PRIMORSKI DNEVNIK Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe I Osebne izkaznice morajo biti GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVO i O D N E G A TRŽAŠKEGA OZEMLJA DVOJEZIČNE! Leto IV - Cena 10 lir - 5 j ugolir - 2.50 din TRST nedelja 29. avgusta 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 9J Marie podal ostavko 1 28‘ — Po d0*®* seji vlade je bilo ob 1.15 uri izdano sledeče radno poročilo: Ker je vlada ugo-nt♦ Qa ,a bRo mogoče odstraniti e aterih sporov, čeprav je sicer Pnslo do sporazuma v raznih toč-a gospodarskega in finančnega Programa, je predsednik vlade po--,a, predsedniku republike ostavko. ■ , P° ostavki je predsednik republike Vincent Auriol pričel s “svetovanjem. Kot prve je sprejel ula Reynauda in bivšega zuna-J,ega ministra Roberta Schumana. a vprašanje, kakšne posledice bo ? a)e8°vem mnenju imela ostavka e, ie Schuman dejal, da v zu-Politiki v tem času ne bo '° to nikakega vpliva. Francoski.« pr - >do še naprej pravočasno poši-11 Potrebna navodila. naim . - Za Rey- dom in Schumanom je Auriol 5ej.e* Marosellija, Laniela, Pet- eJa in Coty-a, ki predstavljajo g* strar>ke dosedanje vladne ve- Zdi se. da je glavni vzrok, ki je eij n? zadnji seji v vladi, opozi. ja socialistov napram ministru ^ anc. «Humanite» piše, da pori^11* ta kriza uspeh enotne akcije ra ?vnik množic. List poudarja v (jas °vu svojega članka: Samo vla-j.f m°kratske zveze more izva-nja Pu°Utik0 narodnega blagosta-d ' . uvodniku piše Carrel med da B*um predvideval, je ° Prišel v vlado Paul Reynaud, kak da Pomeni to dejstvo ne-Mn ®lenient zaupanja za državo, velv°e Blum mislil, da bo naš pjT*1 finančnik rešil resne težave, in , . katerimi se nahaja Francija 1 so v bistvu dvojne cene in tiezde m ravnotežje proračuna. NEW Wallace zapostavljanje črncev Pro YORK, 27. — Kandidat »nf^vne stranke za predsednika cin« i?enry ^allace je imel v Cin-(države Ohio) govor, v je ostro napadel demo-republikansko stranko katerem bratsko in . zaP°stavljenja črncev. Tvo- Udar?f^ur zunan)e Politike — je po-wallano — je Trumanov va- r°vane. Prime c. Dewey k- -*^J_vil, da bo v eru> če bo izva*)en za predsed-rnini’*Prav *ega človeka določil za je „ a zunanjih -odev. Ta oseba eveda John F'-**'>r Dulles. Tru- ttian Dewey — ites zavračajo vse predloge za uvedbo splošnega miru. Oni so proti miru s Sovjetsko zvezo, proti miru v Grčiji in na Kitajskem ter povsod, kjer lahko povzročijo nemire. Wallace je nadalje podrobno obravnaval zapostavljenje črncev v ZDA proti čemer se bo progresivna stranka odločno borila. Skoda, ki riško uniformo. Dewey drzno opra. vičuje linčanje in napade na državljane njegove države. Truman in Dewey nista odpravila razlikovanje niti v vojski. Napadi na sindikalno gibanje s Taft-Hartleyevim zakoncem in hujskanje na vojno so samo del usodnih programov, ki so jih sprejele stare stranke. Njihovo jo povzročajo črncem, pomeni ško-preziranje 15 milijonov ameriških do za večino ameriškega ljudstva, ki ga bodo preganjali .izkoriščali in poniževali vse dotlej, dokler bo obstajalo razlikovanje. Predsednik Truman in demokratska stranka sta odgovorna za pospešeno odpravljanje državljanskih pravic 145 milijonov ameriških državljanov. Trumanov molk je bil odgovor na smrt črncev, ki so jih linčali na jugu za njegove uprave, čeprav so nekateri izmed njih nosili ame- črncev pomeni hkrati preziranje dveh milijard ljudi na zemlji. BUDIMPEŠTA, 26. — Sest železničarjev je bilo ubitih in mnogo ranjenih, ko sta to noč trčila dva tovorna vlaka blizu Blatnega jezera. BERLIN, 27. — Ameriška vojaška uprava je objavila, da je bila otvorjena nova radijska postaja v Hofu (Bavarska), ki je v neposredni bližini češkoslovaške meje. CGIL zalita sklicanje parlamenta Splošna italijanska konfederacija dela je poslala predsedniku parlamenta, senata in republike pismo, v katerem zahteva, da je treba takoj sklicati parlament in senat ter se pri tem sklicuje na člen 62. ustave. Verjetno bodo ta predlog sprejeli, ker daje člen 62 možnost, da lkičejo lahko parlament poslanci sami. ako to zahteva vsaj ena tretjina poslancev. To zahtevo Je podpisal tudi Earri Kot podtajnik CGIL. Včeraj Je podtajnik Andreotti izjavil, da bosta obe zbornici začeli poslovati. 