoji iz delegatov Sekcij.
Ti delegati se določijo na sledeč način:
Upravni Odbor vsake Sekcije izvoli takoj po letnem zboru svoje Sekcije na vsakih 25 članov svoje Sekcije (po številčnem stanju svojih polnopravnih članov na dan .HI. decembra) po enega delegata v Centralni Upravni Odbor.
Sekcije - utemeljiteljice pa pošljejo vanj:
Beograd: najmanj 18 delegatov (cel svoj Upravni Odbor).
Zagreb: najmanj 9 delegatov (svojega predsednika in 8 članov).
L j u h 1 j a ii a : najmanj 8 delegatov (svojega predsednika in 7 članov).
Za pravokrepnost sklepov je potrebna osebna prisotnost najmanj 8 članov, ki zastopajo najmanj 1/2 vseli članov Centralnega Upravnega Odbora.
Seje.
Seje se morajo vršiti kadarkoli se izkaže potreba, a najmanj enkrat vsake tri mesece. V slučaju nujnih zadev se pooblašča predsedništvo, da o istih odloči in da na prvi prihodnji seji poda o tem poročilo.
Odbor se mora konstituirati na prvi seji po letnem zboru, pri čemur mora voliti načelnika Športne komisije, blagajnika in tajnika. Tajnik je lahko tudi stalen.
Predsedništvo obstoji razen iz predsednika iz treh podpredsednikov, ki so predsedniki Sekcij Beograd, Zagreb in Ljubljana.
Seje vodi predsednik ali eden od podpredsednikov, a v njihovi odsotnosti po letih svojega članstva najstarejši član uprave.
Glasovanje je javno, mora se pa vršiti tajno, ako to kak član želi. Odloča večina. Pri enakem številu glasov odloča predsedujoči.
Pri seštevanju glasov se morajo vračunati tudi glasovi onih, katere prisotni delegati z v redu izstavljenimi pooblastili pravno zastopajo.
Delokrog p r e*d s e d ni š t v a , tajnika in blagajnika.
Predsednik stoji na čelu kluba. Zastopa ga v vseh poslih eden od podpredsednikov. Predsednik odnosne podpredsednik zastopa klub pred oblastvi ter pred pravnimi osebami in podpisuje poleg tajnika vse klubove sklepe in obvestila.
On sklicuje seje Centralnega Upravnega Odbora in Centralni Glavni Zbor ter jim predseduje. Vrši vse funkcije, ki so mu predpisane s pravili in overuje izplačilo vseh izdatkov.
Predsednik ima pravico, da prisostvuje vsem sejani specijalnih odborov ali komisij.
V slučaju, če je predsednik zadržan, da prisostvuje seji, ga nadomestuje po činu prvi podpredsednik, ako so tudi podpredsedniki zadržani, ga pa nadomesti po letih najstarejši član odbora.
Tajnik vodi zapisnike sej Centralnega Upravnega Odbora, zapisnik Centralne Glavne Skupščine, urejuje ves klubski arhiv, vodi vse posle, tičoče se klubove korespondence in biblioteke in skrbi s predsednikom za izvršitev sklepov Upravnega Odbora.
Blagajnikova dolžnost je, voditi blagajno, za katero osebno odgovarja. On izplačuje vse klubove izdatke, ki jih je vidiral predsednik ali podpredsednik.
Člen 9.
Nadzorni Odbor.
Nadzorni Odbor sestoji iz treh članov in treh namestnikov. Vsaka sekcija-utemeljiteljica izvoli na svojem Glavnem Zboru po enega delegata in enega namestnika za eno leto v Centralo. Ta Nadzorni Odbor kontrolira denarne izdatke in poda pismeno poročilo o stanju imovine Centrale Automobilskega kluba. Blagajna Centralne Uprave da najdalje do konca meseca februarja vse račune in blagajniške dokumente na razpolago Nadzornemu Odboru. Ta pa pripravi najdalje do polovice marca meseca poročilo za letni Centralni Zbor.
Predsednik Centralnega Upravnega Odbora mora na zahtevo Nadzornega Odbora v roku od 15 dni sklicati izredni Centralni Zbor.
Člen 10.
Centralni sportsko-turistični odbor.
Centralna športna komisija sestoji iz načelnika, ki mora bivati stalno v Beogradu in ga voli Centralni Upravni Odbor, in iz načelnikov Športnih Komisij pojedinih sekcij.
Ta komisija je najvišja športna instanca za automobilski motorni promet v državi in rešuje v delokrogu centrale vse predmete športnega in tehničnega značaja.
Vsak član komisije ima en glas; pri enakem številu glasov odloča načelnik.
Komisija lahko razpravlja o spornih vprašanjih tudi pismeno in odločuje, ako glasuje za predlog 3/4 vseh članov komisije.
Komisija si izdela za svoje delovanje sporazumno s športnimi komisijami sekcij pravilnik.
Spore med športnimi komisijami dveh ali večih sekcij rešuje Centralna Športna Komisija.
III.	Sekcije Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Člen 11.
Obča pravila in delokrog ter vpostavitev novih sekcij.
a)	Sekcije Automobilskega Kluba Kraljevine Jugoslavije so sestavni del tega kluba. Potemtakem so v pogledu javnih društvenih predpisov samostalne pravne ustanove in imajo pravo do svoje lastne imovine.
z
b)	Za sekcije so vsa pravila Automobilskega Kluba Kraljevine Jugoslavije obvezna. Pravilniki sekcij morajo biti sestavljeni v duhu pravil Automobilskega Kluba Kraljevine Jugoslavije.
c)	Centralni Upravni Odbor ima pravo, da v mestih, kjer bi našel, da bi bilo koristno, če se ustanovi sekcija tega kluba, odobri osnovanje iste, ako bi 100 članov Autokluba želelo, da ustanove poseben klub v mestu 'in krajevnem območju, kjer še ni Automobilskega kluba. V slučajih, kadar bi bilo v interesu razvoja automobilizma neobhodno potrebno ustanoviti sekcijo, more Centralni Upravni Odbor izjemoma odobriti ustanovitev sekcije od 50 članov. Vendar se mora v vsakem slučaju odrediti novoosnovani sekciji krajevno območje.
