Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., Št. 19 („ JUTRO" XIX., št. 106 b) Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ljubljana, ponedeljek 9. maja I938 Cena 2. Din Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul, 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. SOKOLSKI OBRAMBNI ZBOR V LJUBLJANI Udeležila se ga je 6468 sokolskih pripadnikov iz 58 društev in čet ljubljanske župe Potekel je v vzorni disciplini ter nudil dokaz izredne zavednosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti Ljubljana, 8. maja. Drugi sokolski obrambni zbor, h kateremu so se danes zbrala v Ljubljani odposlanstva edinic z vsega področja ljubljanske sokolske župe, se je vnovič razvil v prepričujoče manifestacijo sokolske misli, sokolske volje in discipline. Dokazal je, da je Sokolstvo v dnevih preizkušnje le prebralo in krepkeje zbralo svoje moči, še strumneje strnilo svoje vrste za naloge, ki jih še čakajo. Tisoči mladine, ki je prišla tudi iz zadnjih, najoddaljenejših hribovskih vasic okoliša ljubljanske župe in v kateri so bili zbrani zastopniki vseh ustvarjajočih slojev naroda, so s ponosno razvito trobojnico in z veselo, samozavestno pesmijo na ustnah vnovič osvojili Ljubljano, da potrdijo stare vezi, ki od nekdaj spajajo našo prestolnico in nate podeželje s sokolsko mislijo in po nji z jugoslovenstvom in slovanstvom, in da tudi onim. ki so čemerni in nejeverni, pokažejo. da vera v zvestem srcu nikoli ne z&mre. In Ljubljančani, ki sta jih privabila godba in petje — kdaj in kod bo šel sprevod, ni nihče vedel — so razumeli pomen sokolskega zbora in korakaioče sokolske bataljone toplo pozdravljali. čete se zbirajo Tisti nebeščani, ki vedrijo in oblačijo, to pot sicer niso pokazali posebne naklonjenosti. V mestu samem je vso noč po malem deževalo, a ponekod na deželi, posebej še v dolenjsko smer, so bili nekajkrat močni nalivi. Ko so se v Ljubljani začele zbirati prve čete, je z majhnimi prestanki ro-silo še vse tja do pričetka povodke. A kljub neprijaznemu vremenu so se bližnje in daljne sokolske edinice z železno disciplino odzvale klicu. Z avtobusi, za silo prirejenimi tovornimi vozovi in z vlaki, ki so bili znatno ojačeni iz vseh smeri, so od ranega jutra od vseh strani hitele skupine proti Ljubljani. Prvi so prispeli Kamni-čani ter oni iz Črnega grabna in moravške doline, nato Vrhničani, Zasavci s sokolsko godbo iz Trbovelj in z osmimi zastavami, Sokoli iz obmejnega okrožja, ki so se pozi-Vu odzvali v prav častnem številu, da se oddolžijo za nedavno manifestacijo ob spomeniku Viteškemu kralju na Rakeku, Gorenjci z godbo jeseniškega Sokola in naposled Dolenjci, ki so zavoljo neugodne zveze prispeli v Ljubljano šele po pričetku sprevoda, da so se morali priključiti med potjo. Za narodno trobojnico in s pesmijo je skupina za skupino korakala skozi mesto, da se je po ulicah razlilo razpoloženje sokolskega praznika. Nazkrepkejši kader manifestantov pa so, razume se, dala društva s področja velike Ljubljane. Človeku, ki se je davi podvizal iz hiše, se je na ulicah nudil nenavaden prizor. Med rahlim pršenjem dežja so od vseh strani hiteli pripadniki Sokolstva. člani, članice, naraščajniki. deca, celo prav najmanjši med njimi, s sokol-skim znakom in vejico lipovega zelenja na prsih, z nahrbtnikom, s torbo čez ramo ali z aktovko v roki, v kateri je bil spravljen skromni proviant za ves dan Podrobni program dneva, čas in kraj prireditev je bil znan samo vodstvu in organizatorjem, vsa ta armada velikih in malih v boju csivelih in komaj v prve borbe namenjenih pa je hitela k zbirališčem, da bi brez vprašanja, kje in kako. posvetila Sokol-stvu vso pomladno nedeljo Zbor je pokazal da je disciplina med <:!anstvom ljubljanskih društev na spošto-"Bnja vredni višini. Kljub obsežnemu aparatu je tekel dnevni red skoraj na minute po načrtu in ves program se je izpolnil brez vsakršnega incidenta. Fohsd na zbsrišee Sliko nadvse živahnega vrveža je od 7. ure nudilo telovadišče trnovskega Sokola Četam Sokolstva, ki so z vlaki prihajale iz province, so se druga za drugo priključevale sokolske družine iz mesta Prvi je prišel najbližji sosed Sokol II.. nato Vičani in Sokoli z ostale periferije, pa častitljivi starešina našega Sokolstva Ljubljanski Sokol. Sokol I. z godbo, pa člani župne uprave s starešino dr Pipenbacherjem in savezni prvi podstarešina Gangl. končno še sokolska konjenica, 33 jezdecev. Ob 8.30 je s telovadišča odkorakala prva skupina rediteljev na zletišče Ljubljanskega Sokola, da pripravi vse potrebno za zbor in za zaključni del tekem Pohod sprevoda se je začel točno ob 9. a zaradi ogromne udeležbe se ni mogel pričeti z zbirališča samesa Celo se je formiralo že pri vstopu na Aškerčevo cesto Tvorili so ga motocikli in avtomobili skupaj 36 vozil. ki so zavzela ves Cojzov graben do .šentjakobskega mosta Sledila je dolga vrsta sokolskih kolesarjev in kolesark. 683 po številu, ki so bili zbrani po vsem Krakovskem nasipu in še dalje preko mostu čez Gradaščico. Ko so se uvrstili člani sokolskih vodstev, je brez konca in krajr stopala četa za četo, vsa tisočglava množica Sokolov in Sokolic iz 56 društev ljubljanske župe, vsaka četa s trobojnico na čelu. Prvi del sta tvorila moški naraščaj :in moška deca, nato za godbo Sokola s Tabora ženska deca in ženski naraščaj, za sokolsko godbo z Jesenic članice in končno člani z godbo Sokolskega društva Trbovlje. Sprevod je zaključil župni jezdni odsek. Kake tri kilometre dolg je bil sprevod in štel je okrog 6000 udeležencev Ker je bila vsa današnja prireditev zamišljena kot notranja, izključno sokolska zadeva, nista bila objavljena ne čas pohoda, ne ulice, po katerih se bo izvršil. Kljub temu se je po ulicah nabralo mnogo Ljubljančanov, ki so živahno vzklikali in z rokami mahali korakaj očim sokolskim oddelkom. Zbor v Tivoliju Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju se je vsa množica Sokolstva foi mirala v zbor, ki so mu med drugim prisostvovali tudi predstavniki vojske z zastopnikom divizionarja, komandantom vojnega okrožja polkovnikom Lju-bomirom Zivanovičem na čelu. Zbrano sokolsko armado je v imenu župne uprave pozdravil župni načelnik br Lubej, čigar besedo so zvočniki raznesli po širnem prostoru. Najprej je sporočil, da sodeluje pri današnjem II obrambnem zboru oSkolstva ljubljanske župe 1816 članov, 768 članic, 812 naraščajnikov, 532 narašrajnic, 915 moške dece, 872 ženske dece, 683 kolesarjev, 38 jezdecev in 32 Sokolov motornih vozačev, skupaj 6468 sokolskih pripadnikov. Nato je načelnik Lubej razložil namen in pomen obrambnega zbora. Ugotovil je, da je letošnji zbor prireditev celotne župe in v primeri z lanskim mogočen korak naprej. Nič nas ni moglo zadržati, da ne bi premagali ovir dežja, časa in razdalj. V tem letu niso izostali sadovi, ki smo jih pričakovali vsi. Poglobila se je v nas sokolska zavest, tesneje so nas povezale vezi bratstva, okrepila se je naša samostojnost in utrdila vera v pravilnost in odrešilnost naših načel. Sokolsko misel je redilo trpljenje, mučeništvo, ponižanje in živo hrepennje po svobodi in samostojnosti češkega naroda v štiristoletni borbi proti nasilju Odločnost in pripravljenost češkega naroda v odločilnih trenutkih nam je najsijajnejši dokaz za življenjsko silo Sokolstva, ki ga je češkoslovaški narod razvil v svojo pravo, resnično obrambno organizacijo po vzgojnem načrtu velikega Tyrša. Mi smo še oddaljeni od uspehov, ki jih je dosegel češkoslovaški SokoL Toda vodijo nas ista načela, ista čistost misli, ista pot in zato vemo, da bomo z doslednostjo in z vztrajnostjo dospeli do enakih uspehov. Na letošnjem vsesokolskem zletu bo češkoslovaški narod ponovno izpričal vzgojno učinkovitost in vrednost sokolske misli pred vsem svetom in podal nov dokaz o moralni moči in kulturni višini Sokolstva Ce je sokolska misel izoblikovala češkoslovaškemu narodu pravo, resnično narodno državo s presenetljivo materialno in duhovno obrambno pripravljenostjo na načelih narodnosti, svobode, enakosti in bratstva, da vzbuja pozornost vsega sveta, tedaj moramo razumeti in ceniti izredno odločitev blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. da je z zakonom odredil Sokolstvu kot splošno narodno-vzgojni organizaciji prvo mesto v državi (Klici »Slava!«) V tem umevanju je naša župa ob spomeniku sokolskega kralja na Rakeku dostojanstveno posvetila svoja čista in polna čuvstva spominu kraljevskega brata za njegov edinstveni kulturni čin. Samo njemu in nikomur drugemu ni bila namenjena naša pot na Rakek. Sin velikega kralja Zedinitelja, naš mladi kralj in brat Peter II., je po volji svojega očeta kot starešina SKJ porok za nedotakljivost in svobodni razvoj Sokolstva v naši državi. Kralju Petru II. naš Zdravo! (Gromki odmev s trikratnim Zdravo!) Radujemo se prisotnosti oficirskega zbora naše vojske, saj veže vojsko in Sokolstvo isti obrambni duh, ista obrambna volja. (Navdušene ovacije vojski.) Mi hočemo v naj prisrčne j ših odnosih z našo vojsko okrepiti in pomnožiti z vsemi svojimi silami njeno moč. Na koncu je načelnik pozval vse brate in sestre, a posebej še našo mladino, na branik za našo zemljo, za našo družino, za našega otroka in za našega brata v smislu Tyrševega gesla: Vstani, živi, bori se, ne kloni! Neporušljiva skupnost, moralna moč in samodisciplina naj vzgoje slehernega poedinca v tvorca narodne moči. branitelja življenjskih osnov naroda. Vsa naša dejanja morajo biti porojena iz plemenitosti. Naše bratstvo mora iztrebiti sovraštvo, pohlep in izdajstvo, premagati mora laž in utrditi medsebojno zaupanje. Samo na zdravih moralnih temeljih z lastno disciplino, more narod zgraditi svojo uspešno obrambo. Na to sokolsko delo, bratje in sestre, posebno pa ti, mladina, naprej! Pozdrav Nj. V. kralju Po govoru br. načelnika je godba into-nirala »Pesem sokolskih legij«, ki jo je zapela vsa množica, nato pa v pozdrav slovanskim zastavam »Hej Slovani«. Starosta Sokola I. inž. Bevc je nato prečital naslednjo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. »Na drugem obrambnem zborn sokolske župe Ljubljane zbrano članstvo, naraščaj in deca iz vseh njenih edinic, 6468 pripadnikov po številu, pošilja svoje prve misli Vašemu Veličanstvu z najlepšimi željami za zdravje ljubljenega kralja in starešine, za srečo naroda, za moč in slavo Jugoslavije. Z zvestobo vdani sokolskim idealom, navdušeno pozdravljamo svojega vladarja, junaški dom in rod Karadjordjevičev, z iskrenim sokolskim: Zdravo! Savezu SKJ pa so pripadniki sokolske župe Ljubljana pri manifestaciji sokolske misli, dela in prostovoljne discipline sporočili sokolske pozdrave- »Z geslom »Le naprej, brez miru« hočemo svoje delo nadaljevati v dobro kralja, naroda in države in v ponos sokolske misli.