13. septembra. ZAGREB, 27. — Na svojem potovanju po vzhodnoevropskih državah sta ameriška publicista John Gun-in njegova žena obiskala tudi Jugoslavijo, kjer jih je sprejel tudi maršal Tito. Novi uspehi kitajske ljudske vojske SEVERNI SENSI 28. — Agencija Nova Kitajska poroča: Cete osvobodilne armade Kitajske, ki operirajo ob reki Jangce, zadajajo vedno težje udarce V severnem Hupe ju je osvobodilna armada ujela v prvi polovici meseca avgusta nad 15.000 kuo-mintangovih vojakov in zaglasne-ga šefa kuomintagove tajne policije Kang Cea. V zahodnem An-hyeju so oddelki osvobodilne armade ujeli v bojih pred okrožnim mestom Cinijangom V začetku meseca avgusta 485 vojakov. Ob izlivu Jangceja v bližini okrožnega mesta Trihsien po izgubile kuo-mintangove čete 800, v bližini o-krožnega mesta Juhao pa 400 mož. Narodno osvobodilna armada je izpustila iz taborišča 4 kuomintan-gove generalne majorje in 25 oficirjev, Markosove čete napadajo v Epiru v vzhodni Makedoniji in Trakiii ATENE, 28 — Radijska postaja Svobodne Grčije poroča: Oddelki demokratične armade so na področju Epira 23. avgusta odbili napad monarhofašistov na položaje Elahonija in Gorila. Nato so prešli v močan protinapad in razbili sovražnika, čigar izgube znašajo 15 mrtvih in 35 ranjenih. Sovražnik se je moral umakniti v svoje oporišče. Na Gramosu so lahke premakljive enote z napadi na sovražnika in mu zadale resne izgube. V srednji Makedoniji nadaljujejo enote demokratične armade z ofenzivnimi operacijami. Napadle so kraje Mataliko, Terpilo, Tilefko, Hori, Varvari, Vrasta na Halkidiki in druge. Pri teh ofenzivnih operacijah oddelkov demokratične armade je imel sovražnik 47 mrtvilv in ranjenih. Včeraj so v Lamiji usmrtili 12 borcev demokratične armade, ki jih je monarhofašistično vojaško sodišče obsodilo na smrt. Isto sodišče je obsodilo na smrt 6 demokratičnih državljanov iz Amfise, ki so jih obtožili, da so podpirali demokratično armado. V Atenah so izvršili smrtno kazen nad Isminijem Sido-ropulom, osebnim tajnikom ministra za pravosodje začasne demokratične vlade Svobodne Grčije Miltiadesa Porfirogenisa. Usmrtili so tudi dva borca demokratične armade Ogorčeni protesti jugoslovanskega ljudstva proti sramotni kampanji laži in klevet Zaslužena kazen RMaškim krvnikom 27 — Vrhovno sodišče JUdske (1^3 j Jt- UU- st -e*l° sodbo proti skupini u- SKln Zločinr^v b-i ert co tuinn r»vi republike Hrvatske je da- tih—.zločincev, ki so se tajno pri. Vjj0 apBi iz Inozemstva v Jugosla-^ z nalogo, da vrše tam vohun-službo za imperialistične drža- ve in Pji/z da izvaiai° teroristična deja-lij ' a8rebškl proces je jasno osvet- , M-J'- I V. V 51 -de imperialistov, ki se pokih V svo)e namene tudi ta-kot aVr^enih in krvavih zločincev, obeti30 us^aaki klavci. Proces je še enkrat v vsej strahoti tnert * grozodejstva obtožencev ^ Vojno. *enih^Set °ki°šencev je bilo obto- ^ ,na smrt na vešalih, 23 pa na ier del° od 15 do 20 let. toj^0 Usirelitvijo. Ostalih deset obilo riC.ev )e bilo obsojenih na prisil- ^ancosk (o pojmovanje pravic narodnih manjšin t-naN n — Ii Brige in e0skee frihajnjo vesti, da so fran-sks oblasti prepovedale italijan-Nitii ^ruženja, meWo SVetujemo, naj samo 8rafije j*!«lednj° partijske bio- tV° ikofPv* !!Udi’ pa se bo njiho-“kiim željno navdušenje nad •zavgjniku kmalu ohladi- lo. Ce bi hoteli biti vsaj malce objektivni, bi se po teh Življenjepisih morali prepričati, da je krivični napad na partijo dejansko oživel na protipartijskih pozicijah vse ono, kar je bilo v naši partiji nezdravo in omahljivo, vse ono, kar je posredno ali neposredno odražalo vpliv odpora izkoriščevalcev v naši deželi. To je logično in neizbežno, kajti vsak tak nerazumljiv in nepravičen napad na našo partijo, ki gradi socializem, pomeni'končno napad na samo socialistično izgradnjo in zato najde samo take «zdrave sile* v nasi deželi, ki so dejansko ali sovražniki ali pa zavora socialistične izgradnje. Tak napad se neizbežno spreminja v podpiranje vsega onega v naši deželi, kar ima bodisi sovražen bodisi omahljiv odnos do izgradnje socializma v naši deželi in do revolucionarnega delavskega gibanja sploh. Na tem dejstvu in na ta j železni logiki ne menja prav nič niti ono