Čim dobi odobrenje za osnovanje, je sekcija dolžna, da si takoj izbere Upravni Odbor in Nadzorni Odbor ter da o tem obvesti Centralno Upravo Kluba. Upravni Odbor izbere iz svoje srede tajnika in blagajnika. Tajnik je lahko tudi stalen.
Pov prejemu poročila in po konstituiranju pošlje Centralna Uprava Kluba dotični sekciji navodila za pravilno poslovanje.
Novoustanovljena sekcija obstoja od onega dne, ko jo je odobrila pristojna policijska oblast.
Na to pripadajo redni člani, ki stalno prebivajo v krajevnem območju te sekcije, v njeno članstvo.
Članske pristojbine članov sekcije, kateri so preje pripadali, ostanejo za tekoče leto stari sekciji.
Člen 12.
Glavni Letni Zbor Sekcije.
a)	Glavni Letni Zbor Sekcije je najvišji predstavnik sekcije. Vršiti se mora vsako leto najdalje do 15. februarja prihodnjega leta.
b)	Zbor sklicuje predsednik Upravnega Odbora Sekcije.
Pismen poziv z dnevnim redom, ki ga sestavi Upravni Odbor, razpošlje tajništvo tri tedne pred zborom vsem članom.
c)	Glavni Letni Zbor je sklepčen, kadar je na njem zastopana tretjina polnopravnih članov. Ako ni na označeni dan in čas prišlo dovoljno število članstva, se vrši po preteku ene ure drugi Zbor. Ta drugi Zbor je sklepčen za sklepanje ob vsakem številu članov, ki so prisotni.
To tajnik na pozivu posebej označi.
Na letnem občnem zboru se more razpravljati samo o onih predlogih gg. članov, kateri so bili predloženi pismeno upravnemu odboru sekcije najmanj 14 dni pred letnim zborom.
Izredni glavni zbor Sekcije.
d)	Izredni glavni zbor sekcije sklicuje predsednik Upravnega Odbora sekcije v slučaju potrebe in obvesti o tem člane na preje omenjeni način.
Ako zahteva ena četrtina polnopravnih članov izredni glavni zbor pismenim potoni, tedaj skliče predsednik zahtevani zbor v roku od meseca dni.
Na izrednem glavnem zboru se rešujejo samo vprašanja, ki so označena na dnevnem redu.
e)	Če gre za premembo pravilnika Sekcije ali njen razstanek, mora biti vsak član sekcije o temu pismeno obveščen mesec dni preje.
f)	Pri glasovanju o razstanku sekcije mora biti prisotnih najmanj dve tretjini polnopravnih članov, od katerih jih mora glasovati tri četrtine za razstanek eekcije.
Člen 13.
Upravni odbor Sekcije.
Upravni odbor Sekcije sestoji iz največ 20 članov, ki se volijo na letnem zboru na tri leta. Vsako leto izpade ena tretjina najstarejših članov, ki so najdalje v Upravnem Odboru, na katerih mesta se volijo na letnem zboru novi člani. Za prvi dve leti, od kadar začne ta izmena veljati, izpade po ena tretjina po žrebu. Člani, ki so bili izžrebani, a so bili zopet na novo voljeni, se naslednje leto ne žrebajo. Ta odbor se konstituira na prvi seji po letnem zboru in voli izmed sebe predsednika, enega ali dva podpredsednika, finančno-ekonomski odbor od treh članov, športni odbor od najmanj treh članov in dveh namestnikov ter odbor za zabave. Ako v Upravnem Odboru ni dovolj članov, da bi se vpostavili vsi ti odbori, se morejo voliti v športni odbor in odbor za zabave tudi člani, ki ne pripadajo Upravnemu Odboru. Vendar pa morajo biti predsedniki teh odborov člani Uprave.
Člen 14.
Nadzorni Odbor.
Nadzorni Odbor sestoji iz treh članov, ki jih voli Glavni Letni Zbor Sekcije.
Nadzorni Odbor pregleda najmanj enkrat mesečno vse račune, knjige in dohodke Sekcije.
Nadzorni Odbor poda vsako leto Glavnemu Zboru Sekcije pismeno poročilo o stanju imovine Sekcije.
Na zahtevo Nadzornega Odbora mora predsednik Upravnega Odbora Sekcije v roku od 15 dni sklicati izredni zbor Sekcije,
Člen 15.
Sportno-Turistični odbor.
Sportno-Turistični odbor sestoji iz treli članov, katere voli upravni odbor izmed sebe.
Ta trojica voli izmed sebe načelnika.
Športna komisija odloča o vseh športnih vprašanjih in sporih v Sekciji in je najvišja športna instanca dotične Sekcije.
Spore med Športnimi komisijami dveh ali večih Sekcij rešuje Centralna Športna Komisija.
Člen 16.
Odredbe za Odbore Sekcij.
Dve tretjini odbornikov od vsakega odbora mora bivati na sedežu Sekcije.
Na odborovih sejah je potrebna najmanj ena tretjina članov odbora.
Vsak odbor vodi o sejah zapisnik. Vsak odbornik ima en glas. V slučaju enakosti glasov odloča predsedujoči.
Člen 17.
Članski prispevki in vpisnina.
Članske prispevke in vpisnino za tekoče leto določa Glavni Letni Zbor.
Te pristojbine ne smejo biti nižje od dvakratnih pristojbin, ki pripadejo centrali.	•
Člani ki se prijavijo za sprejem do 1. julija, plačajo celo letno članarino. Oni, ki se vpišejo po 1. juliju, plačajo polovico članarine. Od teh vsot pripada centrali 200 odnosno 100 dinarjev.
Ako se preseli član Automobilskega kluba iz krajevnega območja ene sekcije na stalno bivanje v krajevni okoliš druge sekcije, ostane članarina za tekoče leto stari sekciji, dočim je ta za naslednje leto že vplačati pristojni sekciji, vendar brez vpisnine.
Mati, soproga, neomožene hčere ali sestre aktivnega člana, ki žele postati člani, so oproščene plačila vpisnine, a kot članarino plačajo samo polovico prispevka, določenega za rednega člana, vendar se tudi ti člani sprejmejo samo potom balo ta že. Sekcije polože za take člane Centrali polovico kotacije.
Člen. 18.
Pravilnik.