« okolske tekme Rekordna udeležba — Sijajen dokaz vztrajnosti in discipline — Izredni uspehi v streljanju Medtem, ko so se sokolske čete vlivale na letno telovadišče v Tivoliju, so se na nasprotnem koncu Ljubljane, na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti, že začele tekme članov. Udeležba je bila v vsakem pogledu rekordna, zlasti če se upošteva silno težke in naporne panoge, ki so bile za tekmo predpisane. Saj so morali člani pokazati izurjenost v najrazličnejših panogah telesne vzgoje, zlasti pa v streljanju in v kolesarjenju. S kolesi so morali res čez drn in strn, kajti po začetni ravninski progi so se morali povzpeti celo na Drenikcv vrh. Kolesarski dirki na daljavo 18 km je sledil izredno naporen del, ko so morali tekmovalci naprtiti kolesa na rame in z njimi 15 minut pešačiti. S tem pa še ni bilo predpisane vaje konec. Ko so že močno upehani prispeli z Rožnika na cilj na letno telovadišče, jih je čakala še poslednja, zelo naporna preizkušnja. Kolesa so predali rediteljem in so tekmovalci nada-ljeva.li tekmo s tekom z zaprekami. Najprej so marali preskočiti 2 in pol metra širok prekop, nato pa še preplezati enako visoko leseno steno, nakar šele so bili na cilju. Izvedba tekem je zahtevala ogromnega organizacijskega dela. Potreben je bdi številen sodnišk' zbor na strelišču, dalje kontrole na cestnih križiščih in gozdnih poteh. kjer je vodila kolesarska proga, in seveda še sodniški zbor s časomerilci na samem cilju, na telovadišču. Vsi ti tek. movalci. kakor tudi sodniški zbor, se se-veda niso mogli udeležiti sprevoda po mestu. sicer bi bila že itak ogromna sokolska armada še za več sto Sokolov številnejša. Tekme naraščaja Kakor članske, so se tudi naraščajniške tekme začele na vojaškem strelišču, vendar naraščajniki niso imeli v svojem sporedu streljanja, temveč le kolesarsko dirko in pa na koncu tek. Naraščajniki so začeli tekmovati davi ob 8.45 in so dokončali tekme že ob 9.30. Kolesarska proga je vodila s strelišča čez Prule na Opekarsko cesto in od tod na Tržaško cesto ter od tam zavila na Večno pot, od koder je vodila po Celovški cesti na cilj na letnem telovadišču v Tivoliju. Proga je bila skoraj ista kakor članska, le da so slednji z Večne poti nadaljevali čez Podutik in Dolnice ter Zgornjo Šiško na Drenikov vrh. Za naraščajsko tekmo se je prijavilo skupno 19 vrst, vsaka s tremi člani. Borba je bila izredno ogorčena in razlika med posameznimi vrstami malenkostna. Vrstni red med prvimi osmimi plasiranimi vrstami, ki so prejele diplome, je bil naslednji: 1. Ljubljana - Moste 30 min 41. sek. 160 točk ali 100%, 2. Borovnica 31:32, 150 točk. 93.75%, 3. Medvode 31:37, 149 točk, 93.13%, 4. Ljubljanski Sokol II. vrsta 32:43, 139 točk, 86.88%, 5. Ježica 33. min. 136 točk. 85%, 6. Dol. Logatec II. vrsta 33:42, 130 točk, 81.25%, 7. Ljubljanski Sokol I. vrsta 33:48, 129 točk, 80.63%, in 8. Sokol I. Tabor I. vrsta 33:50, 128 točk, 80%. članske tekme Člani so začeli tekme s streljanjem ob 10.30. Nastopilo je 41 vrst s po tremi člani. Streljali so z vojaško puško na razdaljo 100 m in je imel sleherni od vrste po 3 strele na nezaklonjeno ležečo postavo. Strelski uspehi so presegli vsako pričakovanje. Velika večina udeleženih vrst je beležila skoraj vse dosegljive točke, torej po 9 zadetkov, ostali pa so se tudi še lahko ponašali z 8 ali vsaj 7 zadetki. V streljanju so bili najboljši podeželski Sokoli, ki so presenetljivo dobro obvladali voiaško puško Vsem se je poznalo, da so bili za časa odsluže. nja vojaškega roka med najboljšimi strelci. Čeprav so bili strelci zelo izenačeni, je bil vendarle najboljši Jože Brenčič iz Hote-deršice, ki je kakor za šalo poslal vse tri krogle postavi v glavo in to v rekordno kratkem času. Po končanem streljaniu so tekmovalci zasedli kolesa in se odpeljali na 18 km dolgo pot po izrazito težkem svetu. Najbolj strmega dela. ki je vodil na Drenikov vrh, seveda niso mogli prekole-sariti in so morali zato zadeti kolesa na rame in se tako obremenjeni peš vzpeti do najvišje točke. Vrste so se izkazale v vsakem pogledu. V prvi vrsti sta odločala skupnost in tovarištvo. Ce se je enemu od vrste pripetila nezgoda v obliki defekta, kar glede na slabo stanje potov ni bilo nič redkega, sta mu ostala dva takoj priskočila na pomoč. Zgodilo se je. da se je temu ali drugemu zlomilo krmilo ali pa spojna cev, pa sta mu druga dva poma- gala, da so lahko pripeljali istočasno na cilj. Pravila so namreč določala, da mora biti vrsta na cilju sklenjena, oziroma da razlika med prvim in poslednjim ne sme biti večja kakor 50 m. Ko so se sokolske čete že zbrale na letnem telovadišču, kjer so se nekoliko odpočile, je malo pred 11.30 zadonel strel, ki je naznanil prihod prvih članskih tekmovalcev. Kmalu nato so švignili skozi vhod ob Lattermannovem drevoredu v strnjeni vrsti tekmovalci Sokola Ježica s št. 23. Kakor bi trenil so poskakali s koles in nato s poslednjimi močmi preskočili 2.5 m širok prekop, nato pa še tik pred ciljem preplezali enako visoko leseno steno. Je-žici so sledile z večjimi ali manjšimi presledki še ostale vrste, ki so vse tudi pri teh zadnjih ovirah pred ciljem pokazale dobro izvežbanost in utrjenost. Zbrano Sokolstvo jih je neprestano nagrajevalo z zasluženim odobravanjem. Med tekmovalci so bili tudi stari sokolski borci, ki se niso plašili kosati se z mlajšimi in so se enako gibčno vzpenjali preko visoke stene. Članske tekme so se končale ob 12.30. Dobro poslujoči sodniški zbor je takoj izračunal uspehe posameznih vrst, ki so bili naslednji: 1. Lavrica II. 186 točk, (od 205 dosegljivih) ali 90.73%, 2. Sokol I. Tabor (I. vrsta) 183 točk ali 89.7%, 3. Kočevje (II. vrsta) 182 točk ali 88.78 odstotka, 4. Lavrica I. 176 točk ali 85.85 odstotka, 5. Ljubljana III. (1. vrsta) 175 točk ali 85.36%, 6. Sokol I. (II. vrsta) 173 točk ali 84.39 odstotka, 7. Ježica (II vrsta) 168 točk ali 81.95 odstotka, 8. Ježica (I. vrsta) 166 točk ali 80.98 odstotka, 9. St. Vid 164 točk ali 80% itd. Po času je bila najboljša vrsta Sokola Ljubljana III., ki je potrebovala za progo le 1 uro in 4 sekunde, a se je zaradi nekoliko slabšega uspeha v streljanju plasirala šele na peto mesto. Nenavadno življenje je nato za valovalo po širnem letnem telovadišču, kakršnega ta lepi prostor najbrž še ni videl. Spkolska množica se je razdelila v nešteto skupin in skupinic, ki so po večini polegle po tleh _____r__,_ _ _ _ n i in spremenile širno zeleno trato v eno sa- I ni tabor. mo pestro preprogo. Mladi in odrasli so posegli po zalogah skromnega provianta, kakoršnega so po navodilih, izdanih za današnji zbor, prinesli skoro vsi udeleženci s seboj. Oni, ki tega niso storili, pa so navalili na paviljone Postrežba je bila vzorno organizirana, tako da je vsak brez posebnega čakanja dobil, kar je želel, dokler končno ni zmanjkalo vse zaloge. Vmes so prihajali udeleženci članskih tekem, ki so morali opraviti zadnjo, morda najtežjo nalogo še na telovadišču samem. Množice so jih sprejemale s ploskanjem in vzkli-kanjem. Vseh se je globoko dojmila vztrajnost in borbenost, ki so jo pokazali sokolski tekmovalci tudi v tej panogi telesne izurjenosti. Na letališču Tako je hitro potekel čas do 13., ko se je začel popoldanski del sporeda. Deca iz podeželskih društev, ki je morala davi že pred solnčnim vzhodom na pot, je cdšla iz Ljubljane po večini že z opoldanskimi vlaki. Naraščaj in članstvo ter ljubljanska deca pa so ostali še dalje. Ob 13. so se vnovič formirali v sprevod, ki je \ enakem vrstnem redu, v kakršnem je bil dopoVIne, odšel skozi mesto in Moste na letališče pri D M. v Polju. Zopet prisrčno pozdravljeni od prebivalstva, so stopali šokjlsKi oddelki med prepevanjem sokols.• ko'skih vrstah. Ko so bile vaje končan*, je nattlnik ljubljanske sokolske župe bi o t Lubej pozdravil ponovno zbrane Sokole m razglasil rezultate naraščaj ušicih in članskih tekem. Takoj nato je dal rog znak za sestop ter se je sokolska armada spet formirala v povorko, ki je po Zaiošie cesti skozi Moste krenila nazaj v Ljubljano in se na Masarykovi cesti pred križiščem z Miklošičevo cesto razšla. Se ^rome"* rZdrs-vo!