lažno in do stržena hinavsko in farizejsko pojasnilo, ki ga poskušajo dati dezerterji in izdajalci za svojo umazano pro-vokatorsko raboto, ko trde, da delajo v nekakem avišjem interesu*, ki se ne sklada z interesi naše dežele, kot jih razumejo naša partija, naše partijsko in državno vodstvo in naše delovne množice, združene v ljudski fronti. Toda vsakemu poštenemu revolucionarju in komunistu je jasno, da interesi države, ki gradi socializem pod krepkim vodstvom v borbi prekaljene komunistične (partije, niso in ne morejo biti v neskladju z interesi revolucionarnega, proletarskega in demokratičnega gibanja v svetu, da ne morejo biti drugačni od interesov drugih siocia-lističnih dežel. In zato oni, ki baje v imenu nekih »splošnih* in «višjih» interesov celote svetovnega revolucionarnega gibanja izdaja svojo socialistično domovino, prav tako izdaja tudi splošno stvar socializma in demokracije. Dejstvo, da takšni e-lementi v današnjih težavah in pod takšnimi udarci dezertirajo v druge demokratične dežele, ne more dati njihovemu dezerter- stvu in izdajstvu svoje socialistične domovine nobene drugačne barve , to je, ne more jih opravičiti. Kajti očitno je, da jih na to pot ni pripeljala nobena revolucionarna ideologija, marveč jih je tjakaj sunilo samo njihovo nezaupanje v socializem. njihov karierizem ali o-sebna ambicija, njihova strahopetnost pred težavami socialistične izgradnje ali pa drugi u-mazani računi. Nedvomno so to prav tisti elementi, ki bi v drugačnem položaju in pod udarci, ki bi prišli s strani zapadnih imperialistov, bili prav tako pripravljeni kapitulirati pred njimi in iskati na zahodu izkaznico razseljenih oseb za ceno izdaje svoje dežele zapadnim imperialistom. Dezerter z izmozgano moralo ne vprašuje in ne izbira, kam bo rešil svojo bedno osebo, temveč neizbežno kapitulira pred onim, od katerega prihaja težava, ki je ne more vzdržati. Tako je z vsemi onimi, ki so se pod pritiskom nebrzdane gonje prati naši partiji in naši deželi postavili v sovražen od- nos proti partiji in državi. Popolnoma tako je tudi z Arso Jovanovičem — enim od onih bivših aktivnih oficirjev stare jugoslovanske vojske, ki se je pridružil partiji med narodnoosvobodilno vojno, ki pa se nikdar ni mogel vživeti v našo revolucijo in socialistično izgradnjo —, in prav tako je z njegovima sopotnikoma generalmajorjem Petričevičem - Kadjom in s polkovnikom Vladom Dapčevičem, ki so poteptali svetost vojaške prisege, zapustili svojo službo, dezertirali, poskušali pobegniti preko meje in ki so šli v svojem izdajstvu tako daleč, da so streljali na stražo, ki čuva naše državne meje. Arso Jovanovič je pri tem našel smrt, kot jo je zaslužil: podrl ga je strel navadnega borca, čuvarja naše meje, ki je bolje kot on razumel prave interese socialistične izgradnje v naši državi. Očitno je tedaj, da resolucija Informbiroja in klevetniška gonja, ki se je po njej dvignila proti naši partiji in proti državi, dejansko ni neposredni vzrok iz- dajstva teh treh oficirjev. To je samo oni zunanji pritisk ki je zadostoval za razgaljenje teh tipov, ki jim ni bilo mesta v tako prekaljeni komunistični partiji, kot je nača. Kak drug težak pritisk s kake druge strani bi take elemente s prav takšno gotovostjo vrgel na karkršno koli drugo stran. Enotnost naše partije, enotnost naših delovnih množic združenih v ljudski fronti, jeklena e-notnost borcev in komandnega kadra naše slavne armade se ne more omajati zaradi takega primera težkega izdajstva, ki ga lahko primerjamo samo s primerom Tuhačevskega, marveč se bo samo še okrepila. Taki primeri so poziv k podesetorjeni budnosti in bodo ojačili neomajno enotnost naših množic in jih še bolj prepričali o pravilni poti naše partije in našega vodstva, še bolj jih bodo spodbudili k neizprosnemu, doslednemu čiščenju naših vrst podobnih sovražnih elementov. Zato je najvažnejši nauk, ki ga lahko komunisti in z njimi vsi delovni ljudje naše države izpeljejo iz tega primera , prav povečanje strnjenosti naših vrst okoli sklepov petega kongresa in vodstva, ki mu je partija dala tako polno zaupanje, neumorno pojačanje budnosti in nepomirljiva borba proti vsem odkritim in prikritim sovražnikom naše partije in naše