Vsaka sekcija si je dolžna izdelati pravilnik, odnosno hišni red v duhu teh pravil, katerega pošlje v odobrenje Centralnemu Upravnemu Odboru.
Člen 19.
Razsodišče.
Če bi se pojavili med člani kluba ali med temi in Upravnim Odborom spori, jih rešuje razsodišče.
Vsaka stranka izvoli izmed dobrotnikov, ustanovni-kov in rednih članov po dva razsodnika, a ti v roku od osmih dni predsednika.
Če bi se razsodniki ne mogli sporazumeti glede izvolitve predsednika, tedaj odloči izvolitev žreb izmed predlaganih.
Ako bi katera stranka ne imenovala dva razsodnika, tedaj jih more imenovati predsednik Upravnega Odbora.
Proti odločbi razsodišča ni priziva; le-to odločuje z večino glasov.
Če je ena stranka Upravni Odbor ali član Upravnega Odbora, je postopek isti.
Odločbo razsodišča morajo tožeče se stranke izvršiti v roku od 8 dni od dneva obveščenja o razsodbi. V nasprotnem slučaju se izključijo iz kluba.
Na ta način izključeni član ne more biti nikdar več sprejet za člana Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije ali njegovih sekcij.
Člen 20.
Razstanek sekcije.
Ako katera izmed sekcij, izvzemši sekcije-utemelji-teljice Beograd, Zagreb in Ljubljana, sklene, da prestane delovati, pripade njena imovina Centrali Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Sekcije, katerih članstvo pade pod 25 članov, pa ukine Centralni Upravni Odbor,
IV.	Kolo Automobilistov.
Člen 21.
V cilju napredka in širjenja automobilskega sporta in prometa tudi med nečlani, kakor tudi, da se nudi ma-terijelne koristi, ugodnosti in zaščito vsem lastnikom motornih vozil, osnuje se v sestavi in sedežu vsake Sekcije Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije Kolo Automobilistov, ki nosi naslov Sekcije.
Člen 22.
Član Kola Automobilistov more postati vsaka oseba, ki uživa vse državljanske pravice, dalje vse javne ustanove, katere zastopa najmanj eden od oblasti potrjen
predstavnik, kakor tudi osebe, ki imajo dovoljenje za posest ali upravljanje automobila, a niso še polnoletne.
Za sprejem v članstvo je potrebno, da izpolni kandidat prijavo. Sprejem članov vrši Uprava one Sekcije, na katere področju kandidat stalno prebiva.
Člen 23.
Dolžnosti članov Kola Automobilistov so:
1.	Da se v vsem drže pravil, predpisanih za x'lane Kola Automobilistov.
2.	Da čuvajo čast in ugled tega udruženja, kakor tudi Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, v katerega sestavi se nahaja Kolo Automobilistov.
3.	Da sodelujejo v pravcu širjenja in napredka automobilizma v naši državi.
4.	Da pridobivajo udruženju čim večje število članov.
5.	Da poravnajo svoje članske prispevke v za to določenem roku brez posebnega poziva.
Člen 24.
Člani Kola Automobilistov, ki izpolnjujejo predpisane odredbe, imajo v vseh Sekcijah Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije:
1.	Pravico do internacijonalne putne isprave in do triptikov po ceni, za 40% višji od cene, odrejene za člane Automobilskega kluba.
2.	Pravico do zavarovanja auto-rizika na podlagi dogovora, zaključenega med Automobilskim klubom in zavarovalnimi družbami.
3.	Pravico do zemljevidov, itinererjev in drugih priročnikov za automobilski turizem, pod pogoji, katere predpiše Upravni Odbor Sekcije.
4.	Pravico do vseh olajšav, katere bi izposloval Automobilski klub za svoje člane.
5.	Pravico do udeležbe pri posebnih športnih tekmah za člane Kola.
6.	Pravico do brezplačnega posredovanja tajništva Sekcij Automobilskega kluba v vseh vprašanjih splošnega automobilskega značaja.
7.	Pravico do nošenja osebnega in voznega znaka, kakor tudi zastavice, ki jih bo predpisal Automobilski Klub za člane Kola Automobilistov.
8.	Pravico, da zamorejo postati aktivni člani Autonio-bilskega kluba, ako izpolnijo vse pogoje, predpisane s temi pravili. V slučaju sprejema v članstvo Kluba morajo doplačati za tekoče leto razliko na vpisnini in članarini.
Člani Kola Automobilistov ne morejo prisostvovati sejam in skupščinam Sekcij Automobilskega kluba, ter nimajo aktivne ali pasivne volilne pravice, kakor tudi ne pravice do svobodnega pristopa v klubske prostore.
Člen 25.
Pravico na članstvo v Kolu Automobilistov se izgubi:
a)	s prostovoljnim izstopom;
b)	z izključenjem.
Ako želi član izstopiti, je dolžan to prijaviti do konca novembra vsakega leta. V protivnem slučaju se smatra, da želi ostati še nadalje član.
Izključi se iz članstva vsakega člana Kola, ki bi v roku, odrejenem s strani pristojne Sekcije, ne poravna' predpisanih članskih prispevkov.
Razen tega ima izguba državljanskih pravic, škodljivo in namerno kvarjenje ugleda in koristi Automobilskega kluba in Kola Automobilistov, neizpolnjevanje njihovih pravil in odredb ter izposojevanje osebnih in voznih znakov ali članskih legitimacij nečlanom izključitev za posledico.
Izključeni član ne more biti več sprejet v članstvo Kola katerekoli Sekcije.
Člani, ki so izstopili, ali ki so bili izključeni, izgube automatično vse pravice, ki jim jih nudi članstvo, kakor tudi pravo, zahtevati povračilo ostanka za tekoče leto vplačane članarine.
Člen 26.
Članski prispevek in vpisnino za tekoče leto ;določa Upravni Odbor vsake Sekcije. Ti prispevki ne smejo biti višji od dveh tretjin prispevkov, ki veljajo za redne člane kluba. Vpisnino je položiti najkasneje v roku 14 dni po sprejemu v članstvo in sicer v polnem iznosu.
Člani plačujejo članarino v roku in obrokih, odrejenih s strani Uprave Sekcije, ako se pa žele okoristiti s putnimi ispravimi, triptiki in zavarovanjem automobila ter še niso poravnali članarino za celo leto, morajo isto predhodno poravnati.