« in z enako disciplino, kak>.e ves čas v teku dneva, je minil II. sokoisla :«bramb- • • • Vsi pred Ljubljano Sušak, 8. maja o. Tu je bilo danes svečano odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Sušak je že lani odkril spomenik kralju Zedinitelju in tako nadkrilil prestolnico Slovenije, belo Ljubljano. Svečanost se je razvila v veliko nacionalno manifestacijo, katere so se udeležile velike množice. Spomenik, ki je delo kiparja Matkoviča, je postavilo združenje rezervnih oficirjev s podporo meščanstva in mestne občine. Manifestacije v Zagrebu Zagreb, 8. maja. o. Danes je bil z veliko svečanostjo položen temeljni kamen za Zadružni dom v Zagrebu, ki ,?a gradi Gospodarska sloga. K svečanosti se je zbralo okrog 5000 ljudi. Prvi je govoril vpokoje-ni župnik Turzan, ki je . ' • • ... ." . . " pozivai nr- vatski narod, naj sitraja v svoji borbi. Nato je govoril dr. Maček, ki je položil v temeljni kamen ustanovno listino in v svojem govoru podčrtal pomen te ustanove v borbi hrvatskega naroda. Po svečanosti, ki je trajala dobro uro. je večja skupina omladincev odšla v središče mesta, , , " •* nato pa se pred stanovanjem dr. Mačka razšla. Materinski dan v ČSR Praga, 8. maja. br. Vsa Češkoslovaška je danes proslavila dan matere. Vrhovno pokroviteljstvo nad materinskim praznikom je prevzela soproga prezidenta republike gospa Hama Benešova. V Smetanovi dvorani v Praigi je biLa svečana akademija, kateri je prisostvovali tudi prezident republike. Slavnostni govornik je bil umi v. prof. dir. Jiri Trapi, ki je imel predavanje o populacijskem vprašanju kot nacionalnem problemu. V svojem predavanju je naglasil moralni pomen materinstva in očetovstva in odločno nastopil proti naziiranju, da je to zgolj zasebna zadeva. Bodočnost naroda je v njegovi mladini, zato je skrb za mladino ne samo naloga staršev, marveč vsega prebivalstva im države. Velike priprave za pomladni velesejem Pripravljajo nam številne novosti in prireditve Ljubljana, 8. maja Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XVIII. mednarodni spomladanski velesejem kot 43. velesejem-ska razstavna prireditev od 4. do 13. junija 1938. Splošni velesejem: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio im elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Bvokoleea, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarst.vo. ščetar-stvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija. klobučarstvo. čipkaratvo. Usnje in konfekcija. Krznargtvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in fotografija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steblo, porcelan keramika, bižuterija. Razno. Posebne razstave: Oficielna razstava Fran- vseh jugoslovanskih konzulatih. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karre še rumeno železniško izkaznico za din 2. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma imajo 6 to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za dopotovanje od 30. maja do 13. junija in za povratek od 4. do 18. junija. Na inozemskih železnicah veljajo sledeči popusti: Bolgarija 50%, CSR 25°/o, Francija 25"o, Grčija 25°/o. Italija :JO°/o, Madžarska 25 do 33°/o, Nemčija 25°/o na bivših avstrijskih železnicah 25 do 33'V3°/o. Poljska 33°/«, Ru-munija 25°/o, Švica 25°/o. Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu, na parobrodih Zetske plo- cije. Razstava »Cesta« prirejena od Društva j ridbe pa velja 50°'» popust: za potovanje za reste. Razstava tobačnih izdelkov Mono-polske uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo, stanovanjska oprema. Gospodinjstvo: ženska domača obrt. Mala obrt. Od 4 do 5. junija: Kongres Društva za reste. Od 10. do 12. junija: III. jugoslovenski vsedržavni trgovski kongres. Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejemske legitimacije jugoslovauski • vizum brezplačno pri proti Ljubljani od 20. maja do 13. jnnija. za povratek od 4. do 20. junija. Na zračnih linijah: 10*/« popust. Razstavni prostor meri 10.000 m . V ra«. stavnih zgradbah je 8.000 in2 prostora. Dobrodošel oddih po resnih kupci jskih poslih nudi jestvinski in vinski oddelek velesejma s svojim prijetnim zabaviščem: prvovrstna vina, in druge pijače, dobra jedača, godbe, plesišča, zabavne komedije, vrtiljaki itd. Ljubljanski velesejem vas vabi! Pridite un pogilejte! Izbirajte, kupujte, naročajte! »JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 9. V. 1938. PRED PREOKRETOM V ŠPANIJI? Republikanska vlada si skuša zagotoviti pomoč in podporo Amerike in nadaljevati borbo do kraja — Nervoznost v Londonu London. 8. maja br Z največjo pozornostjo in neprikrito nervoznostjo spremljajo v londonskih krogih pogaianja. ki jih vo-dii španska republikanska vlada z nekaterimi ameriškimi državami m Francijo v cilju. da si zagotovi njihovo nadaljno podporo »n pomoč v svoji borbi proti generalu Francu. Zunanji minister španske republikanske vlede Del Vavo se je včeraj in danes mudil v Parizu, kjer je vodil razgovore ne samo s francoskimi državniki, nego tudi s celo vrsto diplomatskih zastopnikov drugih. zlasti prekomorskih držav V zvezi s senzacionailno izjavo, ki jo je te dni podal ameriški vojni minisiter \Voodnng. se boje. da utegne priti v španskem problemu sedaj, ko se je Angliji z nemahmi žrtvami posrečilo doseči sporazum z Italijo, in ko upajo, da bodo tudi razgovori z Nemčijo dovedli do uspeha ter da bo špansko vprašanje prenehalo biti kamen spodtike v odnošajih med evropskimi velesilami, priti do pre-okreta, ki bi vso angleško politiko postavil na glavo. Največjo senzacijo in nervoznost so izzvale vesti, da nameravajo Zedin jene države Severne Amerike podpreti republikansko Špainijo in dovoliti svoboden izvoz orožja, mumietje in drugih vojnih potrebščin. V to svrho je že pripravljen zakonski predlog. s katerim bo spremenjen zaz svoje do sedanje rezerve in odločno nastopiti za obrambo svojih idealov. V zvezi s to akcijo je predsednik španske republike vlade Ne-, grin te dna poslal vladi ameri%;h Zedinje-nih držav noto. v katen svečano zagotavlja da bo v Španiji po zmagi republikan akega tabora uveden demokratičen režim. Ta nota naj bi podprla akcijo za podporo republikanski Španiji v Zedinjenih državah. istočasno pa se vodijo pogajanja tudi z Mehtko V Barceloni je bil včeraj dolg sestanek med Coi.ipanisom in mehišk m poslanikom Razpravljala sta o novih dobavah orožja in mumicije republikanski Španiji Kakor zatrjujejo, je mehiška vlada pristala na to, da dobavi valencijski vladi večje množine topov, letal, tankov in muni-cije. Če se posreči španski republikanski vladi uresničiti te načrte in pridobiti tudi- še Francijo, potem stopa španski problem v docela novo fazo, ki utegne izzvati popoln preokret. Mnogo je odvisno od razgovorov, ki jih bodo imeli državniki te dni v Ženevi ob priliki zaredamja sveta Društva narodov. Baš tej okolnosti je tudi pripisovati, da pride na to zasedanje toliko zunanjih ministrov, kar obenem kaže, da gre za načelne in dalekosežne odločitve. Angleški zunanji minister lord Habia* bo vsekakor zastavil ves svoj vpliv, da prepreči načrte, ki bi bili v popolnem nasprotju s težnjami Anglije ki ji je predvsem na tem. da se španski problem kolikor mogoče izolira, ter da se zavarujejo interesi Anglije v Španiji ne glede na to, kdo bo končni gospodar te nesrečne dežele. Politika nevmešavanja v teoriji in praksi Oba španska tabora protestirata proti tujemu vmešavanju ln drug drugega obtožujeta Pariz, 8. maja br. Po poročilih iz Burgo-sa vodi vlada generala Franca obširna posvetovanja, na katerih razpravljajo o tem, kako bi prehitela protest republikance španske vlade zaradi tujega vmešavanja v španske notranje ^aaeve. Kakor napovedujejo, namerava republikanska vlada ob priliki zasedanja sveta Društva narodov, ki se prične Hitri v Ženevi, vlomiti nov protest proti onim državam ki podpirajo generala Franca, ker neprestano kršijo sklepe londonskega odbora za ne-vmešavanje Španski zunanji minister Del Vayo je včeraj na poti v 2enevo pri. šel v Pariz kjer se je sestal z mnogimi francoskimi državniki in politiki ter jim obrazložil položaj v Španiji. Na večerji na španskem poslaništvu je imel tudi daljši razgovor s francoskim ministrskim oredsednikom Dalad'erom Ker bi razprava o kršenju nevmešavanja v Ženevi utegnila imeti neugodne posledice, pripravlja sedaj Francova vlada tudi s svoje strani protestno akcijo Svoj protest namerava naperiti predvsem proti Fran- ciji. Zadnje dni se iz Burgosa neprestano širijo vesti o novih pošiljkah orožja tn municije v republikansko Španijo Zadnje dni ie po teh trditvah pasiralo francosko-špansko mejo 43 velikih pošiljk težkih topov in sestavnih delov letal Francova vlada bo v svojem protestu naglasila, da tako postopanje zavlačuje konec državljanske vojne in bo imelo za posledico še več žrtev in razdejanja Prav tako trde v Burgosu, da dobiva oddelek republikanske milice ki je obkoljena na pirenejski meji, živila in municijo iz Francije. V času pa. ko pripravlja Francova vlada protest proti tujemu vmešavanju v španske zadeve, je bil v Rimu objavljen 14. uradni izkaz italijanskih izgub v Španiji. Po tem izkazu je padlo v zadnjem času v Španiji 229 Italijanov, ki so se borili v vrstah generala Franca Od začetka šiaanske državi ianske vojne do konca aprila je padlo v Španiji na strani generala Franca 5 041 Italijanov. Ranjenci in oni, ki so umrli za raznimi boleznimi, pri tem niso vpoštevani. Zavezništvo Kim-Berlin Sodelovanje se bo poglobilo na vseh poljih, zlasti na gospodarskem, tako da bosta Italija in Nemčija pripravljeni za vsako eventualnost Itim, 8. maja. br. Nemški kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini sta izkoristila včerajšnji dan za obsežne razgovore o bodočem sodelovanju med Nemčijo in Italijo. O razgovorih doslej m bil izdan nikak uradni komunike, toda splošno smatrajo zdravici, ki sta ju snoči izmenjala Mussolini in Hitler v Beneški palači, za izraz zavezništva, ki naj v bodoče še bolj ko doslej obeležuje sodelovanje Rima in Berlina. Mussolini je v svojem govoru podčrtal skupne interese in medsebojno zaupanje ter pomen osi Rim—Berlin, ki naj ostane čvrst temelj skupne politike za vse čase Hitler je v svojem odgovoru prav tako podčrtal neomajno prijateljstvo Nemčije in Italije, ki se bo v bodoče še bolj poglobilo, obenem pa je svečano proglasil mejo na Brenerju za večno in nedotakljivo, kar naj bo njegova oporoka nemškemu narodu. Po informacijah iz rimskih krofov razeovori. ki «o jih imeli te dni v Rimu ne samo Hitler in Mus-olini marveč tud; oba zunanja ministra Ciano in Rib-bentrop. propagandna ministra Gobbels in Alfieri ter vojaški strokovnjaki pod vodstvom generala Keitela in maršala Bado-glia. niso dovedli dc sklenitve kake konkretne pogodbe, par pa *o proučili ne samo v?a vnrašania, ki se tičeio neoosredno jtaiiip in N°mčiie. n"?o v=a vrvašama. od kite-;h reš;*ve je o^vi^en nada^nji razvoi po^aia v Evod; Ttat^an^ko-nemško co-bo Dostopno učvr^čpno v v^eh po, drobno^tih in ?o zato pri tei priliki proučili v«e možne prilike in situacije, tako da bosta Italija in Nemčija v skupnem sodelovanju pripravljeni na vsako eventualnost. Dogovorjeno je bilo, da se še bolj poglobi