de ko rqi j v n a glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana Št. 3/XXVI, julij 1989 : tj Referendum Smo družbeno podjetje Sprejem Zakona o podjetjih, ki je začel veljati v letošnjem letu predstavlja le začetni korak k podjetniškem razmišljanju in obnašanju. Zato v delovni organizaciji tudi nismo dolgo odlašali z reorganizacijo iz dosedanje delovne organizacije s tremi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo v družbeno podjetje, čeprav je zakon v začetku predvidel relativno dolgo prehodno obdobje. Da smo se odločili pravilno, so potrdile tudi predlagane spremembe zakona, ki predvidevajo skrajšanje prehodnega obdobja do konca letošnjega leta. Vsi tisti, ki so se zanašali na daljnje leto 1991, bodo morali krepko zavihati rokave, da bodo izpeljali reorganizacije do 31. decembra 1989. Vse dejavnosti v zvezi z reorganizacijo, ki so v naši delovni organizaciji potekale od konca februarja, je zaokrožil referendum, na katerem smo se delavci 21. junija letos odločali o prihodnjem razvoju DEKORATIVNE. Vsi, ki smo sodelovali pri referendumu, smo bili prijetno presenečeni nad rezultati. Ti so potrdili, da obstaja zaupanje novemu vodstvu in njegovemu sanacijskemu programu. Tudi udeležba na referendumu je potrdila, da se delavci zavedamo pomembnosti odločitve za naš napredek. Na glasovalna mesta v dvorano nad jedilnico je prišlo: • v Tozdu Proizvodnja tkanin 507 delavcev ali 81,64 %; • v Tozdu Energetika in vzdrževanje 32 delavcev ali 82,05 %; • v Tozdu Predilnica 189 delavcev ali 88,7 %; • v DSSS 146 delavcev ali 89,02 %. Za sprejem statuta podjetja je glasovalo: • v Tozdu Proizvodnja tkanin 461 delavcev ali 74,24 %; • v Tozdu Energetika in vzdrževanje 31 delavcev ali 79,49 %; • v Tozdu Predilnica 152 delavcev ali 71,3 %; • v DSSS 120 delavcev ali 73,17 %; • v DO skupno 764 delavcev ali 73,67 %. Za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah v organizacijo je glasovalo: • v Tozdu Proizvodnja tkanin 461 delavcev ali 74,24 %; • v Tozdu Energetika in vzdrževanje 29 delavcev ali 74,36 %; • v Tozdu Predilnica 154 delavcev ali 72, 3%; • v DSSS 115 delavcev ali 70,12 %; • v DO skupno 759 delavcev ali 73,19 %. DEKORATIVNA je torej od 1. juli- ja letos družbeno podjetje. Uresničen je eden izmed pogojev za uspešno izvedbo sanacijskega programa. Za uresničitev celotnega programa pa nas čaka še veliko trdega dela. Barbara Tekavec Zelena luč za optimizem Ugoden izid referenduma me navdaja z optimizmom, kajti v njem vidim več kot samo golo prilagajanje novi zakonodaji. V njem vidim prižgano zeleno luč za prehod v nov način gospodarjenja, za slovo od dogovorne ekonomije. Čeprav sam v praksi nisem spoznaval slabosti Zakona o združenem delu, ker sem iz gospodarstva odšel pred sprejemom Zakona o združenem delu in pretežni čas njegove veljavnosti preživel v tujini, sem imel v zadnjih mesecih priložnost na lastni koži občutiti trnje te utopije, ki nas je na-brezkonfliktno družbo svo- bodnih proizvajalcev privedla na rep Evrope. Kljub mnogim nesoglasjem, ki sem jih preživljal zadnje mesece in ki so pravzaprav samoumevni pojav v težkem položaju, je name naredil najmočnejši vtis prizor s samega referenduma. Kar nisem mogel verjeti svojim očem, da mora samo v Ljubljani ob štirih glasovalnih skrinjicah kar dvanajst ljudi prečepeti več kot deset delovnih ur! Menda tako zahteva zakon. Potem ni čudno, da nam gre tako slabo. Ta prizor mi je pravzaprav povedal vse o učinkovitosti filozofije združenega dela in o pretiranem normativizmu, ki izraža nezaupanje v delovnega človeka, ki naj bi sam odločal o rezultatih svojega dela in imel svojo usodo v lastnih rokah. V izogib formalizmu Odločitev večine članov kolektiva, da preidemo v enovito družbeno podjetje, bo omogočila odpraviti take nerazumnosti, da se izognemo formalizmu, ki naj bi služil ideji in se posvetimo vsebini. Ta naj omogoči uspešno delo in vsakemu članu kolektiva človeka vredno življenje. Seveda to ne pomeni, da nas bo izid referenduma sam po sebi rešil iz težav. Nasprotno. Pričakujem, da so najtežji meseci pred nami. Čaka nas ogromno in zahtevno delo pri reorganizaciji. Nujne so nekatere kadrovske spremembe, ki nekaterim ne bodo pogodu. Praviloma se učinkovitost začasno zmanjša, dokler se nova organizacija ne uteče. Tudi pri nas ne bo drugače. In