Plačilo zaostalih članskih prispevkov ali drugih zahtevkov se more zahtevati od članov Kola tudi sodnim potem.
Za take člane plačajo Sekcije Centrali polovico kotacije.
Člen 27.
Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije odredi za člane Kola Automobilistov posebne legitimacije, osebne in vozne znake, kakor tudi zastavice, ki jih mora vsak član Kola pri vstopu vzeti.
Znaki in zastavice ostanejo lastnina Automobilskega kluba ter se smatra, da so jih člani Kola vzeli v najem po odrejeni ceni; kadar pa prestanejo biti člani, jih morajo vrniti brez vsakega povračila.
Izgubljeni osebni in vozni znaki se morajo plačati.
Za nošenje teh znakov veljajo isti predpisi, kakor za člane Automobilskega kluba.
V.	Končne odredbe
Člen 28.
Razstanek Automobilske ga kluba.
Klub prestane:
1.	Ako to sklene Letni Zbor ali izredni Zbor.
2.	Ako ga razpuste pristojne oblasti.
3.	Ako Klub prestane ali se razide, pripade pravica do imovine, katero so pojedine Sekcije in Srpski Auto-Klub v Beogradu prinesli v skupnost, zopet dotičnim Sekcijam, odnosno Srpskemu Auto-klubu v Beogradu, to se pravi, da obdrže v tem slučaju vsi utemeljitelji (t. j. klubi in Sekcije) pravico do svojine nad svojo imovino.
Najprej se morajo izplačati vsi klubski dolgovi, ostanek se pa vnovči potom javne licitacije ter ustanovi fond.
Ta fond se bo temeljem sklepa skrbstvenega sodnika izročil v hrambo Upravi Državne Hipotekarne banke.
Ako bi se ponovno ustanovil Automobilski klub, prejme ta takisto z odobrenjem skrbstvenega sodnika ta fond v uporabo.

ff.

Organizacijski statut
Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije Sekcija Ljubljana.
Člen 1.
Ime in sedež.
Z ozirom na strojenje vseh automobilskih klubov v Kraljevini Jugoslaviji v enotni Automobilski klub Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu, čigar ustanovitev in pravila je odobrilo Ministrstvo za notranje zadeve, odelenje za državno zaščito v Beogradu z rešenjem D. Z. br. 7068 z dne 30. junija 1924, je spremenil Jugoslavenski automobilski klub v Ljubljani, čigar obstoj in pravila je odobrilo Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve z razpisom z dne 12. novembra 1920, št. 11587/pr., svoje ime in se pridružil Automobilskemu klubu Kraljevine SHS v Beogradu za celo dobo njegovega obstanka kot Sekcija Ljubljana, osvojivši si njegova pravila ter tvorec njega integrujoč sestavni del. V smislu določila § 1 zakona o nazivu in razdelitvi Kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929 se naziva Automobilski klub Kraljevine SHS sedaj »Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije«.
Njega ljubljanski sekciji je torej ime Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije, Sekcija Ljubljana.
Sedež ima sekcija v Ljubljani.
so
V smislu pravil Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije obstoji v sestavi Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, Sekcije Ljubljana tudi Kolo Auto-mobilistov Sekcije Ljubljana.
Člen 2.
. Namen.
Namen sekcije je isti, kakor oni Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije ter so njegova pravila za dobo njegovega obstanka za Sekcijo obvezna. Določila tega pravilnika služijo zgolj njihovi uporabi in izvedbi.
Člen 3.
Pravna osebnost in delokrog.
Sekciji je pridržana pravna osebnost kot samostojnega društva v smislu društvenega zakona, ter ji je v smislu pravil Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije osigurano pravo do svoje imovine. Krajevni delokrog ji določi Centralni Upravni Odbor Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
Z inozemskimi vlastmi in klubi dopisovati pa sme sekcija, dokler za to ni izrecno pooblaščena od Centralnega Upravnega Odbora Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu, le preko slednjega.
Sekcija ima vršiti svoj namen v mejah svojega krajevnega delokroga autonomno v okviru enotnih klubovih pravil.
Posegati preko svojega krajevnega delokroga sme sekcija le po predhodnem sporazumu s Centralo Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ali s Sekcijo istega, kamor hoče raztegniti Sekcija Ljubljana mimoidoče svoje delovanje (dirke, tekme itd.).
Člen 4.
Člani.
Tako Sekcija Ljubljana, kakor Kolo Automobilistov Sekcije Ljubljana imata vsak svoje članstvo.
Člen 5.
Članstvo pri Sekciji Ljubljana.
Članstvo pri Sekciji Ljubljana vsebuje sočasno članstvo v Automobilskem klubu Kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
Člani Sekcije Ljubljana so:
a)	častni, ki jih imenuje na predlog Upravnega odbora Sekcije Ljubljana Centralni Upravni odbor Auto-mobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu v okviru njega pravil.
Število častnih članov ne more biti višje od 5% celotnega števila članov Sekcije Ljubljana.
S častnimi člani so istovetni virilni člani.
b)	dobrotvorni, ki enkrat za vselej vplačajo iznos Din 10.000"—;
c)	u s t a n o v n i, ki vplačajo naenkrat Din 5000-— kot ustanovnino in poleg tega še vse redne članske prispevke;
č) r e d n i, ki vplačajo enkratno vpisnino ter letno članarino, ki jo določi letno vnaprej Glavni letni zbor Sekcije Ljubljana.
Članski prispevki pa ne smejo biti manjši od dvakratnega iznosa, ki ga mora položiti sekcija od vsakega člana Centrali Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Glede članstva v inozemstvu se nahajajočih tuzein-cev, nižjih oficirjev ter rodbinskih članov veljajo v pra-
32
vilili Autokluba Kraljevine Jugoslavije navedene pogodnosti.
Če bi se donosi, določeni v tem pravilniku, zvišali ali znižali, se zvišanje ali znižanje ne more nanašati na člane, ki so si dobrotvorno ali ustanovno članstvo že pridobili.
