GEOGRAFSKI OBZORNIK KORNATI Aleš A. Smrekar UDK: 913(497.5 Komati) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Komati Na Komatih, arhipelagu s številnimi majhnimi oto- ki, ki so zelo izpostavljeni zakrasevanju, so bila kme- tijska zemljišča že v preteklosti kljub neugodnim pogojem namenjena zlasti pašnikom in deloma tudi poljem. V novejšem času se vse bolj uveljavlja turi- zem, predvsem navtični. Z ustanovitvijo Narodnega parka Komati leta 1980, ki zajema le zunanji, naj- bolj atraktivni del otočja, so bili oblikovani kriteriji, s pomočjo katerih lahko varujejo morsko in kopno pokrajino. KUUČNE BESEDE regionalna geografija, Komati, zgodovina, turi- zem, narodni park ABSTRACT The Komati Islands In spite of unfavourable conditions for life, the Kor- nati Islands, an archipelago consisting of numerous small isles that are strongly exposed to karstification, were used especially for pastures and partly for fields already in the past. However, in more recent times, tourism has also been gaining in importance, the nau- tic tourism in particular. Only in 1980, when a part of the Komati Islands, i. e. the outer, most attractive section of the archipelago, was declared National Park, the criteria were established that enable the pro- tection both of the seascape and the landscape. KEYWORDS regional geography, Kornati, history, tourism, natio- nal park AVTOR Aleš A. Smrekar Naziv: mag., univerzitetni dipl. geograf in univer- zitetni dipl. etnolog Naslov: Inštitut za geografijo, Trg francoske revo- lucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0) 1 2002727 Faks: +386 (0) 1 2002734 E-pošta: ales.smrekar@uni-lj.si Komati ležijo na srednjem Jadranu med Zadrom in Sibenikom. Sestavljajo jih štirje nizi otokov: Sitski, Zutski, Kornatski in Piškerski, v katerih je kar 147 otokov, otočkov in morskih grebenov. Na severozahodu mejijo na Dugi otok, na jugovzhodu na Žir je, v smeri proti kop- nemu jih obdajajo otoki Pašman, Vrgada in Mur- ter, proti jugozahodu pa odprto morje. Njihova skupna površina obsega okoli 300 km2. Od tega je kopnega 6 9 km2, čeprav je težko natančno določiti površino, saj so nekateri grebeni prav na vodni gladini. Dolžina arhipelaga v smeri severozahod-jugovzhod je 25 km, njegova največja širina (smer severovzhod-jugozahod) pa je 13 km. Malo manj kot polovico kopne- ga (32,5 km2) pripada osrednjemu otoku v arhi- pelagu - Komatu, ki meri v dolžino 25 km, nikjer pa ne presega širine 2 ,4 km. N iza otokov bliž- je kopnemu sta po velikosti in številu otokov manjša ter sta lokalno znana kot Gornji Komat z največjim otokom Zutom (14,8 km2). Druga niza otokov, znana tudi pod imenom Donji Kor- nat, zajemata več otokov z največjim Koma- tom ter sestavljata Narodni park Komati (2). Geološka zgradba Komatov je enaka kot v srednji Dalmaciji na območju t. i. Zunanjih Dina- ridov. Geotektonski premiki so sinklinalno-anti- klinalno izmenjavo reliefa pripeljali v različne lege. Najstarejše plasti, ki sestavljajo jedro anti- klinal, so dolomitne in prihajajo na površje samo na posameznih mestih, najpogosteje pa srečujemo zgornjekredne apnence. Komati so izpostavljeni zakrasevanju, tako da so pogoste različne kraške oblike (škraplje, ponikve, jame...), ki so posledica denudacijskih, abrazijskih ter koro- zi jskih procesov. Številne od teh pojavov lahko opazimo tudi pod morsko gladino, saj je to območje morje zalilo šele z dviganjem morske gladine za nekaj manj kot 100 m v zadnjih 25 .000 letih zaradi taljenja ledu po zadnji pole- denitvi v pleistocenu. Na območju Komatov je torej potopljen kraški relief. Srečujemo tudi šte- vilne klife s strmimi stenami na zunanjih, izpo- stavljenih straneh otokov. Na njihovo oblikovanje sta vplivala predvsem položaj njihovih plasti in močna abrazija morja. Klifi, ki se dvigujejo tudi preko 80 m nad morsko gladino in do skoraj 100 m pod njo, so dolgi tudi več kot en kilometer. 