kulturno in propagandno sodelovanje. a največjo važnost bodo poslej posvečali gospodarskemu sodelovanju, ki mora dovesti do medsebojne izpopolnitve, tako da bosta lahko obe državi izvajali sistem avtarkičnega gospodarstva na vseh področjih. Včerajšnji dan v Rimu Rim, 8. maja br Glavnri dogodek današnjega zadnjega dne Hitlerjevega obiska v Rimu je bila velika prireditev vojnega letalstva in vojske, ki sta pred nemškimi gosti pokazala svojo izvežbanost v raznih vojaških umetnijah io v vojnih vežbah. Prireditev je trajala ves popoldne. Po kosilu v kraljevi vili v Santa Marinetla se je Hitler v spremstvu kralja in Mussolinija vrnil v Rim Ob 17. je Hitler prisostvovali čajanki, ki jo je priredil italijanski poslanik v Berlinu Attoico Jutri odpotuje Hitler v Florenco. kjer bo njegov obisk zaključen in se jutri zvečer vrne v Nemčijo. Uspeh nemškega notranjega posojila Berlin, 8 maja br Včeraj je bilo zaključeno vpisovanje novega nemškega notranjega posojila. Posojilo, ki je namenjeno za konverzijo kratkoročnih državnih obveznosti, je vrglo 1.600 milijonov mark, kar predstavlja največje posojilo, ki jih je doslej v mirni dobi dosegla Nemčija. PO ZNIŽANIH CENAH ! Predstava samo ob 16. uri! BELI JORGOVAN KINO MATICA I ski protest v ženevi Kitajska vlada obtožuje Japonce najhujšega divjaštva in prosi za posredovanje Društva narodov nicami iz letal, tako da so na ta način iztrebili že cele pokrajine. Posebno piko pa imajo Japonci na ustanove, ki služijo ; kitajski narodni prosveti. Povsod, kamor so prišli, so porušili poslopja, namenjena izobrazbi kitajskega naroda, kakor univerze. šole muzeje, knjižnice itd. Skoda, ki šo jo na ta način povzročili Kitajcem, se sploh ne da oceniti, število nedolžnih smrtnih žrtev pa gre že v milijone. Kitajska vlada apelira na Društvo narodov, naj posreduje, da se napravi temu div;a-| škemu početju konec. Ženeva, 8. maja br. Stalni delegat Kitajske pri Društvu narodov je izročil včeraj geneialnemu tajništvu obsežno noto kitaiske vlade, v kateri protestira proti divjaštvu. ki ga počenjajo Japonci, zlasti v zadmem času. ko jim vedno bolj trda prede Nota navaja celo vrsto primerov najbolj krvavih pokoljev kitajskih žensk in otrok Ker Japonci ne morejo do živega kitajskim četnikom. napadajo kitajske naselbine in jih bombardirajo, zažigajo in rušijo Na bežeče prebivalstvo, ki je brez vsake obrambe, pa streljajo s troj^- Vladar Arabcev za miren sporazum v Palestini Kralj Ibn Saud je nasvetoval Arabcem prijateljsko poravnavo v palestinskem vprašanju in odklanja vsako nasilno akcijo Kairo, 8. maja br. Silno pozo-nest v j vseh palestinskih političnih krogih je zbudil sestanek med odposlancem arabskega vladarja Ibn Sauda lomonskega , poslanika Hafleza Vahlea z bivšim glav- ; nim tajnikom razpuščenegp vrhovnega arabskega odbora v Palestini Abdulom Hadijem. Za sestanek so sprva vedeli samo nekateri arabski zaupniki Kakor znano, so palestinski arabski voditelji poslali h kralju Ibn Saudu posebno deputacijo s prošnjo, naj proglasi sveto vojsko za osvoboditev Palestine. Hafez Vahle je. sedaj prinesel njegov odgovor, ki je pa Arabce zelo razočaral. Po sestanku z Abdulom Hadijem, kateremu je podrobno obrazložil stališče, ki ga zavzema kralj Ibn Saud glede na mednarodni položaj, je Haflez Vahle izdal nekako službeno sporočilo, v katerem naglaša, da je kralj Ibn Saud proti vsaki nasilni rešitvi palestinskega vprašanja ker je prepričan, da se bo s pogajanji dal doseči prijateljski sporazum in da bo na ta način naiboljše urejen celokupni palestinski problem Arabski voditelji se nameravajo sedaj obrniti na egiptsko vlado, ki ima dobre zveze z Anglijo, naj bi posredovala v palestinskem sporu. Predsednik palestinske vlade Mohamed Mahmud paša je v zvezi s tem podal izjavo, v kateri izraža upanje, da bo končno vendarle prišlo do rešitve tega problema na način, ki bo zadovoljil Lelje Arabcev in ohranil zaupanje, ki ga £0je vzhodni muslimanski narodi, zlasti pa Egipčani do Velike Britanije. V londjn-skih krogih pričakujejo, da bo sedaj napetost v Palestini popustila in da bo kmalu prišlo do ureditve palestinskega problema, ki Je zadajal angleški vladi že hude s.m na čelu. Izmed senatorjev in narodnih poslancev so prisostvovali zborovanji, senator g. Pucelj ter narodni poslanci gg Prekorsek, Mravlje, Fleskovič in novi poslanec slovenjgra-šikega sreza Rogina. Navzoč je bil tudi predsednik krajevne organazacije JNS g. Roj mik. Udeležence, ki so prišli z vlakom. So na kolodvoru prisrčno sprejeli, nakar sc je razvil sprevod z godbo in koledarji na čelu skozi mesto do hotela GoJ. kjer je bilo mamifestacijgko zborovanje. Zaključilo je sprevod 11 lepo okra enih vozov. Zborovanje je vodi! predsednik krajevne omladinske JNS g. Bogdam Puienjak, govorili pa so poleg njega in predsednika banovin-ske omladinske organizacije JNS inž. Rusa trudi posamezni delegati omladinskih organizacij ter vsi navzoči narodni poslanci. Po zborovanju, ki je končalo s petjem slovanske himne »Hej Slovani«, se je zopet formirali velik sprevod, ki je kremi pred Sokolski dom, kjer so se udeleženci poklonili pred spominsko ploščo blagopokojnega kralja Zedin i tel ja in položili venec, nakar so se disciplinirano v redu in mrru raziili. Zahteve obrtnikov Beograd, 8. maja p. V prostorih beograjske dbrtne zbornice je bilo danes zborovanje zastopnikov vseh cbrlnih zbcurnic. Na zborovanju so razpravljali o splošnem polo-i žaj-u obrtnštva in na koncu sprejeli ob-I širno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj • državne in samoupravne ustanove izvršujejo obrtniška dela v lastni režiji le v nujnih primerih. Nujno zahtevajo, da se končno uredi vpraianje delavne v kaznilnicah, ki povzročajo škodo ne samo obrtnikom, marveč tudi državi sami. Dalje zahtevajo, da se zagotove potrebna sredstva za strokovno izobrazbo obrtništva ter da se te-vede pokojninsko odnosno 9'arostno zavarovanje. Reso"ucijo bo posebna deputacija izroč.la ministru za trgovino. Zaprisega rekrutov v Beogradu Beograd, 8. maja. p. Na Banjici je bila danes svečana zaprisega rekrutov beograjske garnizije Vse edinice so se zbrale na prostranem vojaškem vežbališču,- kjer so jih razdelili po veri. Ob 10 je prispel Nj Vis knez namestnik Pavle v spremstvu vojnega ministra generala Mariča in drugih vojaških odličnikov Po raportu in pregledu je sledila zaprisega, ki so jo opravili duhovniki posameznih veroizpovedi Vojake je nato nagovoril general Arašič. ki je v svojem govoru podčrtal pomen vojaške prisege, nato pa je imel Nj Vis knez namestnik kratek nagovor na vojake in jih pozval k vernemu izpolnjevanju dolžnosti do kralja in domovine Z defil^jem pred 7branimi odPčmki je bila lepa vojaška svečanost zaključena. 3ENJAMIN0 G1GLI ***** ** **** v ve&teem -glasbenem in pevskem filmu TI SI MOJA KINO MATICA CENE »iN 3.50—6.50 • , Ljubljanska nedelja Ljubljana, 8. maja. V noči na danes je pohleven dežek namočil zemljo Se zjutraj je drobno pršilo, zavoljo česar je kazalo, da bomo imeli pokvarjeno nedeljo Toda Krim, ki nanj Ljubljančani polagajo največje nade, ni imel kape kar je bilo dobro znamenje. Močan veter je razgnal oblake in popoldne je nastalo lepo vreme, ki ni zadržalo nikogar doma Dolge vrste Sokolov so krenile na vojaško vežbališče na Fužinah nasprotno pa je bil tudi iz okolice velik priliv v Ljubljano, kamor je na tisoče ljudi privabila tombola naših vrlih poštarjev, ki se je začela ob 15., na Kogresnem trgu. Proslava gasilskega patrona Ob 8 zjutraj so imeli gasilci ljubljanske župe v proslavo svojega patrona službo božjo v florijanski cerkvi. Po maši so odkorakali v strumnem sprevodu z že-lezničarsko godbo na čelu skozi mesto pred Mestni dom. kjer jih je nagovoril župni načelnik g. Stanko Pristovšek. iz-podbujajoč jih k nadaljnjemu delu v blagor svojega bližnega Posamezne edinice so se nato razšle v svoje okraje. Na razstavi Eda Držaja Ob enajstih je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena nova razstava: Edo Deržaj je razstavil obsežno zbirko svojih slik »gorske pokrajine in gora.« Otvoritvi so med drugimi prisostvovali predsednik Naroane galerije dr. Fr. Windischer z upravnikom Zormanom, pesnik Oton Župančič mestni prosvetni referent dr. R. Mol6. univ. prof. arh. Vurn'k tn več slikarjev. Razstava ie bila odprta javnosti s kratkim nagovciom razstavijajočega slikarja. Slike so izvršene v raznih tehnikah (olje. akvareli, oasteli, grafika), kar ji daje tudi vnanjo pestrust. V primeri a prvo razstavo Eda Deržaja pred nekaj leti v isMh prostorih Kaže tedanja razstava očiten .lapredek. Odprta bo do 22. t. m. vsak dan od devetih do devetnajstih. Lep telovadni nastop meščanskih šol Za včerajšnjim nastopom ljubljanskih srednjih šol so se danes pokazali tudi dijaki in dijakinje vseh ljubljanskih meščanskih šoj z javnim telovadnim nastopom na Stadionu. Vseh nastopajočih je bilo okrog 2500, ki so ob sodelovanju vojaške godbe ob vzornem redu izvedli določeni spored Nastop je vodil telovadni učitelj Erbežmik brez sleherne zapreke taiko. da je javna nastop bil izvajan in zaključen od 11 — 12 ure. Spored je obsegal kot prvo točko skupen pozdrav državni zastavi, ko so mod igranjem državne himne strumno postrojemi dijaki in dijakinje s »pozorom« izkazali čast simbolu domovine — zastavi, ki so .jo potegnili na visoki jambor. 