Člani Sekcije Ljubljana morejo postati polnoletne osebe, ki so v polni posesti državljanskih pravic in so prijavljene na predpisani prijavnici za sprejem po dveh članih Sekcije Ljubljana, ki ne soodločata o sprejemu prijavljenega v članstvo in ki že samo s svojimi podpisi jamčita, da bo prijavljeni redno vplačal vpisnino in članarino za celo dotično leto. Ako so prijavljeni tuzemni, morajo bivati v krajevnem okolišu Sekcije Ljubljana, določenem po Centralnem Upravnem odboru Automo-bilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu. To se pa ne zahteva od onih, ki so že člani Autokluba Kraljevine Jugoslavije. Pravne osebnosti morejo postati člani Sekcije le po enem izmed svojih oblastveno po-* oblaščenih fizičnih predstaviteljev.
Člani, prijavljeni za sprejem do konca junija vsakega leta, plačajo celoletni članski donos, člani, prijavljeni po koncu junija, pa samo polovični članski donos za dotično leto.
Ako kak izven krajevnega okoliša Sekcije Ljubljana bivajoči član Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije prenesti svoje redno bivališče v njen krajevni okoliš, postane po predhodni prijavi pri Upravnem odboru Sekcije Ljubljana njen član, ne da bi mu bilo za dotično poslovno leto plačati članskih donosov.
Člen 6.
Sprejem v članstvo Sekcije Ljubljana.
O sprejemu v Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije Sekcijo Ljubljano odloča Upravni odbor Sekcije
Ljubljana potom balotaže po določilih pravil Automobil-skega kluba Kraljevine Jugoslavije na prvi svoji seji po preteku 15-dnevnega roka, v katerem je bila v vseh raz-predelkih in v redu izpolnjena prijava razložena na vpogled na za to določenem mestu v klubovih prostorih Sekcije Ljubljana. Prijavljeni je sprejet, ako je za sprejem glasovalo štiri petine prisotnih članov Upravnega odbora. Balotaža se pa odloži do prihodnje seje, ako zahtevata to dva člana Upravnega odbora. Na tej se mora o sprejemu glasovati.
V pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije predvideno knjigo o prijavljenih in nesprejetih članih vodi tajništvo Sekcije, ki je Upravnemu odboru za to odgovorno, da se v pravililh predvidena obvestila o članstvu pravočasno odpošljejo Centrali Automobilskega kluba, odnosno ostalim sekcijam.
Nezadostno ali nepopolno izpolnjene ali podpisane prijave vrne tajništvo prijavljenemu v izpopolnitev ter jih ne sme preje razlož.iti na vpogled v klubovih prostorih.
Odklonitev sprejema v članstvo se sporoči v svrho obvestila odklonjenega članoma Sekcije, ki sta ga prijavila.
Razlogi odklonitve se ne sporoče. Proti odklonitvi ni priziva.
Člen 7.
*
Pravice in dolžnosti (Janov Sekcije Ljubljana.
Pravice članov ih njihove dolžnosti so očrtane v pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije. Iste pravice kot člani Sekcije Ljubljana imajo vsi ostali člani Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Ustanovni in redni člani Sekcije Ljubljana morajo najkasneje do konca julija, odnosno do konca decembra vsakega leta poravnati svoj članski donos za dotično polletje, ker se sicer smatra, da so prenehali biti člani kluba.
s
— 34
S triptiki, carnets des passages ali putnimi i/.pra vami se more koristiti le član, ki ima vse obveznosti na-pram klubu poravnane.
Člen 8.
Izstop in izključitev iz članstva Sekcije Ljubljana.
Ako član Sekcije Ljubljana želi izstopiti, mora Sekciji to prijaviti najdalje do novembra dotičnega tekočega leta. Ako tega ne bi storil, se smatra še za prihodnje leto kot član in mora plačati vse donose tudi za celo prihodnje leto.
Ako se član Sekcije Ljubljana preseli v teku poslovnega leta za stalno v pokrajinsko področje kake druge Sekcije Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, skrbi po predhodni prijavi upravni odbor Sekcije Ljubljana, da se prenese njegovo članstvo na dotično Sekcijo.
O izključitvi iz članstva Sekcije Ljubljana ukrepa in odločuje, držeč se predpisov klubovih pravil, z dvotretjinsko večino vseh svojih članov Upravni Odbor Sekcije Ljubljana, ne da bi bil mogoč priziv. Izstopivši ali izključeni člani izgube vse iz članstva Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije ali njegove Sekcije Ljubljana izvirajoče pravice.
Člen 9.
Gostje.
Udobnosti, zasigurane gostom Sekcije Ljubljana in pravice, podeljene članom v internacijonalnem udruženju autoklubov včlanjenih klubov že po pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, more Upravni Odbor Sekcije Ljubljana za njen okoliš, upoštevajoč krajevne prilike, razširiti.

Člen 10.
Imovina Sekcije Ljubljana.
Imovino Sekcije Ljubljana tvori celokupno imetje Jugoslavenskega automobilskoga kluba v Ljubljani in dohodki Sekcije Ljubljana po odbitku njenih izdatkov.
Dohodke tvorijo:
1.	donosi članov Sekcije in Kola automobilistov;
2.	izkupički pri oddaji znakov, tiskovin in drugega materijala članom;
8. podpore Centrale Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije in drugih korporacij;
4. drugi izvanredni dohodki in inventar Sekcije.
Izdatke tvorijo:
1.	prispevki Centrali Authmobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu od vsakega člana Sekcije ali Kola automobilistov ali od listin in dobavljenega materijala v izmeri in obsegu, kakor jih določa od članskih doprinosov in listin Centralni glavni zbor, odnosno od ostalega Centralni upravni odbor;
2.	izdatki in podpore v dosego ali pospeševanje namena Autokluba Kraljevine Jugoslavije in njegovih Sekcij.
To imovino upravlja Sekcija Ljubljana kot svojo last popolnoma autonomno po svojih organih.
Člen 11.
Poslovno leto.
Poslovno leto Sekcije je koledarsko leto.
Člen 12.
Organi in institucije.
Organi Sekcije Ljubljana so:
1.	Upravni odbor.
2.	Nadzorni odbor.
3.	Glavni zbor Sekcije Ljubljana.
4.	Njen finančno - ekonomski odbor (gospodarski odjiek).
5.	Njena športna komisija (Sportno-turistični odbor).
6.	Njen prireditveni odbor.
7.	Njeni morebitni posebni odbori (odseki).
Njihov delokrog se ravna po določilih, predvidenih
v pravilih AutomobiIškega kluba Kraljevine Jugoslavije in v tem pravilniku.