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Te klife Murterani, najpogostejši obisko- valci Komatov, imenujejo krone (krune) (1). Tak- šnih oblik je v arhipelagu kar nekaj. Otočje je torej »okronano« in prvi zapis o njem najde- mo v 11. stoletju (Hickque vocatur Corona). Kasneje se je uveljavilo ime Kronski otoki (Iso- le Incoronate), ki so ga domačini pohrvatili v Komate (5). Za Komate je značilno zmerno toplo medi- teransko podnebje z izrazitim, suhim in vročim poletjem ter vlažnim jesensko-zimskim obdobjem. Edina meteorološka postaja na Komatih je na otočku Vela Sestrica pri svetilniku, imenovanem Tayer, ki je na obravnavanem območju edini sve- tilnik z osebjem. Povprečna julijska temperatu- ra je 24,1° C, povprečna januarska pa 7,3° C. Tudi površinski sloj morja je topel. Povprečna julij- ska temperatura morske vode je 23° C, pozimi pa se v povprečju ne ohladi pod 14° C. Najpogostejša vetrova sta burja in jugo, čeprav je malo več kot desetino časa tudi bre- zveterje. Burja, ki praviloma piha s severovz- hodne smeri, prevladuje pozimi. Najmočnejša je v kanalih, ki so obrnjeni proti kopnemu. Se posebej nevarna je za manjša plovila, ker piha v sunkih. Kadar je nad kopnim visok zračni pri- tisk, nad Komati pa nizek, zapiha ciklonalna burja, ki prinaša oblačno in deževno vreme, ob anticiklonalni burji pa je vreme jasno in suho. Jugo, ki piha z jugovzhodne strani, ima prav tako dve obliki, ciklonalni jugo (oblačno, dežev- no vreme) ter anticiklonalni jugo (jasno, suho vreme). Poljedelci se še zlasti bojijo anticiklo- nalnega, saj gre za topel in suh veter, ki ško- duje kulturnim rastlinam. Izsušuje zlasti vinsko trto, ki je je zaradi različnih razlogov vse manj, in to v dobi, ko najbolj potrebuje vlago. Zato mu pravijo »palač« (požigalec), ker jo »pali« (požge, posuši) (3). Posledica ciklonalnih tvorb so tudi padavi- ne. Srednja letna količina padavin je okoli 800 mm, v smeri od kopnega proti odprtemu morju pa se zmanjša za več kot 100 mm. Naj- več padavin pade pozimi, medtem ko jih pole- ti skoraj ni. V obdobju maj-avgust jih je manj kot 130 mm. Vode je na Komatih malo, saj hidrogeološ- ke značilnosti otočja kažejo na veliko zakra- Slika 1: Stalnih prebivalcev na Komatih sicer ni, občasno pa tja prihajajo lastniki zemljišč z okoliških poseljenih otokov in celine ter v zadnjem času tudi turisti (foto: Aleš A. Smrekar). selost površja in s tem na vodoprepustno pod- lago. Ta na nekaterih manjših območjih zara- di dolomitnih tal omogoča vsaj občasne izvire, ki so odvisni tudi od majhne količine padavin. Vodo, ki praviloma hitro pronica v tla, najde- mo v nekaterih jamah in se zadržuje na dnu, vendar se skoraj povsod meša z morsko, tako da je slankasta, zato ni primerna za pitje, tem- več le za kuhanje in pranje. Na nekaterih kraš- kih poljih je razvita celo skromna rečna mreža z občasno vodo v strugah, ki ponika ali pa se zbira v kalih ter jo uporabljajo za napajanje živine in za namakanje