socialistične domovine jih izrekel. Omadeževal bi s tem vso našo borbo, pljunil bi na svetle tradicije naše slovenske 'preteklosti, na našo narodno - bit, ter do dna bi ponižal samega sebe. Govornik je to storil brez sramu in brez kakega čuta odgovornosti. S tem pa je tudi priznal pred slovenskimi delovnima množicami in pred vsemi pravimi tržaškimi demokrati, da se je lotil stvari, ki ji ni kos. V govoru je iznašal miselnost svojega gospodarja Vidalija, katere se je tudi sam oklenil, ne da bi se vprašal, ali je ta miselnost slovenskemu človeku v Trstu in njegom borbi za najosnovnejše pravice koristna ali škodljiva, ali mu prinaša rešitev ali propast? Vsak preprost član Osvobodilne fronte pa bo s svojim zdravim razumom prej ali slej prišel do spoznanja, da mu prinaša le drugo, ker od Vidalija in njegove akcije ne moremo Slovenci in z nami vsi demokrati pričakovati ničesar drugega. Zaganja se v Osvobodilno fronto, zato da bi jo onesposobil in ohromel, ker samo tako mu ne bo več postavljala pregrad za dosego njegovega končnega cilja. Enotna Osvobodilna fronta s svojim preizkušenim vodstvom pa se mu bo vedno postavljala po robu in ne bo dopustila, da bi odžagali tržaške Slovence kot suho, trhlo vejo od njihovega narodnega drevesa, česar si on tako vroče želi. Govornikov žolč se je zlil na «Primorski dnevniki) kot na glasilo Osvobodilne fronte in tudi na Osvobodilno fronto samo. V njem ni prišel le do nemogočih, temveč do naravnost lažnih ugotovitev. Kot prvo je iznesel, uda Primorski dnevnik ni glasilo Osvobodilne fronte, ampak zasebne fronte in da ne piše več v duhu programa OF*. S to ugotovitvijo je priznal, da kakor njegov gospodar Vidali tudi sam ne pozna bistva narodno osvobodilnega gibanja in da se ni nikoli potrudil, da bi proniknil vanj. V nasprotnem primeru ne bi mogel priti do takih nemogočih in smešnih ugotovitev. Naša Osvobodilna fronta ni nastala preko noči, temveč na temelju odločitve osnovnih množic slovenskega naroda in jasno začrtanega programa, sprejetega na plenumu 1941 leta. Njegova četrt~ točka se glasi: «Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje Osvobodilna fronta slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.)). Ta novi lik aktivnega slovenstva, ta novi slovenski človek, ki je napravil v Osvobodilni fronti iz naroda hlapcev narod junakov (kot se je izrazil tov. Kidrič) se tudi ne more spremeniti preko noči. Nikoli ne bo dopustil, do bi Osvobodilna fronta na Tržaškem ozemlju ne izpolnjevala osme točke svojega programa, ki pravi: «Osvobodilna fronta bo elementarne pravice slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi*. Stoječ čvrsto v obrambi teh elementarnih pravic se Osvobodilna fronta na Tržaškem ozemlju ni nikdar niti za las oddaljila od tretje točke programa, ki pravi, da deluje OF za slogo in enotnost vseh Slovencev. Ne ((Primorski dnevnika, temveč Vidalijevi frakcionaši so tisti, ki tega programa ne izpolnjujejo in ki naprezajo vse sile, da bi se tržaški Slovenci ločili od ostalih Slovencev. Z morjem klevet so preplavili Jugoslavijo. Z njimi hočejo ubiti našemu življu ljubezen do nje. V njej naj ne bi videl več svoje zaščitnice, nego neko tujo, sovražno tvorb o. Kako hočejo prikriti to, kar je tako jasno kot beli dan, nam kaže sledeči primer: »Primorski dnevnik je dne 29.VII.1948 prinesel noto, ki jo je Jugoslavija poslala glede Trsta Varnostnemu svetu pod naslovom: ((Protestna spomenica FLRJ Varnostnemu svetu proti priključitvi Trsta k Italiji». «11 Lavoratore» je to važno vest skril pod naslov: ((Tržaško vprašanje na diplomatskem polju neizpremenjeno». Kdo torej piše v duhu programa Osvobodilne fronte? Ali »Primorski dnevnik* ali morda «11 Lavoratore*? V obdobju imperializma, ko se socialnemu zatiranju pridruži najkrutejše nacionalno zatiranje, je prav obramba nacionalnih pravic tlačenega naroda, kakršnega predstavljamo tu v Trstu mi Slovenci, preizkusni kamen resničnega intemacionaliz-ma. Nanj se Vidalijevi frakcionaši vedno sklicujejo, tudi tedaj ko hočejo v našo Osvobodilno fronto vtihotapiti novo, svojo linijo pa-sivizacije in hromitve, ki je v opreki z njenim programom. Tej stvari ni treba razlage. Ona nam sama pojasni, na kakšni podlagi sloni