800 dijakov meščanskih šol Bežigrad, Prule, Moste in Zgornja Šiška je skladno izvedlo proste vaje, za njimi pa je 600 deklic iz Sp Šiške, Zgornje Šiške, Most, od Uršulink m iz Lih-tenturna prav take predvajalo vaje. sestavljene iz lahkih a p«rav ličnih gibov. Zapored so naito nastopili mlajši dečki in deklice z vseh meščanskih šol z raznimi igra- mi. za zaključek pa so dijaki petih meščanskih Sod tekli štafeto, ki je tudi tokrat kakor pri srednješolcih zaključila spored Prireditev je posetilo več tisoč gledalcev, kar priča, da so telovadni nastopni naše šolske mladine prireditve, ki bodo tudi v bodoče vselej dobro posečame, saj zanima telesno vzgojni napredek našega naraščaj« vsaskogar, ki mu je mladina pri srcu. Lov za srečo Seveda je tudi letos Udruženje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvanlčnikov in služ.teljev kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana priredilo na Kongresnem trgu tombolo, katere čisti dobiček je za pomoč in podporo poštnim uslažbmcem m njihovim .ustanovam. Na Kongresnem trgu se je zbralo nad 8500 ljudi, ki so nestrpno pričakovali izida. Sreča se je to pot nasmehnila kuharici Marici Roblekovi iz Čevljarske ulice 2, ki je zadela prvo tombolo — !epo motorno kolo. Drugo darilo — spalnico, je odpeljal domov delavec Viktor Vodnik iz Sostrega, šivalni stroj pa čevljar Jernej Trček iz Kozarij, a na moško kolo je sedel mesar Štefan šalej in se zapeljal na Dolenjsko cesto 64. Nevestine bale se je razveselila dijakinja Pavla Po-ljanškova s Sv. Petra ceste, a na moderen fotoaparat bo »knipsal« trgovski pomočnik Zdravko Kraucer. Sedmo darilo, otroško kolo. je odpeljal Jože Puhar. stanujoč Pod Trančo, a lep servis je dobil delavec Jože Janeš. stanujoč na Sv. Petra nasipu. Voziček z ž:vili je odpeljala domov Bogdana Bitenčeva, zasebnica iz št. Vida, trije srečniki pa so dobili voz bukov'h drv. Poleg tega je bilo razdeljenih še 220 krasnih drugih daril. ^ _,—_ — Dekleta izginjajo Novo mesto, 8. maja. Na Dvoru pri Žužemberku se je raznesla vest, da že nad teden dni pogrešajo hčerko posestnika, ki je bila v šoli v Ljubljani in je neznano kam izs ginila, da ni nikakega sledu o njej. Istotako je odšlo neznano kam dekle iz Rumanje vasi, ki je služilo v Ljubljani. Pripovedujejo, da so domači prejeli pismo iz Kotora, v katerem jim piše, da je premenila službo in da se ne vidijo preje kakor nad zvezdami. — V obeh primerih utegnejo imeti vmes svoje umazane prste trgovci s človeškim blagom, ki prodajajo zala dekleta za prostitucijo. Dasi časniki večkrat pišejo in svare dekleta pred vsiljivimi tujci, ki ponujajo dobre in lahke službe, se vendar še vedno dobe deklice, ki sedajo na lim zvodnikom in verjamejo lepim besedam. Ker se pogosto pojavljajo tu in tam nesramni trgovci z ženskim blagom, ne moremo dovolj svariti neizkušena dekleta, da se varujejo pred nesrečo. Staršem in skrbnikom mladih deklet pa priporočamo, da pouče svoje hčere ali varovanke, naj ne nasedajo priliznjenim besedam neznancev. železničarji se vsestransko prizadevajo za izboljšanje svojega stanja Ljubljana, 8. maja V beli dvorani Uniona je danee dopoldne polagalo svoi lettni obračun Udruženje ju-trobuov. narotkiih železničarje* in brodarjtv. Skupščino je vodil predsednik «nž. Roglič. Politično oblast je zakopal g. Kete, direkcijo dr. Irkič, Lansko upravo g. Štrekelj, sanitetni od^ek direkcije g. dr. Brabec. kurilnico Ljubljana g. inž. Spaienovič. Centralno upravo UJM2 Beograd njen prvi podp.ed-sednik g. Simončič prisoten je bil pa tudi generalni tajnik g. Bakič. 48 delegatov je zastopalo 24 podružnic za 3483 članov. Predsednik je pozdravil s toplimi besedami zastopnike oblastne uprave za Zagreb g. Stoka, za Split g. Slapaničarja in za Beograd g. Korenčča Ln Dramačina. Nato je prebral pozdiavne brzojavke oblastnih uprav Sarajeva im Subotioe ter predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kraJju in kraljevemu namestn štvu. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi predsedniku Stojadino-viču. ministru dr. Spahi, generalnemu direktorju diž. železnic inž. Naunioviču. S toplimi besedami je pozdravili občni zbor podpredsednik centralne uprave g. Si-mončič. Direktorja Bončino eo prisotni živahno pozdravili. Po predsednikovem poročilu je želel g. diirektor občnemu zboru uspehov za uspešno nadaljno delovanje. Vzpodbudil je železničarje, naj v svojem delu vztrajajo kot doslej, v ponos železniške uprave. on sam pa bo istotako skušal zboljšati ptamie podrejenega oeobja. Tajnik s. Danev se je spomnil umrlih članov. Število članstva je naraslo za 305 in je danes včlanjenih v društvu 3987 železničarjev. Delovanje oblastnega odbora se ie kretalo v dveh smereh: trenutno zboljšanie položaja železničarjev ter pravična in pravilna re&tev osnovnih delovnih pogojev in nagrad. Usrotovil je. da m" bil gmotni in gospodarski položaj železničarjev še nikdar tako slab kakor danes. Plače so iapod eksistenčnega m in ima. Poslednje povišanje plač je nezadovoiiivo in ie stanje železničarjev katastrofalno, še slabši je pa seveda položaj delavstva. Kako preživlja progovni delavec svojo družino, ko preime m polno zaposlitev 600 do 700 din? Uprava ni zamudila nobene prilike za opozori t ev merodajnih čini-teliev na pravire železničarjev. Pa tudi v drugih točkah službenega odnosa f« čuti zapostavljanje železničarjev. Tako veliaio za dosego V. grupe za železničaiia maturanta pogoji: naimani 251etna službena doba. 50 letna starost, ter triletna zapored, na od''JSna oeena. Prednici in določbe za i suspendiranje in discipLin^ki postopek au za železničarje neprimerno slabši in strožji kakor za ostalo državno uslužbenstvo. Oblastna organizacija je vedno stremela za izenačenjem železničarjev z ostalimi državoitui uslužbenci. Uspehi so malenkostni. Doseglo se je uveljavljen je novega pravilnika za službeno obleko, ki pa še vedno ni docela zadovoljiv. Pogrešajo se določbe, ki bi nudile tudi delavstvu pravico do službene obleke. Med predlogi, ki so bili stavljeni lani, je predlog za priznanje delavskih let za pokojnino Dodčrtan in naglase® za prvega in glavnega. V železniški službi prebita leta v svojstvu žel. delavca s« priznavajo za pokojnino »amo onim. ki šo bili postavljeni za regulirane uslužbenco pred uveljavljenjem zakona o dižavnem prometnem osobju iz 1. 1923. V^em oozneje nastavljenim se pa ne upoštevajo niti tis»a leta. za katera so kot stalni det^ ci vplačali redno in točno predpisane prispevke za svoje pokojninsko zavarovanje. Uspela je pa akcija za ukinitev pavzirainja progovnega delavstva. Drugi del odborovega delovanja gre za odpravo nepravilnega gospodarjenja z železnicami in železniško imovino. V referatih, k! eo bili podani v teku poslor ne dobe. se ie ugotovita da je v našem območju okoli 2000 uslužbencev premalo, knjjti izmed vseh prog v državi so naše najbolj obremenjene in najbolj donosne. Zato 99 tudi ne more izvajati esemurnk in se ne morejo izkoriščati dopust in letni odmori. Ponovno ie naglašena jereba, da se na odseku Zagreb — Zidani most položi drugi tir. O potrebah in težnjah železničarjev ee ja izčrpno obravnavalo tudi na lanekeun kongresu v Splitu. Kongres je ponovno dokazal, da delo in izživljanje v organizaciji ne etne biti samo programsko v cilju ustvarjanja mase članstva ki sa,mo išče in zahteva, temveč hočeio biti nacionalno Zavedni državni uslužbenci konstruktiven element pri urejevanju prilik in razmer. BlagainiAko poročilo ie podil g. Jesih. nakar je poročal o delovanju glasbenega društva »Sloge« g. Jereb. Pozdrave je pa izrekel tudi zastopnik mariborskega glasbenega društva »Drave« g. Vokaf. Po poročilih je bila izrečena razrešnica dosedanjemu odboru. Za predsednika ie bil spet izvoljen g. Roglič. za podpredsednika Nande Koprive« in Franc Bukover za tainika g. Danev in sa blagajnika g. Jože Jesih. Lep dar: Zgodbe brez grozo »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 se Ponedeljek, 0. 7.1935, ZmHGH JUGOSLR____ Pred 30.000 gledalci je Jugoslavija tesno, toda zasluženo zmagala nad Rumunijo — Gol je zabil Matošič mlajši — V tekmovanju vodi Jugoslavija Bukarešta, 8. maja. Na Stadiulu National ONEF se je danes zbralo nad 30 000 gledalcev, ki so prisostvovali mednarodni tekmi med Jugoslavijo in Rumunijo za pokal dr. Beneša. Med občinstvom je bil tudi jugoslovanski poslanik v Bukarešti Jovan Dučič z vsem osobjem našega poslaništva. Vreme je bilo lepo, vendar pa je pihal veter. Igrišče so za to tekmo posebno pripravili. Beograd : Bukarešta Z: o V predtekmi sta se srečali moštvi mladine Beograda in mladine Bukarešte. V zelo živahni igri so zasluženo zmagali Beograjčani z 2 : 0. Jugoslavija: Rumunija 1:0 (1:0) Jugosloveni so v prvem polčasu igrali proti vetru in proti solncu. Toda veter je nagajal ne samo Jugoslovenom, temveč tudi Rumunom. Jugosloveni so dane« pokazali odlično igro. Zlasti se je odlikovala ožja obramba, pa tudi kril-ska vrsta je zelo uspešno podpirala napad, tako da je mogla naša napadalna vrsta izvesti več lepih akcij. Sicer je naš napad dal na rumunski gol samo tri strele, od katerih pa je bil eden uspešen. Ta je tudi odločil tekmo. V 29 min je Šipoš, ki je bil najboljši naš napadalec, dobil lepo žogo. se osvobodil rumunske-ga krilca ter centriral Matošiču mlajšemu. Ta je s skokom med obema ru-munskima branilcema zajel žogo z glavo ter jo plasiral v gornji desni kot i s O za Jugoslavijo Od 30.000 gledalcev je samo nekoliko desetin pričelo aplavdirati Jugoslovenom. Takoj nato so imeli Rumuni priliko za izenačenje. Naš vratar Glaser je hotel ujeti visoko žogo ter je zapustil gol. Mladi Prasler se je našel sam pred praznim golom. Žogo je zajel z glavo, toda v zadnjem momentu je pritekel Hiigl ter vrnil žogo, ki je že letela proti našemu golu, v polje. Do konca polčasa je igra zelo živahna. V 43. min. je prišlo do incidenta na igrišču. Bindea in Dubac sta trčila skupaj in se je Bindea poškodoval na nogi. Ker sodnik ni hotel odrediti kaaenskega strela, je občinstvo pričelo protestirati. Nemir med občinstvom je dajala do konca polčasa in tudi še v odra ,->ru. Rezultat prvega polčasa je docela realen Rumuni so sicer večkrat streljali na gol, toda njihovi streli so bili zelo neprecizni. DrugI polčas brez gola Drugi polčas se je pričel z napadom Jugoslavije. Prosti strel je Jazbec zelo lepo streljal proti Matošiču, ta pa je poslal žogo preko mreže. Tekma v drugi polovici ni predstavljala velike borbe Obe moštvi sta igrali sicer požrtvovalno, toda ne dobro. Vendar pa je Jugoslavija zaslužila zmago, ker je igrala bolj mirno in zbrano. Obramba Jugoslovanov je bila bolj povezana. Kakor rečeno, sta bili obramba in krilska vrsta zelo dobri, v napadu pa ni vse funkcioniralo. kakor bi bilo treba. Napad