vinogradov. Kali so na terra rossi, ki je manj prepustna in se pojavlja na obdelanih kraških poljih, predvsem na Kor- natu (Tarac, Trtuša, Sipnata) in Zutu (pri Veli Grbi). Zaradi težav pri oskrbi s pitno vodo ima na Komatih skoraj vsaka hiša cisterno, v kate- ri zbirajo deževnico. Na vsem otočju je bila zgrajena samo ena javna cisterna za pitno vodo, in sicer leta 1910 v zalivu Kravljačica. Razporeditev rastja na kopnem delu Koma- tov je posledica določenih podnebnih, geološ- kih, pedoloških in antropogenih dejavnikov. Prvotno je bilo verjetno celotno območje otoč- ja pokrito s hrastovimi gozdovi. Današnji rast- linski pokrov Komatov predstavljajo v kar osmih desetinah površine kamniti pašniki, le malo pa je gozdov in obdelovalnih zemljišč. Nekateri lastniki pašnikov še vedno na tradi- cionalen način požigajo suho travo, da bi se obnovilo travniško rastje za pašo ovac, ter s tem ohranjajo pašnike. Popisanih je 200 različnih GEOGRAFSKI OBZORNIK rastlinskih vrst, kar je v primerjavi z drugimi deli Jadrana malo. Tudi živalski svet na kopnem je skromen. Edina zver, ki živi na otočju, je kuna belica (4). Zato pa je toliko bogatejši rastlinski in živalski morski svet, saj je območje ekološko zelo raznoliko, zato srečujemo številne vrste, ki jih najdemo v različnih delih Sredozemske- ga morja. Zastopani so tako obalni, kakor tudi globokomorski organizmi. Se posebej bogato je življenje ob zunanjem robu otokov, kjer se klifi strmo spuščajo v morje in to vse do pres- vetljenih 80 m pod morsko gladino (2). Na mor- skem dnu so zabeležili več kot 350 rastlinskih vrst, kar kaže na veliko globinsko razširjenost živega sveta ter dobro ohranjenost. Tudi živalstvo je zelo pestro, saj so zabeležili skoraj 300 ben- toških vrst in podvrst, prav tako pa je območje bogato tudi z raki, ribami in glavonožci. Celo- vit pogled nam kaže, da je kornatski akvatorij dobro ohranjen in da vplivi splošnega onesna- ženja na tem območju na splošno še niso pri- sotni. Kljub vsemu je opazno osiromašenje tamkajšnjega živalstva. Problem je zlasti v pre- lovu v preteklosti kot tudi v ribolovu z neprimer- nimi, prepovedanimi sredstvi. Od leta 1960 do 1992 se je zmanjšalo število ribjih vrst za okrog polovico, skupen ulov na posamezno mre- žo pa za dve tretjini, pri čemer se je najbolj zmanjšal delež rib med 1,5 in 2 kg (4). Stanje se od osemdesetih let, ko je bilo vzpostavlje- no delovanje narodnega parka in s tem pose- ben varstveni režim, izboljšuje. Se prav poseben režim varovanja v okviru narodnega parka pa imajo tri območja, Mrtvač z Velikim ter Malim Obručanom, Klobučar in Purara, kjer je ome- jeno gibanje, saj so ta območja namenjena izključno naravnemu razvoju. Že zgodaj so spoznali veliko vrednost pokrajine na Komatih, a šele leta 1967 so zaš- čitili kopni del celotnega otočja, torej vse štiri nize otokov. Po priporočilu druge svetovne kon- ference o narodnih parkih leta 1972 za zaš- čito vrednot obalnega in morskega okolja so se pričele priprave na razglasitev Narodnega parka Komati. Intenzivna raziskovanja morja Slika 2: V Kornatskem arhipelagu je zelo gost navtični promet, še posebej turističnih plovil. V slabših vremenskih razmerah so jim v pomoč tudi svetilniki (foto: Aleš A. Smrekar). 