tudi ostalo izvajanje, da je bilo na aktivu Osvobodilne fronte v ul. Conti le 50% OF-ovcev, da voditelji tega aktiva niso nobeni pravi aktivisti in da je bil novi odbor OF v Vicolo Ospedale izvoljen soglasno, ko se polovica prisotnih ni odzvalo volitvam. Laži in besede so eno, dejstva so drugo. Osvobodilna fronta ima poleg drugih zaslug tudi to, da je naše ljudstvo naučila presojati svoje voditelje ne po lažeh in besedah> nego po dejstvih. Canaglie Nello serivere e nel parlare i abbiamo sempre adoperato e ado rlamo argomentl conereti. Cosi i biamo tatto nel passato e allo st so principio ci atterremo anche i 1’avvenire. A «U Lavoratores abbiamo se pre. pošto domande relative ad gomenti e tatti conereti. A qu' argomentl e tatti conereti «11 La ratores non ha MAI saputo dare v risposta adeguata che avesse la 1 za di convincere qualcuno. Di gola egli preferisce tacere. Molto < modo, anebe se non onesto, Nello serivere e nel parlare i el atteniamo sempre alla regola i cui la calunnia, la menzogna, Tin nuazione, la provocazione ecc., : no armi che non si addicono al gl< nalista democratico. I numeri ( nostro giornale stanno li a compi va di cid. Non cosi «11 Lavorator Nella ilotta a tondo* che egli c< duce — a sentirlo, — contro quatl sbandati, icadaveri potitlcls, non aleuna scelta di parole. Tntto brodol I suoi lettori stessi lo lu no giš costretto alla moderazione, qualcuno ha persino declinato corresponsabilitž per aleuni dl t suoi articoli vergognosi. Ma Fabil dlne e la torma mentis prende tanto in tanto 11 sopravvento. Cosi, Babič e Uršič sono icanagli perche avrebbero concesso un’inti vista al (Giornale di Triestea; avr« bero tornito materiale al (Corric dl Triestes ed al iMessaggero Vei tos (Uršič, lorse, per radio). Che «11 Lavoratore« sia costrei a servlrsl di tutti i mezzl dl «lott possiamo anche ammetterlo, d: che si trova a corto di argomen ma che egli debba scendere persl a cosi ridicole provocazioni coi quella di (Canaglie«, signkftca ess giunti gii ad un grado talmente e vato di autocoscienza da ritenc che soltanto un tal modo di dottar potrebbe avere qualcbe probabil di successo. Da una torza dl convinzione sl( ra del tatto suo e armata di ari menti solidl e convincentl non i trebbe mai uscire una prosa che tutte le caratterlsticbe dl una car gliata vera e proprla. Naše ljudstvo protestir« proti kršitvam mirovne pogodi Sklep tržaške mestne občine, da pričela izdajati nove osebne izkaz ce ln to samo v italijanščimi, Je sil ogorčil naše demokratične množU Naša prosvetna društva in druge c mokratične organizacije, ter preblv: ci posameznih krajev pošiljajo dan dnevom protestna pisma predsedniJ Varnostnega sveta OZN Jakobu Ma ku, v katerih obsojajo neprestane ) šitve mirovne pogodbe. Pismo, ki ga je poslalo prosvet društvo »Slavec* Iz Rlcmanj, piše primer med drugim: »Se mesec dni nas loči od prve, * kaj vesele obletnice mirovne pogod z Italijo, ki Je nam Slovencem, pi blvalcem Svobodnega tržaškega ozr 1 ja, prinesla človečanske In nar nostne pravice pod anglo-ameri. vojaško upravo, le na papirju«. Občinska uprava mesta Trsta, v t terl ni niti enega Slovenca, izda osebne izkaznice le v italijanščini k v zasmeh obstoječi mirovni pogod Ponavlja se doba po letu 191B., 1 je italijanski fašizem polagoma z n: različnejšiml odredbami in nasilst odvzel našemu narodu vse človeča ske in narodnostne pravice ter zapi nll, uničil ali pa sl nasilno prisvo vse naše narodno imetje in nam tv odvzel vsako možnost kulturnega gospodarskega udejstvovanja«. ■Po mirovni pogodbi se imenuje n ša država Svobodno tržaško ozeml; ki je pa svobodno le za one, ki so d od L 1918. do 194S. nasilno potujč vali in zatirali. Po treh letih Zavezi ške vojaške uprave ni še niti enei Slovenca v upravi in o enakopravn sti slovenščine z italijanščino v urad ni niti sledu. Gospodarsko Je Vojaška uprava n vezala to ozemlja izključno na Itali tako, da o samostojnosti ozemlja ni t ti govora. Neprestano se krši mirov pogodba, kar najboljše osvetljuje pž test FLRJ, poslan Varnostnemu svet V imenu svojih članov ln padlih osvobojenje Vas prosimo, da posr dujete pri tukajšnji vojaški upra' da se nam storjene krivice, popravi) da se ne ponovi doba 1. 