Institucija Sekcije Ljubljana je Kolo automobilistov, osnovano v njenem sestavu in na njenem sedežu v Ljubljani.
Člen 13.
LTpravni odbor Sekcije.
Upravni odbor Sekcije vodi njeno delovanje in je zanj odgovoren.
Upravni odbor Sekcije sestoji iz najmanj 8 in iz največ 20 članov, kakor določi število v tem okviru od leta do leta Glavni letni zbor Sekcije. Člane Upravnega odbora voli glavni letni zbor Sekcije izmed njenih članov m poslovno dobo treh let.
Dve tretjini članov Upravnega odbora mora bivati v Ljubljani.
S potekom vsakega leta izloči iz Upravnega odbora ena tretjina po svoji poslovni dobi najstarejših članov. Pri enaki poslovni dobi odloča med njimi žreb.
Upravni odbor se konstituira na prvi seji po glavnem letnem zboru in voli izmed sebe:
a)	predsednika,
b)	enega ali dva podpredsednika,
c)	tajnika,
č) blagajnika,
d)	finančno-ekonomski odbor (gospodarski odsek) treh članov z gospodarjem na čelu,
e)	sportno-turistični odbor (športno komisijo) od najmanj treh članov in dveh namestnikov,
f)	odbor za zabave (prireditveni odsek) od slučaja do slučaja s poljubnim številom članov, določivši mu načelnika,
g)	morebitne druge odseke, ki bi jih smatral Upravni odbor za potrebne, s potrebnim številom članov, določivši jim načelnika.
Dve tretjini članov športno - turističnega odbora (športne komisije) in vseh drugih odborov (odsekov) mora stalno bivati na sedežu sekcije v Ljubljani.
Ako število članov Upravnega odbora ni dovoljno, da bi se ž njimi moglo izpolniti vse te odbore (odseke), more Upravni odbor vanje odrediti tudi člane Sekcije Ljubljana, ki ne pripadajo Upravnemu odboru, vendar pa morajo biti načelniki, teh odborov ali odsekov vselej člani Upravnega odbora.
Poslovna doba funkcijonarjev Upravnega odbora in članov ostalih odborov ali odsekov je enaka poslovni dobi posameznikov kot članov Upravnega odbora, ona članov odsekov, ki niso člani Upravnega odbora, pa je enoletna.
Pri sestavi in za poslovanje finančno-ekonomskega in sportno-turističnega odbora ter vseh drugih odborov in odsekov so v ostalem obvezne odredbe pravil Automobil-skega kluba Kraljevine Jugoslavije za odbore (odseke) Sekcij.
Član Upravnega odbora, ki brez opravičila in važnega razloga izostane od petih zaporednih sej, se smatra, kot da je iz Upravnega odbora izstopil.
Na mesto med poslovnim letom izstopivših članov Upravnega odbora si ta kooptira do prihodnjega glavnega letnega zbora namestnike izmed članov Sekcije.
Na enak način izpopolni Upravni odbor tudi med letom izpraznjena mesta v ostalih odborih (odsekih) z namestniki bodisi iz vrste svojih članov ali članov Sekcije.
Upravni odbor odloča o vseh zadevah, ki po pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije niso pridržane Centrali v Beogradu ali njenim organom, ali pa po pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije ali tem pravilniku glavnemu zboru Sekcije. On odločuje zlasti o imovini Sekcije ter ima pravo imenovanja delegatov v Centralni upravni odbor Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu in določitve nadomestnih delegatov za Centralni glavni zbor ter Centralni nadzorni odbor, ako bi od glavnega letnega zbora Sekcije odposlani delegatje bili zadržani ali bi izstopili.
Svoje sklepe stvarja v sejah, ki jih vodi predsednik ali njegov namestnik. Seje so depčne, ako je navzoča vsaj ena tretjina članov.
Sklepa se, ako ni določeno kaj druzega z nadpolo-vično večino. Pri enakosti glasov obvelja mnenje predsedujočega. O vseh sejah se vodijo zapisniki, ki jih podpisujeta seji predsedujoči in tajnik.
Predsednik Sekcije je njen predstavitelj na zunaj, kolikor niso za to določeni posebni pooblaščenci. On določa rok za seje in glavne skupščine, ki jim predseduje. Dopisi, ki so za sekcijo obveznega značaja, morajo biti od njega sopodpisani. Predsednik ima pravico, da prisost-vuje vsem sejam posebnih odborov, odsekov in komisij. Nadomestuje ga podpredsednuc in v njega odsotnosti najstirejši član upravnega odbora.
T a j n i k je izvršilen organ za sklepe Upravnega odbora Sekcije in je njemu za pravilno izvršitev odgovoren On sopodpisuje vso važnejšo korespondenco. Zajedno je predstojnik pisarne Sekcije, v kateri upravni odbor po potrebi namesti plačano uradništvo izven članov Sekcije.
Blagajnik vodi denarno poslovanje Sekcije. Za denarna nakazila je upravičen, v kolikor ga je za to pooblastil upravni odbor Sekcije. O blagajniškem poslovanju se morajo voditi s prilogami opremljene knjige. Blagajnik vodi tudi inventar Sekcije.
Gospodar upravlja z gospodarskim odsekom celotno imovino Sekcije, kolikor ta ne sestoji iz gotovine in vrednostnih papirjev, ter vodi evidenco o nji.
Člen 14.
Nadzorni odbor.
Nadzorni odbor Sekcije sestoji iz treh članov Sekcije, ki jih voli izmed članov glavne skupščine Sekcije za dobo enega leta. člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Upravnega odbora.
Nadzorni odbor nadzoruje kot poročevalec na glavni skupščini Sekcije celo njeno delovanje.
Na njegovo zahtevo mora predsednik Upravnega odbora sklicati v, roku od 15 dni izredni zbor Sekcije.
Člen 15.
Glavni zbor Sekcije.