ni pokazal svoje polne forme, razen Šipo-ša, ki je bil izvrsten. Rumuni so imeli najboljši del moštva v obrambi. Zlasti sta se odlikovala desni branilec Birger in srednji krilec Ju-has. V napadu je treba omeniti Bodolo in Bindeo. Kako so nastopili Moštvi sta nastopiil v naslednjih postavah: Jugoslavija: Glaser — Hiigl, Dubac, — Lechner, Jazbec, Kokotovič — Šipoš. Antolkovič. Matošic ml.. Tomaševič, Sarič. Rumunija: Jordanescu — Birger, Kiran — Vintila, Juhas, Brandabur — Bindea, Kovač, Bodola, Prasler, Jor-dace Tekmo je sodil madžarski sodnik Herczka dobro. Po tekmi je zaščitnik rumunskega športa kralj Karol priredil naši in rumunski reprezentanci banket. Po banketu je naša reprezentanca takoj odpotovala v Beograd. Vrstni red tekmovanja Po današnji zmagi Jugoslavije se je vrstni red tekmovanja za dr. Benešev pokal izpremenil. Na čelu tabele je sedaj Jugoslavija. Sledita ji Češkoslovaška in Rumunija. Uspešen dan za Maribor Lep uspeh Maribora v čakovcu — železničar dobil dve, Hermes in Kranj pa po eno točko V včerajšnjem kolu za podsavezno prvenstvo so se odigrale tri tekme, od katerih je zbsti tekma v Cakovcu med Mariborom in CSK prinesla senzacijo. Vsi naši klubi poznajo moč čakovskih igralcev na domačih tleh ter je treba Mariborčanom samo čestitati na lepi zmagi proti CSK. Je pa to tudi prvi poraz CSK v letošnjem prvenstvu. Hermesu je na domačem igrišču uspelo !e to, da je odvzel Kranjčanom samo eno očko. Zaradi tega pa je tudi moral menjati svoje dosedanje tretje mesto s četrtim, na tretje mesto pa je prišel s svojo visoko zmago nad Celjem mariborski Železničar, k. rna enako število točk kot Hermes, vendar pa boljšo goldiferenco. Sicer se pa tabi: a ni izpremenila ter je sedaj tale: ČSK 7 5 1 1 17:7 11 Maribor 7 4 2 1 16:9 10 Železničar 7 3 2 2 22 :12 8 Hermes 3 2 'r 2 19:19 8 Kranj 7 1 2 4 8 :18 4 Celje 8 1 1 6 6:23 3 Hermes : Kranj z : z (o : 1) Hermežanom je bilo mnogo na tem ležeče, da bi nekako popravili kranjski rezultat 0 : 2, po drugi strani pa so Kranjčani hoteli na vsak način tudi pred ljubljansko publiko dokazati, da niso kar tako. Niti enim niti drugim se ni posrečilo, da bi številno gleda Istvo prepričali o svoji superi-ornosti. Nasprotno, dolgo je potekala igra v znamenju velike slabokrvnosti in nizke klase. Rezultat pa je po tem. kar sta moštvi pokazali, povsem ustrezen, čeprav je do njega prišlo po raznih čudovitih naključjih. šiškarji so igrali prvi del igre z vetrom in si s to prednostjo niso znali mnogo pomagati. Narobe, z avtogolom, ki ga je efektno zabil Klančnik v lastno mrežo, so dali Kranjčanom vodstvo in so se skoro ves prvi del igre zadovoljili s podrejeno igro. Že dolgo ni Hermes nudil tako raztrgane igre, in pokazal toliko začetniških slabosti, kakor v prvem polčasu proti Kranju. Šele sodnikova naklonjenost, ki jim je dala priti po neregularni poti do izenačenja, je Hermežane postavila zopet pokon-cu in odslej pa tja do vodilnega gola, v ostalem je bil to edini res lep! zgoditek v tej partiji, so zaigrali preudarno, povezano in z znatnim elanom. Bili so dolgo v ofenzivi, ali niso znali iz nje izbiti toliko naskoka, da bi pozneje s pridom in brez nevarnosti posvetili pozornost v glavnem samo obrambnemu delu. Tako je prišlo do drugeea izenačenia. tokrat v korist gostov, in s tem le Fermes iz št:rih do sedaj doma odigranih tekem izvlekel samo Štiri raniie. , V šiškarskem moštvu je bila dobra obramba, ki ni dala agilnemu nasprotnikovemu napadu prilike, da bi realiziral. Imela pa je smolo, da je z dvema avtogoloma pripomogla nasprotniku do ene točke. V halfih je bila občutna vrzel na sredini, kjer je Bogme bil šibkejši kot v poslednjih tekmah. Napad je igral raztrgano in nervozno. pa tudi netaktično. Levo krilo je bilo v prvem polčasu zelo slabo zaposleno; notranja trojka pa ni pokazala nobene prodornosti. V celoti presojeno, je dalo moštvo zelo slabo partijo in sme biti z rezultatom zadovoljno. Kranjski gostje so najeli zagrebškega sodnika, češ, da domačim ljudem ne zaupajo prav posebno. In so piskaču iz Zagreba ves prvi polčas navdušeno ploskali. Ko so pa videli, da tudi on ni nezmotljiv in so to resnico morali občutiti na lastni koži, se jim je navdušenje precej poleglo. Morda pa le ne gre kar tako zametavati domačega pridelka, tudi v nogometu? Igrali so precej časa prvo violino na terenu in niso b'li slabše moštvo. Do polčasa so bili celo odločno boljši partner, čeprav so prišli v vodstvo po milosti, ali nerodnosti, šišenske obrambe. Nemalo pa jih je poparil Icetov nepravilni gol in poslej so j se močno porazgubili. Imeli so jako oporo j v branilcu Martelancu, ki je presledek šibkosti moral prevzeti na svoja pleča in je Čistil od kraja, kar se je očistiti dalo. Tako so Hermežani prišli samo do enega zgoditka prednosti, ki jo je potem ob preporodu moštva Rožičeva smola zbrisala. Poleg Martelanca je bil zelo siguren v obrambi že Magister, ki je vsaj enkrat prav lepo rešil, v halfih je bil zelo požrtvovalen Ma lec, napad je preudarno vodil še vedno sveži šenica, dober je b5l Del'č na levem krilu. Precej šibki pa so bili Unterreiter v levi zvezi ter Sovin v desni in Božič na desnem krilu. Tekom napadov, ki so se jim Kraničanl kar od začetka z vso vnemo posvetili, se je v 13. min. izcimila zrela prilika in je Unterreiter zabil zelo lep gol, toda sodnik mu uprav'čeno ni dal svolega blaeroslova, ker je Unter prevzel usnje v ofsidu. Minuto pozneje je Klančnik zaokrenil center z desne strani v čisto napačno smer in po-tresel z lepim zgoditkom lastno mrežo. Drugih dogodkov do polčasa ni bilo. Po odmoru je v 9. min prevzel Ice v grdem of-siriu žotro. česar nista opazila niti erlavni, niti mejni sodnik; potem se 1e zelo lepo preVl in je mimo vratarja poslal v mrežo. V 18. vnin. ie bil Hermes v krasnem nana-du ln O rman ie to akciio 7nk"uč*1 z efekt-n'm strelom, ki ie dni nsiUenšl eni dneva. Potem so se Hermežani umaknil* boli v obrambo ln se Je zdelo, da bo rezultat ostal. Toda v 32. min. se je napravil re-mi&: Baumkircher ki je šel s srednjega krilca na levo krilo, je poslal oster center s kota, žoga se je dotaknila podboja in se od Rožičevega telesa odbila v gol. Nesreča, toda s posledico 2 : 2. Sodil je g. Miljan iz Zagreba z mnogimi pogreškami. železničar: Celje 7 :1 (1J o) Maribor, 8. maja Na stadionu železničarja je danes popoldne drugič v letošnji nogometni sezoni gostovalo moštvo SK Celja, ki je odigralo svojo revanžno prvenstveno tekmo proti železničarju. Za današnjo tekmo je bilo zelo malo zanimanja ter se je zbralo na igrišču jedva 300 gledalcev. Dočim je železničar nastopil v svoji običajni postavi, je Celje prišlo na igrišče samo z 10 igralci, kar je seveda močno vplivalo na sam potek igre. Celjani so bili namreč ves čas igre popolnoma inferioren nasprotnik, tako da je tudi domače moštvo danes zelo slabo zaigralo. Poraz, ki ga je doživela enajstorica Celja, pa kljub temu ni docela v razmerju s potekom igre ter bi Celjani zaslužili dvoštevilčni poraz. Taka je bila namreč r azlika med obema moštvoma. železničarji so v polju pokazali zadovoljivo igro ter so imeli bvcijativo v svojih rokah. Napadalci so uprizarjali lepe napadalne akcije, toda bili so premehki. da bi izkoristili vse zrele prilike. Kolaboracija med posameznimi deli moštva je bila dobra in je zlasti krilska vrsta odlično funkcionirala. Obramba skoraj ni imela dela, ker so se redke napadalne akcije gostov končale že pri krilcih. Celjani so popolnoma razočarali. Moštvo je danes predvedlo igro. ki absolutno ni v skladu z rezultatom. Niti ena formacja ni zadovoliila. Razen tega so igralci igrali brez vsake ambicije in volje, že od vseera za črtka je moštvo ubralo defenzivno taktiko, s katero ,1e sicer v prvem Dolčasu uspelo, v drusrem polčasu pa se tudi ta ieTa ni obnesla. V moštvu se nihče ni odliko- val. Omeniti pa je treba vratarja Cslja, ki je bil najboljši mož na polju. Igra je bila pod taktirko domačega moštva. Bila je na povprečni višini, toda ni nudila nobenega užitka. Bila Je dolgočasna in ker se je igralo večinoma na polovici gostov, tudi nezanimiva. V splošnem pa je bila zelo fair ter potekla tudi brez razburljivih momentov. Če pa so se tu in tam gledalci razburjali, je bila to krivda sodnika g. Mrdjena iz Ljubljane, ki ni mogel zadovoljiti. Gole so zabili v 25. min. prvega polčasa Lešnik, v drugem polčasu pa v 5. min. Lešnik. v 7. min. Pavlin, v 18. min. Eferl, v 25. min. Pavlin, v 28. min. Lešnik ter v 82. min. Pavlin. Častni gol za Celje Je zabil v 42. min. Bernard. V predtekmi je v prvenstvu mladina železničarja porazila mladino Rapida * : 1 (2 : 0). Maribor s ČSK 4:2(2:1) čakovec, 8. maja Današnja prvenstvena tekma med Mariborom in ČSK se je odigrala pred 400 gledalci, ki so kljub slabemu vremenu prišli na igrišče. Od neprestanega dežja Je bilo igrišče docela razmočeno in blatno, tako da je bila igra zelo otežkočena. Mariborčani pa so kljub slabemu terenu pred-vedli krasno kombinacijsko igro, proti kateri je bilo domače moštvo brez moči. Mariborčani so tudi igrali z večjim elanom in požrtvovalnostjo kot domačini ter je rezultat popolnoma stvaren. Najboljši del mariborskega moštva je bila dobro razpoložena napadalna vrsta, ki je zlasti v prvem polčasu absolutno domini-rala v polju ter je na trenotke dobesedno blokirala nasprotnikovo svetišče. Le izredni požrtvovalnosti in dobri igri domače obrambe se je treba zahvaliti, da poraz domačinov ni bil še večji. Pri domačem moštvu je bila. kakor omenjeno, ožja obramba najboljša formacija, dočim sta ostali dve le v neki meri zadovoljili. Uspeh, ki so ga danes dosegli Mariborčani, je tem pomembnejši, ker so vsi pričakovali sigurno zmago ČSK. Vodstvo je že v 1. min. dosegel ČSK iz prostega strela po Vamplinu. V 20. min. je izenačil Vodeb. ki je tudi v 22. min. postavil rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu je bil v 10. min. Vodeb zopet uspešen, v 14. min. pa je Priveršek zvišal na 4 : 1, v 34. min. pa je desno krilo domačinov zn'žalo na 4 : 2. Dobro je sodil g. inž. Sketelj iz Ljubljane. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Turnir prvorazrednih. Jadran : Svoboda 4 : 2 (3 : 1), Reka : Mars 5 : 0 (1 : 0). Prvenstvo II. razreda. Mladika : Grafika 2:1, Slavija : Moste, 4 ; 2. Mladika je prvak II. razreda. Juniorsko prvenstvo. Reka : Mars 4 : 2. Zagreb: Hašk : Concordia 1 : 1, Gradjanski : Železničar 4 : 1. Celje: Jusoslaviia : Hrastnik 7 : 1 (2 : 1). Tekma, polna incidentov, je bila predčasno prekinjena. Jugoslavija: ČSR 3 • 1 Vrhovni sodnik proglasil zmago Jugoslavije — čeho- slovaki protestirajo Zagreb, 8. maja. Na teniškem igrišču na Šalati se je danes nadaljevalo in upamo tudi končalo tekmovanje med Jugoslavijo in ČSR za Davisov pokal. Po prvih treh igrah je, kakor znano, vodila Čehoslovaška z 2:1. Za danes sta preostali dve igri posameznikov. V prvi igri je naš Punčec nastopil proti enemu najboljših evropskih igralcev Menzlu ter ga v sijajni igri porazil s 3:6, 6:1, 6:1, 6:2. S tem Je stanje točk bilo izenačeno na 2 : 2. Druga odločilna igra, v kateri sta nastopila Mitič in Cejnar, je bila usode-polna za ČSR. Posamezni seti so bili 3 : 6, 7 : 5, 4 : 6, 6 : 2, 2 : 1. Pri stanju 2 : 1 v petem setu je Čehoslovak Cejnar zapustil igrišče ter izjavil, da ne igra dalje zaradi mraka, ki ga pa še ni bilo. Zaradi tega je vrhovni sodnik Anglež Thompson proglasil rezultat 3 : 2 za Jugoslavijo. Nato so se v hotelu Esplanade vršila pogajanja med našimi in češkoslovaškimi zastopniki, vendar pa ni prišlo do sporazuma ter je tudi Anglež Thompson vztrajal pri rezultatu 3:2 za Jugoslavijo. Čehoslovaki so izjavili, da se bodo pritožili na izvršilni odbor za Davisov pokal v Londonu. Igra se torej jutri ne nadaljuje. Cejnar je brezdvomno napravil veliko napako, da je zapustil igrišče, ne da bi se javil vrhovnemu sodniku. Jugoslovenski teniški savez je prepričan, da bo izvršilni odbor v Lon* donu potrdil stališče vrhovnega sodnika. V tem primeru bo naša teniška reprezentanca igrala koncem tega meseca z Angleži v Zagrebu. Ocenjevalna vožnja Hermesa Veliko pozornost občinstva je včeraj dopoldne vzbudila skupina motociklistov pred ■ Narodnim domom, ki so se javili na start k ocenjevalni vožnji, ki jo je priredil agil-ni Moto-Hermes. Z veseljem moramo ugotoviti, da se je tudi pri nas sistematično začel gojiti motociklistični šport. Proga ocenjevalne vožnje je bila dolga ,80 km ter je vodila iz Ljubljane v škof jo Loko, v Kranj, Kamnik in nazaj v Ljubljano. V vseh imenovanih mestih so bile kontrolne postaje, ki so nadzirale, koliko je posamezni vozač vozil prezgodaj ali prepozno proti cilju. Komisija v Ljubljani iii neizprosni kontrolorji v posameznih mestih so bili nadvse strogi ter točno izračunali kazenske točke za vsako zamujeno ali pre-rano minuto. Kljub slabemu vremenu se je javilo pravočasno na startu 16 motorjev in nekaj avtomobilov za zdravniško in kontrolno službo. Vozači so bili razdeljeni v tri kategorije, in sicer: A kategorija solo motorji do 250 ccm, ki morajo voziti s povprečno hitrostjo 45 km na uro, B kategorija solo motorji nad 250 ccm. povprteč-na hitrost 50 km, C kategorija motorji s prikolico, povprečna hitrost 45 km. Rezultati so bili: j A kategorija (5 vozačev): 1) Hribernik Karol (Hermes) kazenskih točk 6, 2) Vr-hovec Albin (Hermes) 11. Anžur Alojzij ni bil kvalificiran, ker se ni javil kontroli. V škof ji Loki se je.štcer plasiral z 10 točkami na drugo mesto. Dvema vozačema sv. Krištof ni dovolj pomagal in sta zamudila nad 15 minut. B kategorija (6 vozačev): 1) Cihlar že (Jug. Touring-klub) kazenske točke 13, 2) Lapajne Julij (Ilirija) 5, 3) Rosen\ySrt Jože (Hermes) 9, 4) Peterlin Rudolf -(izven kluba) 13. Tu ni bil kvalificiran Božič Alojzij, ker je izgubil kontrolni lfst. C kategorija: 1) šiška Janko (Ilirija) kazenska točka 1, 2) šmuc Lojze (Avto-klub) 4, 3) Dobavičnik Ivan (Hermes) 14 Hermežan Hobaher Valter iz Celja je? s prikolico brezhibno vozil tudi skozi kamni- ško kontrolo, pa je imel nato defekt na pnevmatiki, ki mu je odvzel že skoraj doseženo odlično pozicijo. Načelnik Moto-Hermesa dr. čampa se je po tekmi zahvalil tekmovalcem. Lepo uspelo prireditev sta tehnično vodila znana športnika gg. Rupena in Kovačič. Razdelitev nagrad bo 22, t m. po dirki v Dravljah. Kolesarske dirke v Mariboru Maribor, 8. maja V Mariboru se je danes vršila prva pomladanska kolesarska dirka, ki jo je pri. redil SK Železničar na 49 km dolgi krožni progi Maribor—Hajdina—Rače—Maribor. Na startu se je javilo 12 dirkačev Hermesa iz Ljubljane, SK Celja, SK Mislinje iz Slovenjgradca. Peruna, Maratona in Železničarja iz Maribora. Rezultati so bili: 1. Rozman Štefan (Zel.) 1:37.44, 2. Premk (Hermes) 1:37.45, 3. Gregorič Janko (Mislinje) 1:38.54. 4. Sodeč Karol (Maraton) 1:38.04 dve petini, 5. Šunko Josip (Zel.) 1:39 41, 6. Žagar Friderik (Zel.) 1:40.52, 7. Stingl Ivan (Perun) 1:49.32. Tekma se je kljub slabim vremenskim razmeram končala v najlepšem redu. SK Ilirija (plavalna sekcija). Seja načelstva danes ob 18. v klubskem lokalu, članom plavalne sekcije ilirje Dne 10. in 11. t. m. bo v zimskem kopališču interna plavalna tekma. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Spored tekme je objavljen na oglasni deski v zimskem kopališču in v sekcijskem glasilu. Naraščajniki in naraščajnice bodo =to% tali 10 po razporedu g. trenerja. Članstvo se ponovno opozarja na važnost tekme. Vsak neupravičen izostanek se'-bo kaznoval. r '.-..<" čitajte in Širite »J U T R O« Naše gledališče DRAMA Ponedeljek. 9.: Zaprta Torek, 10.: Zaprto. Sreda 11.: Nočna služba. Red Sreda. Četrtek, 12.: Pokojnik. Red A. Petek, 18.: Lopovščine. Izven. Proslava 25 letnice umetjni&keoa delovanja Vala Bia-tine. Čelka drama »Nofna sloiba« je igra pisatelja Syneka, čigar dela ao bila vprizorjena v zadnjem času z velikim uspehom v Pragi. »Nočna služba« je drama novinarja, ki se bori za resnico im pravico, ter razkrinka moralno in sociološko stran avtomobilske nesreče. Predstava bo v aredo za red Sreda. Jubilej, 25letnega gledališkega dela Val» Bratine bo 13. t. m. ob premieri Snuderlovih »Lopovščin'!. Skeči nam pokažejo z »Lopovščinami« pritizakonita dejanja, ki jriih zagre-še ljudje, da si na ta način pomagajo iz življenjskih težav in ustvarijo svojo srečo. Premiera bo izven abommana. Prodaja vstopnic prt dnevrei blagajni v operi, OPERA Ponedeljke, 9.: V kraljestvu paMaOv. Proslava Materinskega dne. Izven. Cene od 90 din navzdoL Torek, 10.: Madaine Sans Gene. Red A. Sreda, 11.: Jakobinec. Red B. Četrtek. 12.: Rigoletto. Red Četrtek. Petek, 13.: ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava po globoko sni/jamih oemah. Izven. V torek: Griipova ;oslovanju društva v letu 1937.. ki sa dobili vsi delegati tiskano. Iz poročila posnemamo na kratko, da je 1. 193(5. društvo štelo 9015 članov, a lani .,e že prekoračilo 10.000 in j.ih šteje zdaj 10.^05. Lani je bilo 255 podružnic-, od teh 32 novih. Vse podružnice skupaj so šteile 9044 članov, torej 1664 več kakor v preteklem letu. Vse podružnica so bile prav delavne, imele so 1021 sej, 330 predavani;'! in 69 tečajev, oziroma izletov, ki se jih je udeležilo nad 10.000 sadjarjev. Podružnice razpolagajo s 36.688 drevesci. jx>sadiJe pa so 42.4S0 sadnih dreves. Vso skrb so naši sadjarji posvečali zatiranju sadnih škodljivcev in gradnji sadnih sušilnic. 7.dai imajo jx>družniee 195 sušilnic in 291 škropilnic. Banska uprava j>e dala 100.973 din podpore, kmetijski odbori so prispevali 36.039, občine 20.605. ministrstvo za kmetijstvo pa 4500 din. Skujjiaj je bilo podpor 162.117 din Predsednik društva je bil sprejet kot zastopnik v Kmetijsko zbornico. Društveno glasilo »Sadjar in vrt.narc se lepo razvija in širi. Veliko zanimanje vlada tudi za strok ovaii tisk saj je razprodanih 5000 izvodov knjige »Škropljenje sadnega drevja«, ki jo je izdal ravnatelj g. Priol. Krasen uspeh je dosegla sadjarska razstava v Mariboru lani v oktobru. Tajnik je podrobno navajal delo uprave i;n j>csanieznih odsekov, izmed katerih sta bila prav agiina dreves-ničarski. pa tudi vrtnarski. Pri razpravi o predilogih glavnega odbora in podružnic je bilo sprejetih več predlogov. in sicer: da društvena uprava sodeluje pri postavi t vi spomenika pionirju slovenskega sadjarstva Francu Pireu. ki mu bo postavljen sjjomenik v Tivoliju in dia bi se našli novi viri dohodkov z raznimi priredila mi. Društvo bo tudi prosilo lansko upravo ia kmetijsko ministrstvo, da daeta sredstva za namestitev strokovnjakov, ki bodo opravljali strokovne posle pri podružnicah in dajali strokovne nasvete. Sprejet je bil dalje predlog, naj se znižajo takse. Zvišajo naj se podpore za škropilnice in sadne sušilnice. Prav tako je bilo sprejeto, naj se uvede obvezno zavarovanje sadnega drevja, od nosno sadnega pridelka in vinogradov. Ustanovi naj se sklad za zatiranje voluharjev. Za dvig sadne trgovine naj se zidajo sadna skladišča, zlasti pa je r>otrebna zgradba velikega skladišča v Mariboru, kjer naj bo prostora za 100 do 200 vagonov sadja, da se na ta način sadje boljše ohrani in se dosežejo boljše prodajne cene v tujini. Užitni-na na sadje v Ljubljani naj se zniža, da l o tudi delavstvu omogočeno kujx>vati sadje Sprejeta je bila tudi naslednja resolucija: segu otežkočiti in preprečiti, da bi sadjarji dobili povrnjeno škodo. Zlasti velja to za škodo, ki je manjša kakor tisoč dinarjev. Take škode so pri naših malih in razkosanih zemljiščih najbolj pogoste in nas najbolj bole. Zahtevamo, da se odškodninski paragrafi lovskega zakona spremene po naslednjih načelih, ki jih navajamo le v bistvu. Na prijavo oškodovanca pozove občinski predsednik zapriseženega sadjarskega izvedenca, ki ga vzdržuje vsaka občina iz lovske zakupnine, da oceni škodo. Ta ocena, ld se prijavi obema strankama, je ab_ solutno merilo za povrnitev škode. Pri žive proti taki odločbi rešuje kakor vse druge sporne zadeve redno sodišče. To sta dve najvažnejši zahtevi sadjarjev, na katerih brezpogojno vztrajamo. Prosimo odločilna oblastva in vse čini-telje. ki imajo nekaj srca za ubogega kmeta, da nam pomagajo v boju za obstanek in delujejo na to da se lovski zakon spremeni. Pot zastopnikov turizma po Sloveniji Povsod so deležni prisrčnega sprejema Ljubljana. 