1918.-1945. da se dosledno spoštuje mirovna p godba«. Podobna pisma so poslali Malll tudi iz Sv. Križa pri Trstu, iz Trel iz Skednja, iz Sv. Ane in od drugo da se dosledno spoštuje mirovno p godba. Pol milijarde dolarjev za kralja-Nemca v Atenah NEW YORK, 27. — Bivii mir ster za notranje zadeve Ickes članku, ki je bil objavljen v »Ne York Post*, ostro kritizira ame’ ško vojaško okupacijo Grčije. K ameriški davkoplačevalec — izja lja Ickes — ugotavljam, da sn doslej porabili približno pol ml jarde dolarjev za blagor nemškef kralja v Atenah, da niti ne gov rimo o vojnih strojih, topovih o veliki množini streliva. Zeli vedeti, koliko" nas bo stala pust lovščina v Grčiji in koliko čas-še trajala. Ko je govoril o suženjski p korš.čini atenske vlade ameriški z sedbeni armadi, je Ickes izjav da se etenska vlada verjetno t bi mogla obdržati na krmilu, če ne bi naslanjala na ameriško v jaško pomoč. Iz tehničnih razlogov nat list vč( raj ni izšel, danes pa Izhaja v skrči ni obliki. Prosimo, da nam čitatel. to oprostijo. bodo podražili tramvaj? četrtek je imel «novi» občinski svojo sejo. Podrobnosti o seji noremo objaviti, ker novinarjem >p v sejno dvorano ni dovoljen udi niso izdali nobenega urad-i poročila o problemih, ki so na seji obravnavali. Vse, kar jča časopisje, so novice, ki pri-) takole «pod roko* na dan. Sile predsednik občinskega sveta ubil, da bo sklical periodične ovne konference, toda do sedaj jstalo le pri obljubah, vedeli smo na primer, da so na zopet sprožili vprašanje zvijačen tramvajskih voznih listkov icer od 10 na 15 lir za normalno ljo. To vprašanje je pred me-načel ie prejšnji občinski svet, dar je bil takrat predlog pri .ovanju odbit. Tudi na tej seji dolgo razpravljali o tem vpra-ju, potem pa so ga odložili do lodnje seje, da ga bodo med temeljiteje preštudirali, sekakor je ljudstvo mnenja, da podražitev tramvajske vožnje nujna niti potrebna. Saj ravno krogi, ki predlagajo to podraži-zahtevajo po drugi strani, da zniža delavstvu draginiska dola, čel da so začele cene padati. :o nsj torej lo razumemo? Ali reba, da se cene dvignejo samo ACEGAT-u, da bo lahko še na-e izplačeval mastne nagrade lim «comentatorjem», kot se je večkrat zgodilo v preteklosti? luhonema mladina se vrača s počitnic tupina gluhoneme mladine iz bljane, ki šteje 18 dečkov in 12 lic in ki je bila na letovanju *ni v Kopru in 14 dni v Portoro-se je 25. t. m. vrnila domov. Dci so zdravi, zagoreli. Svoje tnice so preživeli ob Jadranski U, ki je bil za večino čisto nov . Kopali so se v morju. Kdor še ■nal, se je naučil plavati; prire-so izlete z motornim čolnom jadrnico ter izlete po okolici, rnavali razne kraje in se tako iatili na doživljajih, omačini, ki so prišli v dotik s i ubožčki, so čustvovali z njimi, postregli s sadjem, ki ga je prav ij obilo. Posebno se je izkazal )žni odbor ASIZZ, ki jim je no pošiljal smokve, slive, grozd-'n drugo, ki se v teh vročih i tako prileže. Na prvem mestu /reden pohlave Vanganel, Por-ž in Koper. Ob odhodu so samo 'ortoroža dobili 3 velike zaboje a, v Kopru pa jih je čakala še ■a količina. »dnjo nedeljo 22. t. m. so pri i veselici na praznik ljudske te v Portorožu ti otroci sodelo-tudi v programu. Nastopili so iljivo štafeto v škatlah, ki je pri občinstvu mnogo smeha, a je prišel sedaj čas odhoda v jljano, je bilo marsikomu tež-Kar prehitro se jim je zdelo, je vse skupaj minilo. Pa tudi latelj gluhonemnice v Portoro-ov. Rupnik se je izrazil, da je z njimi zelo zadovoljen in da bo pogrešal sedaj, ko se še ni el pouk. j bloku v Rižani jim je prišel oti ravnatelj ljubljanske glu-:mnice, ki je s tem pokazal še posebno zanimanje. Ta način jsa ravnateljstva do svojih go-ev dokazuje skrb in ljubezen, e poraja le v sedanjih časih, učiteljstvo ne jemlje svoje de-.tmo kot službo, ampak kot vi-poslanstvo. PROGRESANI PARTIZAN lo ve kaj o njem? u p t n Mario, sin Petra in ik Roze, rojen 3. septembra . v Bertokih, je bil pri partijcih pri I. div. art. 31 div. IX. usa. Od 7. maja 1945., ko je ;! s svojo edinico na Goriško, njem nobenega (/lasu. rniur je o gori imenovanemu znano, prosimo, naj sporoči to tastov: Zupin Peter, Bertoki '9 ali pa na naslov: Dellonte io v Kopru. Vse tozadevne ke bodo