Glavni zbor Sekcije je njen najvišji predstavitelj. Redni Glavni letni zbor Sekcije se mora vršiti koncem vsakega poslovnega leta, a najdalje do 15. februarja naslednjega leta pred letnim Centralnim glavnim zborom Auto-mobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, izredni glavni zbor Sekcije pa, kadar to zahtevajo prilike. Predsednik ga mora sklicati v roku enega meseca, če to zahteva pismenim potom ena četrtina polnopravnih članov Sekcije ter v roku 15 dni, ako to zahteva Nadzorni odbor Sekcije.
Glavnemu zboru Sekcije pripada:
a)	volitev dveh overovateljev zapisnika o Glavnem zboru;
b)	odobritev poslovnega poročila Upravnega odbora Sekcije ter njene Športne komisije in njenega finančno-ekonomskega odbora;
c)	odobritev poročila Nadzornega odbora Sekcije in podelitev absolutorija;
č) določitev števila članov Upravnega odbora za prihodnje poslovno leto;
č) volitev do 20 članov Upravnega odbora Sekcije;
d)	volitev treh članov Nadzornega odbora Sekcije;
e)	volitev enega delegata Sekcije in enega namestnika v Centralni nadzorni odbor Automobilskoga kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu;
f)	določitev delegatov za Centralni glavni zbor Automobilskoga kluba Kraljevine Jugoslavije v številu, ki ga predvidevajo pravila Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije;
g)	odobritev proračuna za tekoče leto;
h)	določitev vpisnine in letne članarine za člane Sekcije v okviru pravil Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije in tega pravilnika, pri čemur se more za redne člane, ki izvajajo zgolj motociklistični sport, odrediti nižje donose od onih, ki jih imajo sicer plačati redni člani;
i)	prememba tega organizacijskega statuta in sklepanje o razhodu Sekcije;
j)	rešitev pritožb zoper Upravni odbor Sekcije;
k)	odobritev v pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije in v tem pravilniku nepredvidenih obveznosti, zvezanih z izdatki, ki se ne dado kriti iz tekočih dohodkov in ki obremenjujejo Sekcijo za več nego dve leti;
.1) določitev časopisov za objave Sekcije;
m)	sklepanje o predlogih Upravnega odbora Sekcije, ako so stavljeni še tekom zbora;
n)	sklepanje o stvareh, o kojih bi ukrepanje nalagali bodisi pravila Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije ali njegov Centralni glavni zbor ali Centralni upravni odbor;
o)	ustanovitev posebnih odsekov;
p)	sklepanje o samostalnih predlogih članov Sekcije.
0 samostalnih predlogih članov se more razpravljati le, ako so bili vsaj 14 dni pred Glavnim zborom Sekcije pismeno prijavljeni Upravnemu odboru Sekcije.
Glavnemu zboru predsedujoči je upravičen ne dopustiti diskusije in sklepanja v vprašanjih, ki niso navedena na dnevnem redu.
Na izrednem glavnem zboru se rešujejo samo vprašanja, ki so označena na dnevnem redu.
Dnevni red Glavnemu zboru Sekcije določa Upravni odbor Sekcije, rok pa predsednik Sekcije ali pa njegov namestnik, ki predseduje Glavnemu zboru.
Rok in dnevni red sklicanega Glavnega zbora Sekcije se morata vsaj 3 tedne preje pismeno razposlati vsem članom Sekcije, ako Glavni letni zbor sam ne sklene, da zadošča objava v tem roku v za to določenih časopisih.
Če pa gre za sklepanje o premembi pravilnika Sekcije ali o njenem razstanku, mora biti vsak član Sekcije o tem pismeno obveščen mesec dni preje.
O vsakem Glavnem zboru se mora v istih rokih obvestiti tudi Centrala Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije v Beogradu in po potrebi ostale njegove Sekcije.
Glavni zbor Sekcije je sklepčen, kadar je na njem zastopana vsaj ena tretjina rednih članov Sekcije.
Ako ni na označeni dan, čas in kraj prišlo dovoljno število članstva, se eno uro po določeni uri otvori drugi zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov, izvzemši glasovanja o premembi tega pravilnika in o razhodu Sekcije, ki se more vršiti le, če je na skupščini vsaj dve tretjini vseh članov Sekcije navzočih ali zastopanih, od katerih jih mora za raz-stanek sekcije glasovati najmanj tri četrtine.
Vsak polnopravni član Sekcije (častni, dobrotvorni, ustanovni ali redni) ima pravo do enega glasu. Vsak polnopravni član Sekcije se more dati na njenih Glavnih zborih zastopati s pismenim pooblastilom po drugem članu Sekcije.
Ako ni določeno v pravilih ali pravilniku drugače, se sklepa z absolutno večino glasov. Pri enakosti odloča glas predsedujočega. Voli se z gla?' uricami, ako ni ugovora, tudi z dvigom rok ali z vzklikom.
Člen 16.
Športna komisija (sportno-turisdčni odbor) Sekcije.
Športna komisija Sekcije je njena strokovna sportno-tehniška korporacija, poklicana se baviti in ukrepati v vseh Sekcije se tičočih stvareh, ki spadajo v njen strokovni delokrog v krajevnem območju Sekcije.
Sestoji iz najmanj treh članov in dveh namestnikov, ki jih odredi vanjo Upravni odbor Sekcije. Dve tretinki članov športne komisije mora bivati stalno na sedežu Sekcije. Športna komisija (športno - turistični odbor) si voli izmed sebe načelnika, ki mora biti član Upravnega odbora Sekcije in njega namestnika. Njene seje so sklepčne, če je na njih navzoča vsaj ena tretjina njenih članov, vštevši namestnike. Vodi jih načelnik ali v odsotnosti njegov namestnik. Pri enakosti glasov odloča njegov glas. Namestniki imajo pravico glasovanja le te-
43 —
daj, v kolikor niso navzoči člani. O sejali se vodi zapisnik. Komisija si po potrebi lahko prideli kot sodelavce s posvetujočim glasom strokovnjake, ako tudi ne bi bili člani Sekcije.
Ona izdela in odobruje tekmovalna pravila za automobilske in motorske tekme v krajevnem območju Sekcije in rešuje končnoveljavno vse proteste in ugovore, ki bi se pri teh tekmah prijavili, kolikor ni po tekmovalnih pravilih ali po pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije izrecno dopusten priziv na Centralno športno komisijo Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Odobritev prireditev in pogojev internacijonalnih automobilskih ali motorskih tekem v krajevnem območju Sekcije pristoji Centralni Športni komisiji Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Športna komisija Sekcije ima v zadevah, pripadajočih v njen delokrog, pravo neposrednega dopisovanja, iz-vzemši prometa z inozemstvom.