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK in morskega dna so potrdila pomen in vrednost tega naravnega območja. Zaradi svoje razve- jenosti, geomorfoloških posebnosti, bogastva in raznolikosti živega sveta na kopnem in v mor- ju je bila ta skupina otokov skupaj z jugovzhod- nim delom Dugega otoka - globokim zalivom Telaščico leta 1980 razglašena za narodni park. Leta 1988 je bilo območje Dugega oto- ka izključeno iz narodnega parka ter zaščiteno z nižjo stopnjo varovanja, saj so bile gospo- darske dejavnosti v tem prostoru preveč inten- zivne. Narodni park sestavljata Kornatska in Piškerska otočna skupina - Donji Kornat (93 oto- kov) s pripadajočim morjem s skupno površi- no 224 km2, od česar predstavlja kopni del manj kot petino površine. Morda je sporna raz- glasitev tega območja za narodni park, saj naravnega stanja, vsaj na kopnem, sploh ni več. Rastlinstvo je precej antropogeno pogojeno, saj večino otočja prekrivajo pašniki in le izjemo- ma še lahko vidimo črni hrast, ki je poleg maki- je prevladoval v avtohtonem rastju, poleg tega pa so povsod prisotni vplivi večtisočletne člo- vekove dejavnosti. Še zlasti opazni so kamni- ti zidovi med posameznimi parcelami, zato predstavljajo bogato kulturno dediščino. V narod- nem parku so praviloma dovoljene tiste dejav- nosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnovesja, kljub temu se srečujemo s poselitvijo (začasno), kmetijstvom in turizmom. Le na jugu narodne- ga parka je nekaj manjših območij, kjer ni dovo- ljen obisk, saj gre za posebej zaščiten del parka, namenjen izključno raziskavam. Tu primerjalno ugotavljajo, ali so kakšne posledice zaradi vseh dejavnosti v narodnem parku (7). Komati so danes brez stalnih prebivalcev, vendar je bilo v preteklosti to otočje poseljeno. Prve sledi najdemo na otoku Kornat že v neo- litiku (4000 -2000 let pred našim štetjem). Nedvomno je bilo zelo živahno v rimski dobi, saj so v prelivu Mala Proversa in ob njem naš- li številne ostanke. V kanalu, ki je verjetno ume- ten, je bil zgrajen bazen. Skozi kanal se je pretakalo morje z obeh strani, kar je bilo odlo- čilno za vzgajanje in shranjevanje ulovljenih rib. V bližini so našli številne ostanke, ki kaže- Slika 3: S trebljenjem kamna so si kmetje izboljševali pogoje za kmetovanje in parcele zavarovali pred vdorom živine (foto: Aleš A. Smrekar). 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Nagnjeni apnenčasti skladi sestavljajo enega izmed skoraj 150 otokov kornatskega arhipelaga (foto: Aleš A. Smrekar). ¡o na široko razvito kmetijstvo. Ni pa to območ- je edino na Komatih, kjer lahko opazimo tovrstne sledi. Bogata arheološka dediščina iz različnih obdobij starega veka, med katero uvrš- čamo tudi številne kamnolome, potrjuje tezo, da je bilo v nekaterih obdobjih kar precej stal- nega prebivalstva. Sem so pribežali z nevar- nega kopnega predvsem v času raznih vojn. Samo ime otoka Komat, ki ni niti italijanskega niti hrvaškega izvora, kaže na to, da je starej- še od Beneške republike in potrjuje tezo, da so bili otoki gospodarsko izkoriščani že pred nji- hovim prihodom. Vse pogostejši vpadi Turkov na območje beneške Dalmacije so prisilil i nezaš- čiteno kmečko prebivalstvo, da je množično bežalo na otoke. Na celini so se v glavnem ukvarjali s pašo drobnice, medtem ko so jih na novih lokacijah fevdalci začeli usmerjati v polje- delstvo, ki pa se ni pomembneje razvilo. V začetku 17. stoletja so Komati zaradi vse pogostejših napadov ulcinjskih gusarjev osta- li brez stalnega prebivalstva, saj so bili otoki zaradi svoje obrobne lege zelo izpostavljeni. Od tedaj dalje so bili pomembni le še