8. maja Predstavnki mednarodnega turizma so pod vodstvom direktorja Zveze za tujski promet dr Žižka iz Ljubljane včeraj obiskali Dobrno pri Celju, kjer se niso mogli načuditi miru in tišini, ki vlada v zdravilišču da mu je težko najti primere v Evropi. Odtod so pohiteli v Savinjsko dolino, se mimogrede ustavili v St. Pavlu pri Preboldu, kjer so bili gostoljubno sprejeti v znanem Zanierjevem pensionu. nato pa so bili v Logarski dolini gostje v domu SPD. Dom sicer še ni pričel običajnega sezonskega prometa, mili zimi. ki je za nami, pa gre vendar zasluga, da je že vsa dolina v brstju in zelenju in je pripravljena, da bo kmalu redne goste pozdravila v svoji sredi. Ker cesta čez Mokronog ni v dovolj dobrem stanju, da bi bila prehodna za velike avtobuse, so spremenili prvotni načrt in skupina se je davi odpeljala preko Brežic do Novega mesta, kjer so si gostje med drugim ogledali gospodarske naprave in kulturne zanimivosti banovinske šole na Grmu. Vodstvo šole jim je priredilo večerjo, prenočili pa so v Zdraviliškem domu v Dolenjskih toplicah. OcTIod se jutri zjutraj popeljejo preko Muljave in Stične, kjer obiščejo samostan, pa preko Višnje gore in Grosuplja do Ljubljane, kamor prispejo po vsej priliki po 13. uri. Uniforme namesto diplomatskih frakov Hitler je odredil, da dobe nemški diplomati namesto dosedanjih frakov enotno uniformo, v katero se bodo oblekli prvič ob priliki njegovega obiska v Italiji. Plaži bo iz temno modrega ffukna., vsi ostali kosi s pokrivali vred pa bodo črni. Razlike v stopnjah bodo vidne le po srebrnih in alumiaiastih naš i vili na plašču in suknji. t&i dm in stm Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki šteje skoro 11.000 organiziranih sadjarjev, je sklenilo na svojem občnem zboru 8. maja v Ljubljani, da opozori odločilne činite. lje na nevzdržnost novega lovskega zakona. Ta nesodobni zakon, ki je bil uveljavljen, ne da bi se poizvedelo za mnenje prizadetih ljudskih slojev, zahteva od sadjarjev enake uslužnosti kot nekdaj tlaka in desetina. Po paragrafu 56. tega zakona morajo sadjarji z osebnim, večkrat brezuspešnim delom in gmotnimi sredstvi podpirati koristi lovcev Omenjamo le postavljanje in vzdrževanje 2 m visokih ograj namesto dsedanjih 1 do 1.20 m visokih. Odločno zahtevamo, da se ta in vse druge pristranske določbe lovskega za- i kona nemudoma spremene Ako se sadjar sam ne more braniti proti zajcu s sredstvi, ki so dovoljena in so se obnesla proti vsem drugim škodljivcem, mora njegovo sadno drevje varovati zakupnik s svojimi sredstvi. Najenostavnejše in najtrajnejše varovalo bi bili primerni koški iz žične pletenine, ki bi jih morali lovski zakupniki nabavljati za mlado sadno drevje v vsem svojem revirju. V vsakem primeru mora biti lovski zakupnik dolžan, da povrne škodo, ki jo napravi zajec na sadnem drevju Z ogorčenjem odklanjamo paragrafe lovskega zakona, ki določajo postopek za dosego odškodnine. Ti zakonski členi so le lovcem v prid in skušajo v vsem ob- NEZGODA FRANCOSKEGA LETALA Kakor so ugotovili. je pilot še pravočasno opazil, da je začelo iz tanka uhajati olje. Ko je videl, da se z bombnikom nahaja nad ravnim terenom, je prav previdno in počasi začel krožiti nad Zupečjo vasjo in se nato spustil na njivo. Kolesa so se globoko zarila v zemljo Bombnik je pri tem dobil materialne poškodbe. (»Slovenski dom«. 3. V.) Samo hvala bogu, da je bilo toliko sreče v nesreči Kako drugače bi se bila iztekla vsa stvar, če bi bil bombnik razen materialnih dobil še kake druge poškodbe! POTRES PRI DOMŽALAH lz Domžal so nam poročali, da so davi okoli 3.14 tam čutili srednje močan potresni sunek, ki je prihajal iz smeri iz Celja in je trajai dobro sekundo. Čutilo ga je več posestnikov, ki so že zgodaj vstajali. (»Slovenski dom«, 4. V.) Zemljiška posest je bila od nekdaj deležna ugleda in spoštovanja. V starih časih po je bilo vendar mnogo več demokracije, kakor je je v teh naših dneh. človeku takrat še ni bilo treba biti zemljiški posestnik, če je hotel občutiti potres. Bog je naklonil to doživetje brez razlike kajžarju, hlapcu in brezimnemu popotniku s ceste. KOMISIJA, NESREČA IN DNEVNICE Eksplodiral je metan. Pri tej eksploziji so bili ubiti trije delavci, ki so tedaj delali v rovu. Na kraj nesreče je odšla posebna komisija iz Tuzle z namenom, da ugotovi pravi vzrok te eksplozije. Tako se dogaja tudi drugod. Najprej se, kakorkoli že, zgodi nesreča, ki zahteva več ali manj človeških življenj, nato pa pride komisija, ki ugotovi vzrok nesreče. Dobro bi morda le bilo, če bi kakšna komisija kdaj nesrečo le prehitela, saj bi jo v neštetih primerih, kj smo jih že doživeli, lahko, če bi pravočasno opozorila na to ali ono nevarnost. Bi vsaj zaslužila dnevnice. (»Slovenski dom«, 4. V.) ŠKODLJIVOST KAVE Ravno te dni zborujejo v Berlinu farma-kologi in med mnogimi predavanji je bilo tudipredavanje o kavi in kofeinu. O vplivu kave na človeško telo še vedno prevladuje nešteto mnenj. (»Slovenski dom«. 4. V.) Zmeda brez primere, sedemkrat zmeda! Nesrečnim farmakologom je kofein najbrž stopil v glavo — kako bi sicer moglo med njimi prevladovati nešteto mnenj? ABESINIJA PRI NAS Asfaltirano cesto bodo menda dobili v bližini Siska. Ta cesta bo vezala Glino in Popovac in vodila skozi Sisak. Asfaltirali jo bodo na državne stroške. Dolga bo tri kilometre, delali pa jo bodo leto dni. V tem cziru se pač ne moremo primerjati z Italijani v Abesiniji. (»Slovenski dom«, 5. V.) Stvar, ki bi bila v resnici vredna graje: samo pomislite — tri mizerne kilometre ceste, pa celo leto dni! Državljan se razburi ob takšnemle branju, pa gre, da bi na zemljevidu premeril sramoto. Pa vidiš: Bog ti moj, kje sta Glina in Sisak. a kje je šele nesrečni Popovac, ki ga je pisec v s\'eti jezi najbrž zamenjal z daljno Popovačo! Od Gline do Siska bo najbrž nekaj več ko 30 kilometrov zračne črte — kako naj bi tri kilometre dolga cesta vezala oba in še — neki Popovac povrhu! O. le nič zamere, gospod: če bodo naši vrli cestarji tolikšne razdalje v enem letu zvezali z asfaltom, ta zemlja v resnici ne bo zaslužila tolikšne graje. Asociacija z Italijani in Abesinijo, porojeno v stoljycih »Slov. doma«, pa bi bila skoraj vredna podrobne psihološke analize. Vsekakor bo ostala zanimiv, značilen dokument teh dni. DVA ČLOVEKA, DVA STILA Bivši sloviti predsednik vlade in najsposobnejši zunanji minister, kar jih je kdaj imela Jugoslavija. Boško Jevtič, je odpotoval predsnočnjim na Češko. Tja pa najbrže ni odšel zato. da bi se tam na lastne oči prepričal, v kakšnem položaju je zdaj Češkoslovaška po priključitvi Avstrije k Nemčiji, pač pa se je jx>dal na lepa češka tla menda zaradi zdravljenja. Na potovanju ga. spremlja njegova žena. Pravijo, da bo del j časa ostal v Karlovih V arih. Kaj, če ga le ne bo predolgo nazaj! (»Slovenski dom.« 7. V.) Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je v Ženevi, kamor se je podal na zasedanje mednarodnega urada dela, obolel in se je zato moral vrniti domov. Do Trsta se je obolelemu ministru peljal nasproti profesor beograjske medicinske fakultete dr. Bogdan Kosano-vič, ki je bolnika takoj pregledal. Po pri-kodu v Beograd so ministra Cvetkoviča takoj odpeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice, k jer so ga specialisti ponovno pregledali ter ugotovili, da je zaradi manjše rane na nogi nastopilo vnetje. (»Slovenski dom«. 7. V.) KRIMINALNI STIL Zdravnik je pokojnemu odrezal glavo, ki jo je grobar na odredbo sreskega sodišča 21 ur kuhal v mrtvašnici, da se je meso popolnoma razkuhalo in odstopilo od lobanje in so se tako ugotovile poškodbe... Grobar je kuhal glavo v navzočnosti nekega dečka in delal z njo »hokuse«, jo potiska! v krop, pokrival in odkrival posodo * pokrovom itd. V takem primeru naj bi bil pri delu še kak nadzorovalni organ, ki bi preprečil, da bi mladina ne imela dostopa k takim stvarem. V ponedeljek so uklenje-nega morilca Goričana, ki je v Sevnici splošno priljubljen in znan kot priden in delaven fant. orožniki odpeljali v Celje. V pločevinasti škatli je imel bratovo lobanjo, na hrbtu pa sekiro, kar je izročila preiskovalna oblast okrožnemu sodišču. Ubijalec je bil, kot rečeno, dober fant, varčen in marljiv, zato vsi Sevničani obžalujejo njegov nepremišljeni korak, za katerega bo delal dolgo pokoro, dočim obsojajo umorjenega Primožiča, saj je le njegov tatinski in le-lomržni značaj pahnil brata Goričana v pogubo. (»Slovenski narod«, 7. V.) Odpusti jim. neznani Primožič, sai ne vedo, kaj delajo! Vredi pa. da ima človeška pravica stroge zakone. Glej, justificiran si bil brez formalne obsodbe, zato te obsoja v grob. — kra — Veliko podjetje išče stavbenika z dovršeno srednjo tehnično šolo in daljšo prakso za nadzorstvo in ohianitev več stavb v Beogradu m provinci. Nameščenje stalno. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in službovanja in prostim prepisom dokumentov dostaviti pod šifro »Gra-djevinar« najkasneje do 15. maja t. L »Sedmi sili«. Beograd. Poenkareova ul 2L 100 uspehov OB en oglas ir JUTRU u MOŠKE OBLEKE prevzete od bivše trgovine J. MAČEK prodajamo po ugodnih cenah še DO KONCA TEGA MESECA. Zglasite se v trgovini P. MAGDIČ, Aleksandrova c. 1 Kadar začutite močno zbadanje, nevralgijo v obrazu ali med rebri, zavratne bolečine v ledvicah, kadar tožite zaradi migrene, nespečnost, krčev, to vse je često znak, da se je v krvi nagrmadila sečna kislina. Organi za izločevanje, — (v glavnem jetra in ledvice) — ne delujejo več normalno. Zdravljenje z Urodo-nalom pomaga pri osebah, nagnjenih k artrizmu, arteriosklerozi, obolenju ledvic, uremiji in kapi. DRODOHAL Oglas reg. pod S. br. 14037-34 pomaga izločevati strupe iz organizma. Etablissement Chatelain 22 velikih nagrad — Pariš. dobavitelj pariških bolnišnic. Dobiva se v vseh lekarnah. JDrejule Davorin fiavijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.