svojci rade volje takoj nlli. :es o bakru skoroda zaključen prav je kazalo, da bo proces iučen že včeraj zjutraj, se je /a zavlekla. Včeraj so zago-iki še naprej nadaljevali s svo-zadnjimi dokazi in predlogi, 0 njihovi obtoienci pošteni e. Prvi je bil odvetnik Poiluc- 1 brani trgovca Boleta, lastni-kladišča z železnino, ki je ob-i nakupa ukradenega blaga, en je govornik začel zagovor, : v kratkih besedah spomnil cega odvetnika Turole, ki je nji teden nenadoma preminul ilanu. Na Željo svojcev so ča-i prinesli novico šele včeraj ' Odvetnika so pokopali v ci Aleksandrija, od koder je okojnik po rodu. Prišel pa je st leta 1919 z italijansko oku-o. pred odvetnikom Poiluccijem Ivetnik F. Presti zaključil svoj r, ki ga je začel v četrtek po-ie in je bil tedaj zaradi pozne irekinjen. Zadnji je ie sprego-odvetnlk Kezich. Popoldne pa ivoril tožilec Marcucci. Prav-c bo izrečen šele v torek »J. Uslužbenci v konopljarni Radost slovenske mladine odločno zahtevajo svoje pravice Vprašanje uslužbencev kopališč urejeno p r e d It o n j» r> s o m mmm Sabina, Murka Jutri 3P avgusta Lepo uspel ndolinisttii kometi Mntgi Mta J. CMtr i i Trd v Kopru Koprski Izletniki so se odpeljali Biadsud at atjea 'eipuS uo} 06OE Stavka avtogeničnih in električnih varilcev v ladjedelnici «Can-tiere navale Giuliano« je dosegla svoj uspeh. Tudi delodajalci ostalih podjetij so postali popustljivejši do te stroke. Prvo je popustilo ravnateljstvo ladjedelnice Felszegi. To je sporočilo tovarniškem odboru, da je pripravljeno ugoditi vsem pravicam te stroke, kako jim je določeno v delovni pogodbi in kakor so že dosegli iste pravice v ladjedelnicah Sv. Marka. Ker so zahteve predložili kovinarji ES naravnost Zvezi industrijcev, je ravnateljstvo ladjedelnice odgovorilo, da se bo držalo točno po tem, kar bo sklenila v prid te stroke Zveza industrijcev. Včeraj zjutraj so bile na sedežu Zveze lastnikov morskih kopališč zaključena pogajanja za sklenitev novega delovnega sporazuma z uslužbenci kopališč v Trstu, podpisan je bil sporazum, ki predvideva občutna mezdna izboljšanja s 1. julijem t. 1. Delovni fizkulturni Irt kulturni spored z|a Bran.slava Z viseljem in navdušenjem se slovenski mladinci in mladinke bližajo prvemu kongresu svoje organizacije, ki bo danes 29. avgusta v Standrežu. Res je, da so že skoraj v celoti vključeni v njej, pridno delajo in se večkrat sestajajo, vendar bo moral kongres jasneje začrtati in osvetliti program za bodočnost, kajti do sedaj je bilo delo, 'lasiravno spontano, vse preveč nenačrtno, nepovezano in premalo razgibano. Program, hi ga bo pripravljalni odbor predložil kongresu v odcbritev in morebitno izpopolnitev, sestoji iz šestih, točk, ki jih tu prinašamo: 1) Zveza slovenske, mladina je enotna demokratična organizacija slovenske mladine v Italiji. 2) Na osnovi medsebojnega sodelovanja je ZSM kot samostojna organizacija vključena v italijansko mladinsko fronto ter se v njej bori za skupne mladinske interese. 3) ZSM sloni na tradlcijab narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda in na pridobitvah demokratične mla- dine vsega sveta in je sestavni del Demokratične fronte Slovencev v Italiji. 4) ZSM ima za cilj izboljšanje socialnega in kulturnega položaja slovenske kmečke, delavske in študentske mladine. 5. ZSM bo storila vse za izvajanje zajamčenih nam narodnostnih pravic, kot so: a) priznanje slovenskega jezika, svoboda kulturnega in fizkulturne-ga udejstvovanja; b) priznanje slovenskih osnovnih in srednjih šol za javne in ne za zasebne ustanove. 6. ZSM želi sodelovanje z vsemi naprednimi organizacijami. Pred člani mladinske zveze se zato postavljajo nekatere važne naloge. Važno je, na primer da vsi člani preučijo ta program in povedo svojim delegatom, kaj mislijo o eni ali drugi točki. Druga važna zadeva bi bila, da izvoljeni delegati sami preštudirajo vse te točke in na podlagi izkušenj pri svojih krožkih in na podlagi pregleda splošnega poslovanja organizacije se dobro pripravijo na diskusijo. V diskusiji naj se iznesejo vprašanja, 70-letnica društva »Vodnik" v Dolini PEVSKI ZBOR DRUŠTVA «VALENTIN VODNIK« IZ DOLINE, KA KOR SO GA SLIKALI OB NEK L PRIREDITVI LANSKO LETO. »Dnevnik« izhaja danes tak zaradi