za pašniš- tvo. Ob koncu 1 8. stoletja, ko so kmetje, pred- vsem z Murterja, začeli odkupovati zemljišča od zadarskih oblastnikov, je poljedelstvo vse bolj preoblikovalo pokrajino, vendar so se nase- ljevali na otokih, še posebej na Komatu, le v času sezonskih del. Konjunktura vina je spod- bujala razvoj vinske trte, toda s pojavom filok- sere proti koncu 19. stoletja se je tudi na uničenih vinogradih vse bolj uveljavljalo oljkarstvo. V nasprotju s prevlado prebivalcev Murterja na kopnem imajo od 18. stoletja dalje ribolovne pravice skoraj izključno prebivalci Dugega otoka (5). Območja, ki niso bila obdelana, so namenili za pašo drobnice, vendar je bilo koz vse manj. Z razvojem pašništva so vse bolj čisti- li kamenje, ki so ga zlagali na meje zemljišč posameznih lastnikov ter tako omejili prostor za gibanje živine. Samo na Komatu so zgra- dili kar 60 km takšnih zidov. S pojavom turiz- ma po drugi svetovni vojni je začelo prihajati do opuščanja tradicionalnih oblik gospodarskih dejavnosti. Komati so danes v zasebni lasti okoliških prebivalcev, ki jih imenujejo Kurnatari, s tem da so večinski lastniki zemljišč Murterani (5). Seveda so si nestalni prebivalci že v preteklo- sti zgradili začasna bivališča, ki so običajno povsem ob morju, ob zalivih, zaščitenih pred slabim vremenom. Takšnih bivališč je na Kor- natu 150, na drugih otokih pa še 50. Pravilo- ma so majhna in skromna (brez tekoče vode in elektrike) in večinoma namenjena lastni- kom, ki občasno prihajajo na otoke kmetovat, in jih je okrog 1000. Ta dejavnost je zelo ekstenzivna, kar je gle- de na pomanjkanje vodnih virov tudi razumlji- vo. Na že omenjenih kraških poljih je vsaj deloma razvito gojenje posameznih kultur. Pri tem ne gre za velike površine, toda terra rossa je na njih debelejša, kar omogoča večje zadrževanje vlage. Po propadu vinske trte konec 19. stolet- ja si vinogradništvo ni nikoli več opomoglo. Zdaj sta le dva vinograda na Komatu, drugje pa jih sploh ni, zato pa je vse bolj prihajalo v ospred- je gojenje oljk. Danes pokriva večino obdelanih površin (okrog 5 % površja) nekaj manj kot 15.000 oljčnih dreves. Vzrok za tako veliko pri- ljubljenost gojenja oljk je tudi v bistveno enostav- nejšem vzdrževanju te kulture, ki zahteva precej manj vloženega časa, kar je glede na oddalje- nost stalnih bivališč ključnega pomena. Za območja zunaj kraških polj so bile še pred nekaj desetletji značilne številne ovce, v zadnjih letih pa se je njihovo število ustalilo pri 3000. Se vedno živijo, tako kot v preteklo- sti, povsem samostojno življenje, tako da si same iščejo vodo za pitje, v skrajnih primerih celo morsko. Praviloma nimajo nikakršnih zaklonov 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK in niso navajene na človekovo bližino. Novem- bra, ko jih ulovijo kar z ribiškimi mrežami, ker jih na drugačen način ne uspejo, jih odpelje- jo v matične kraje njihovih lastnikov, kjer pre- zimijo v hlevih, marca pa jih ponovno odpeljejo na Komate. Zmanjšanje zanimanja za kmetijstvo, zla- sti pašo drobnice, prinaša tudi spremembe v pokrajini. Te se kažejo predvsem v vse obsež- nejših ogozdenih površinah, čeprav je želja načrtovalcev prostora, da do tega procesa ne bi prihajalo, saj naj bi ohranjena kulturna pokra- jina pripomogla k bolj privlačnemu videzu spe- cifičnega kraškega sveta. Ribolovna pravica na območju Komatov je že v preteklih stoletjih pripadala prebivalcem Dugega otoka in tako je še