vendar sem optimist. Kljub temu, da v banki birokratska kolesa počasi meljejo in kljub našemu utapljanju v likvidnostnih težavah (še vedno ni odločitve o sanacijskem kreditu) smo pričeli z izvajanjem sanacijskega programa. Za izboljšanje organizacije in za racionalizacijo poslovanja pripravljamo med drugimi ustanovitev komercialnega sektorja. Ta bo razdeljen na osnovne programe: dekorativna 2 Obrazložitev predloga Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja A - pohištvene tkanine, B - tkanine za prevozna sredstva, C - končni izdelki in maloprodaja ter D - preja; poleg tega pa še zunanje-trgovinski in nabavni oddelek. V razvoju pripravljamo načrt za eksperimentalno delavnico. Naročili smo opremo za računalniško oblikovanje in luknjanje kart. Skupina za zagotavljanje boljše kakovosti lepo napreduje s svojim delom. Prav tako skupina za novo mikro organizacijo in nov Pravilnik o nagrajevanjih, ki sodeluje z Inženirskim birojem. Temu smo zaupali nalogo izvedbe obračuna proizvodnje, ki bi šele omogočil kar najbolj objektivno nagrajevanje po delu. V tehničnem sektorju so pripravili načrt posamičnih ukrepov za racionalizacijo itd. Začeli smo tudi uresničevati program poslovne diverzifikacije in razvoj notranjega podjetništva. Kljub prvotno utopičnemu videzu dobiva krila projekt Poslovni center, za katerega smo v odobritev predložili zazidalni načrt. S prvim septembrom naj bi začeli delati novoustanovljeni mešani podjetji. Razgovori s tujim partnerjem o industrijski kooperaciji in morebitni ustanovitvi mešane družbe lepo napredujejo. Ne govori, naredi! Lahko bi omenil še marsikaj. Toda najpomembnejši razlog za optimizem se mi zdi volja mnogih članov kolektiva, še posebej posameznikov, vodstva in mladih strokovnjakov. Zelo pohvalna je bila izredno uspela prodajna akcija, med katero so v naši prodajalni v samo treh dneh konec tedna prodali več kot v pol meseca. Lep primer ameriškega podjetniškega načela: »Ne govori, naredi!« Zelo spodbudna je tudi pridobitev sposobnih in podjetnih sodelavcev, ki bodo s svojim znanjem in sposobnostmi lahko veliko prispevali k hitrejšemu reševanju iz težav. S svojim uspešnim delom pa bodo zagotovo pritegnili k sodelovanju še druge obetavne strokovnjake, ki jih še kako pogrešamo. Uresničitev prvih nalog iz sanacijskega programa in pomoč novih sodelavcev, ki bodo začeli delati jeseni, mi bosta sprostila več časa za pogostejše stike s člani delovnega kolektiva in poslovnimi partnerji, za katere mi, žal, sedaj zmanjkuje časa. Boris Verbič Z ustavnimi spremembami na področju družbenoekonomskih odnosov in s sprejetjem zakona o podjetjih ter drugih zveznih zakonov so ustvarjeni temelji za utrditev delovnih razmerij v skladu s potrebami po prilagojevanju tržnim zakonitostim. S tem namenom so v predlogu zakona: - enotno urejene temeljne pravice delavcev v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, ustvarjeni popolnejši normativni pogoji za zagotovitev in širše uveljavljanje pravice do dela z združenimi sredstvi in sredstvi domačih in tujih oseb; - ustvarjeni normativni pogoji za večjo mobilnost delavcev glede na potrebe delovnega procesa ter določene pravice in obveznosti organizacije in delavcev, če zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, ki prispevajo k povečanju delovne produktivnosti, delo posameznih delavcev ni več potrebno; - v skladu s spremenjeno vlogo poslovodnega organa pri organiziranju delovnega procesa in njegovo večjo odgovornostjo razširjena pooblastila poslovodnega organa pri odločanju o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca; - ustvarjene normativne predpostavke za poostritev odgovornosti za izpolnjevanje delovnih obveznosti, tako da je stalnost delavca na določenem delovnem mestu odvisna od strokovnega, pravočasnega in kakovostnega izpolnjevanja delovnih obveznosti oziroma da so pogoj za stabilnost delovnega razmerja rezultati, ki jih delavec doseže; - enotno urejena nekatera vprašanja v skladu z rešitvami iz ratificiranih konvencij Mednarodne organizacije dela in varstva pravic delavcev; - urejeni primeri in pogoji za prenehanje delovnega razmerja delavca ob njegovem soglasju, brez njegovega soglasja ali po zakonu samem; - določeni subjekti za sklepanje kolektivnih pogodb, vsebina kolektivnih pogodb in določeno, da