Njen načelnik je član Centralnega sportskoga turističnega odbora Automobilskega kluba Kraljevine Jugo-goslavije v Beogradu.
Člani Športne komisije Sekcije ne smejo tekom svoje poslovne dobe pripadati nobenemu odboru za prireditev ali provedbo tekem v območju Sekcije Ljubljana. Za svoje delovanje je Športna komisija odgovorna upravnemu odboru Sekcije, ki jo more tudi pritegniti k svojim sejam. O svojefh poslovanju poda Športna komisija letno poročilo Glavnemu letnemu zboru Sekcije.
Člen 17. .
Gospodarski odsek (finančno-ekonomski odbor) Sekcije.
Gospodarski odsek treh članov z gospodarjem na čelu upravlja celotno imovino Sekcije, kolikor ta ne sestoji iz gotovine in vrednostnih papirjev, ter vodi evidenco o nji.
Vsaj dva člana gospodarskega odseka morata bivati stalno na sedežu Sekcije. Gospodar mora biti član Upravnega odbora.
Gospodarski odsek je sklepčen, ako sta navzoča vsaj dva člana ter sklepa z večino glasov. Pri enakosti glasov odločuje gospodar. Gospodarski-odsek je za svoje delovanje odgovoren Upravnemu odboru Sekcije in poda o svojem poslovanju letno poročilo Glavnemu letnemu zboru Sekcije.
Člen 18.
Prireditveni odsek.
Prireditveni odsek pripravlja in izvede vse zabavne in družabne prireditve Sekcije, v kolikor ni za to pristojen sportno-turistički odbor. Njega načelnik mora biti član Upravnega odbora Sekcije. Dve tretjini njega članov mora bivati na sedežu Sekcije.
Delokrog mu določi od slučaja na predlog njega načelnika Upravni odbor Sekcije.
Člen 19.
Posebni odseki.
Upravni odbor in Glavni zbor Sekcije imata, vsak v okviru svojega delokroga, pravo upostavifi za dosego posebnih namenov ali izvršitev določenih del posebne odbore ali odseke in jim določiti delokrog in načelnika, ki mora biti član Upravnega odbora Sekcije. V odseke se morejo pritegniti tudi nečlani. Dve tretjini članov vsakega teh odsekov mora bivati na sedežu Sekcije.
Odseki so v svojem delovanju odgovorni organu Sekcije, ki jih je upostavil, ter mu morajo poročati o svojem delovanju.
45
Za sestavo in poslovanje teh odsekov so v ostalem merodajna pravila AutomoMlskega kluba Kraljevine Ju-gosavije v Beogradu.
Člen 20.
Razsodišče.
Spore med elani Sekcije, ki izvirajo iz članstva in spore med Upravnim odborom Sekcije in člani Sekcije rešuje v pravilih Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije predvideno razsodišče po tam obrazloženih načelih.
Člen 21.
Kolo Automobilistov Sekcije Ljubljana.
V vidiku pospeševanja in širjenja automobilskega sporta in prometa tudi med osebami in ustanovami, ki niso člani Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, se osnuje, držeč se pravil Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, tudi pod okriljem Sekcije Ljubljana Kolo A u t o m o b i 1 i s t o v S ek c i j e Ljubljana.
Člen 22.
Članstvo v Kolu Automobilistov Sekcije Ljubljana.
Za Kolo Automobilistov Sekcije Ljubljana so merodajna določila pravil Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, zadevajoča Kolo Automobilistov, in imajo njega člani tam navedene pravice in dolžnosti.
Člani Kola Automobilistov Sekcije Ljubljana, kot člani Kola automobilistov niso člani Sekcije in torej tudi ne člani Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Zato ne morejo prisostvovati sejam in zborom Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije Sekcije Ljubljana ter nimajo aktivne ali pasivne volilne pravice, kakor tudi ne prava do svobodnega pristopa v klubove prostore.
O sprejemu v članstvo Kola Automobilistov Sekcije Ljubljana in izključitvi iz tega članstva odloča brezpri-zivno Upravni odbor Sekcije Ljubljana.
•Upravni odbor Sekcije določa tudi višino Vpisnine in članskega prispevka za tekoče leto, vendar ne smejo biti ti prispevki višji od dveh tretjin prispevkov, ki veljajo za redne člane kluba, ter razsoja dokončno tudi o sporih, izvirajočih iz pripadnosti h Kolu Automobilistov Sekcije Ljubljana.
Člen 23.
Razstanek Sekcije.
Ako se razpusti ali razdraži Automobilski klub Kraljevine Jugoslavije ali Sekcije Ljubljana, se zopet ustanovi, čim sta razpust ali razdružitev pravokrepna, Jugoslavenski automobilski klub s sedežem v Ljubljani, k kateremu morejo pristopiti vsi člani Sekcije Ljubljana.
Zadnji upravni odbor Sekcije je v tem primeru pripravljalni odbor za zopetno ustanovitev Jugoslavenskega automobilskega kluba v Ljubljani ter je njegova dolžnost, poskrbeti, da se njega pravila oblastveno odobre, ter sklicati tekom 14 dni po odobritvi pravil ustanovni občni zbor Jugoslavenskega automobilskega kluba, da voli novo načelstvo, ki prevzame vse posle Sekcije v okviru pravil Jugoslavenskega automobilskega kluba.
Jugoslavenski automobilski klub prevzame v tem slučaju vsa aktiva in pasiva Sekcije Ljubljana ter ima kot njen univerzalni pravni naslednik tudi pravo do zahtevka in prevzetja njenega deleža na skupni imovini Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije.
Ban Dravske banovine Ljubljana
No. 620 11/2
Ne prepovem preosnove društva po vsebini pričujočih pravil.
V Ljubljani, dne 2i. novembra 1929.
Za bana :
Dr. Ändrejka 1. r.
i
\
Slovanska knjižnica	i • f
6K M	1 ■
C 27835	I •
illililllil 91009054140	! COBISS o
	


-
t’-y*. —^.


\ ^''~

• v,.V