danes. Pred ustano- vitvijo narodnega parka je prihajalo do prelo- va, katerega posledice so prisotne še danes. Lov z mrežami je sicer še dovoljen, a le še za lastne potrebe, ne pa za prodajo. Razvoj turizma v zadnjih desetletjih je prine- sel številne spremembe tudi na Kornatskem otoč- ju. Številne zalive obišče vse več športnih plovil, tako na motorni pogon, kot tudi jadrnic. V narod- nem parku so leta 1999 zabeležili 28.500 regi- striranih obiskovalcev, ocenjujejo pa, da jih je bilo celo več kot 100.000, od tega devet dese- tin z lastnimi plovili. Približno 10.000 obiskoval- cev si je ogledalo Komate organizirano. Po otočju so enodnevne goste vodili z dvajsetimi plovili, najpogosteje iz Murterja in Zadra. Številni lastniki hiš so ugotovili, da si lahko izboljšajo gmotni položaj, zato so nekatere objekte spremenili v praviloma skromne resta- vracije, ki jih je skupno 20, v nekaterih najbolj obiskanih zalivih celo po več. V teh restavra- cijah ponujajo navtičnim gostom zlasti morske jedi in jagnjetino, torej avtohtono hrano, čeprav je vsaj na območju narodnega parka prepo- vedan ribolov za trg. Nekateri lastniki v sezoni svoje hiše tudi oddajajo. Ker gre pri tem za sivo ekonomijo, so na voljo le ocene o okrog 2000 nočitvah leta 1999. Tudi pri teh bivališčih gre za zelo asketsko urejene objekte. Pogosteje se individualni navtični turisti odločajo za prenočevanje kar na lastnih plo- vilih. Možnosti je več, in sicer sta od aprila do oktobra odprti dve marini s 120 oziroma 150 privezi. Manjša marina je na Zutu, večja pa na Piškeri, ki je celo v narodnem parku. Sled- nja je bila odprta šele leta 1985, torej že po ustanovitvi narodnega parka, v zadnjih letih pa so prisotna vse močnejša prizadevanja za njeno zaprtje (6). Poleg tega je prenočevanje v narodnem parku dovoljeno še v 16 temu namenjenih zalivih. Potapljanje je zelo razširjeno zlasti v narod- nem parku, saj omogoča ogled zelo raznovrst- nega rastlinskega in živalskega vodnega sveta. Tej dejavnosti je namenjenih sedem območij in z vsakim letom se povečuje gneča med obisko- valci, zlasti na višku sezone. V letu 1999 je bilo tako prodanih že 3000 dnevnih dovolilnic. V zadnjih desetletjih so vse bolj prisotna pri- zadevanja za ohranitev tako kulturne pokraji- ne na otokih, kot tudi morske flore in favne. Vse večji pritisk obiskovalcev na Komate, ne le na narodni park, temveč tudi širše, kaže na silo- vit vzpon turizma, ki je zaradi političnih nape- tosti v prvi polovici devetdesetih let 20. stol. zamrl, vendar je pričakovati njegov ponoven razcvet. Zaenkrat sicer še ni bilo potrebe po omejevanju dnevnega obiska, vendar so neka- tera območja zaradi svojih zanimivosti tako pri- vlačna, da bo verjetno treba razmišljati tudi o tako nepriljubljenem ukrepu. /. Bralič, I. 1995: Nacionalni park Komati. Nacionalni parkovi Hrvatske. Zagreb. 2. Bralič, I. 1998: Komati National Park. Med- mrežje: http://www.archaeology.net/kornati/ index.html. 5. 10.2001. 3. Friganovič, M. 1984: Nacionalni park Kor- nati. Zagreb. 4. Jadraš, /., Pallaoro, A. 1995: Priobalna područ- ja nacionalnog parka »Komati«. Sibenik. 5. Kulušič, S. 1965: Kornatska otočna skupina. Geografski glasnik, 27. Zagreb. 6. Marčič, R. 1999: Peljar, Hrvatski Jadran - sjeverni dio. Vodič za nautičare. Split. 7. Skračič, V. 1989: Prilog javnoj raspravi u povodu donošenja prostornog plana nacio- nalnog parka Komati i njegovih provedbe- nih odredbi. Zadar. 15