vandalskega početja nahujskanih in zapeljanih, orudia onih, ki kriče o slov. italijanskem bratstvu. Ale obsojamo onih, ki so nam razbili stran in se dejansko lotili naših urednikov, marveč noe, ki so jih k temu pripra vili. 7«£T ms&žTsm Uspeli bomo! Dvomesečni načrt sektorskega odbora SI/ID v Kopru Sektorski odbor SIAU v Kopru se je vrgel z yso vnemo na delo za izvršitev dvomesečnega tekmovanja. V ta namen je ustanovil delovne skupine, organiziral sestanke, na katerih je točno razporedil postavljene naloge, zlasti tudi prostovoljno delo. Taka je že od zadnje nedelje 22. t. m. dalje pričelo delo za končno ureditev športnega prostora, ki bo napravljeno samo s prostovoljnim delom. Pri tem bodo sodelovale vse mestne skupine, kot tudi vsa športna mladina iz Kopra. Delo bo razvrščeno tako, da se bo po skupinah vrstilo delo vsak dan. Do sedaj so izkopani jarki za kanalizacijo igrišča in tudi y ta namen potrebni gradbeni material je že pripravljen. Toda vse to ne zadostuje; izvesti je treba še razna obnovitvena dela. Tako so se koprski rokodelci v sodelovanju sektorskim odborov SIAU obvezali, da bodo popravili štiri hiše, ki sedaj razpadajo. Prav tako bo prenovljen ljudski vrt, kar bo prispevalo k olep-šanju in izboljšanju estetičnega lica Kopra, O vseh delih bopio še poročali. Za vzpodbudo, da bodo zamišljena dela čim preje im čim bolje izvršena, je sektorski odbor SIAU v Kopru napovedal tekmovanje sektorskemu odboru SIAU y Piranu. Tekmovanje obsega te točke: 1.) Kateri sektor bo izvršil več prostovoljnega dela. 2.) Kateri sektor bo dosegel več delovnih ur. 3.) Kateri sektor bo imel več prostovoljnih delavcev. Po zgledu sektorskega odbora je pozvala tudi okrajna gospodarska sekcija v Kopru na tekmovanje: okrožni ljudski odbor, skupino Vojne uprave jugoslovanske ar. mije, okrajni ljudski odbor ter okrožno in okrajno ljudsko sodišče v Kopru. To tekmovanjei bo imelo namen, da dožene: a.) Katera skupina bo doprinesla več dela in b.) katera skupina bo dosegla večji aktiv glede na delovne ure. Iz vsebine poziva na tekmovanje in iz števila tekmovalcev, ki jih bo imel delovni kolektiv okrajne gospodarske sekcije, je razvidno, da je ta skupina vzela tekmovanje zelo resno in da namerava doseči prvo mesto. Mi ji želimo največji uspeh in pričakujemo, da bo njen vzgled vzpodbudil še vse ostale skupine in sektorje, ki trenutno ori tem udejstvovanju še zaostajajo. P< d .tki, ki smo jih prejeli glede količile deln, ki ga sektorski odbor SIAU v Kopru hoče izvesti dokazujejo, da si je imenovani odbor zadal težko nalogo. Tako ima v načrtu, da bo: a.) pri ureditvi športnega igrišča moral doprinesti 13 tisoč šest sto delovnih ur, b.) za obnovo bo potreboval 1000 delovnih ur, č.) za ureditev ljudskega yrta bo potrebnih 600 delovnih ur. Po vsem tem si nadalje želimo, da bi sektorski odbor v Kopru dokončal z2 at 'uoqz ?s/«*** oCidojsvu ui «33uaa aaUonoT -uvCapous uozudn vzsj-puvjs 2- vU horomačevega cvetja KUPIM OBIŠČITE TRGOVINO JESTVIN IW I S L E J Trst, ulica Piccardl 10 'OBMORSKO KOPALIŠČE ' Sr. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA KIHAKNICR V 1KSTU. (legalna ura); 7 30. 8 15. 9 00. 10 15. 11.00 11.30, 13.30, 14.15. 14.45. ODHODI IZ SV NIKOLAJA V 'l K ST (legalna ura): 9 13, 9 50. 12 00. I /. 45 13 15. 17.30. 18.30, 19.00, 19.40, 20.30. 21.15. Vozijo parniki «ltala». aVettor Pisani#. «Trieste», motorna jadrnica «Levante». C ene kontinuiranih voznih listkov (vožnja tja, kopalM** in vož'i)a nazaj) ob NEDELJ AH IN PKAZNIKIH za odrasle ISO - lir, za otroke od 1 do 10 let 120 — lir. URNIK OB DELAVNIKIH ODHOUl S POMOLA KIBAKNIOE V TKSTU, (legalna ura): 8.30, 10.30, 11.15, 14.00, 14.4S Vozijo motorna jadrnica «Levante». parnik «Vettor Pisani«. Povratek s parnikom #ItaU». ODHODI IZ SV NIKOLAJA V THSj (legalnn ura): 9 30. I2«f>, 10.00, 19.30, po potrebi 20.00 in 21.30. l-ene kombiniranih voznih listkov Ivožnja tja, kopališče m vožnja nazaj): z motorno jadrnico «l.evante» IfiO —, 100.-“ lir, s parnikom ISO.—, 120. — tir Motorna Jadrnica IZ KOFRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH; vsake dve uri. Ob praznikih avtobusna votnja; POHTOROZ -KOPER SV. NIKOLAJ n obratno. ČE BO POTREBNO, BO PROMEl S PARNIKI NEPRETRGAN