kolektivne pogodbe ne smejo vsebovati določb, po katerih imajo delavci manjše pravice, ali določati manj ugodne delovne pogoje od pravic in pogojev, določenih s tem zakonom. Pojasnilo temeljnih pravnih institutov Glede na ustavna pooblastila federacije in družbeno sprejete oprede- litve, da se zagotovi enotna ureditev in uveljavljanje temeljnih pravic delavcev na enotnem gospodarskem območju države, je s predlogom zakona urejeno tole: 1. V temeljnih določbah je splošna definicija delovnega razmerja, v kateri je poudarjeno, da je delovno razmerje prostovoljno razmerje med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem, ki se sklene za opravljanje določenih del in ekonomsko smotrne in odgovorne uporabe sredstev, ustvarjanje dohodka oziroma dobička in ustvarjanje osebnega dohodka ter uveljavljanje drugih pravic. Predpisani so tudi način urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev ter da se določbe tega zakona nanašajo tudi na delavce v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ter drugih organizacij in skupnosti in na civilne osebe v službi v JLA. Določene so tudi druge pravice, ki jih ima delavec iz dela, kot so: pravica do zdravstvenega varstva, pravica v primeru bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, pravica do materialne varnosti ter druge pravice med brezposelnostjo. Tako si prizadevamo zagotoviti enotno ureditev in uveljavljanje temeljnih pravic delavcev na enotnem območju države. Določene so pravica in obveznost delavca, da se usposablja in izpopolnjuje v skladu s potrebami delovnega procesa, ter obveznost delovne organizacije, da materialno in drugače omogoča usposabljanje in izpopolnjevanje delavca. Predpisano je, da se s splošnim aktom v skladu z zakonom določijo pogoji, pod katerimi se sme skleniti pogodba o opravljanju začasnih ali občasnih del. 2. Na področju sklenitve delovnega razmerja je določeno, da lahko delovno razmerje sklene vsak občan, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene s tem zakonom. V določbah o načinu sklenitve delovnega razmerja je določeno, da se delavec sprejme na delo v skladu s potrebami delovnega procesa v organizaciji na podlagi sklepa pristojnega organa oziroma delodajalca. Za dela in naloge poslovodnega organa in delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se delovno razmerje sklene na podlagi razpisa. Novost je tudi večje pooblastilo individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa, da lahko vpliva na odločitev o izbiri kandidata, tako da določi predlog za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. S tem lahko vpliva na izbiro delovnega teama, ki mu bo pomagal pri organiziranju in vodenju delovnega procesa, ter doseganju boljših poslovnih rezultatov. Določena je rešitev, da sklene delavec delovno razmerje na podlagi sklepa o izbiri oziroma pogodbe o delu. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, v skladu z zakonom pa se lahko sklene tudi za določen čas. Določeno je tudi načelo, da imajo ti delavci vse pravice na delu in iz naslova dela tako kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Določeno je, da se lahko poprej preveri sposobnost delavca' za opravljanje del na delovnem mestu, pa tudi po sklenitvi delovnega razmerja s poskusnim delom ter da se lahko prevzame delavec na delo iz ene delovne organizacije v drugo pod pogoji in v primerih, določenih s splošnim aktom. S tem je omogočeno, da se strokovni kadri sprejemajo v skladu z njihovimi sposobnostmi, in omogočena večja mobilnost delavcev. Določeno je, da se lahko delovno razmerje s pripravnikom sklene za nedoločen ali določen čas ter možnost strokovnega usposabljanja pripravnikov za samostojno delo brez sklenitve delovnega razmerja. Določeni so pogoji za začasno in trajno razporeditev delavca v okviru delovne organizacije oziroma v okviru posebnih oblik združevanja dela in sredstev v skladu z znanjem in sposobnostmi delavca in po potrebah dela. Tako je omogočena večja mobilnost delavcev, boljše izkoriščanje dela delavcev in delovnih sredstev. V tem zakonu so precej spremenjeni pogoji za razporejanje delavcev na delovna mesta, in sicer tako, da je določeno, da se morajo delavci razporediti v skladu s svojim znanjem in sposobnostmi. Za delavce, za katere se ugotovi, da nimajo sposobnosti za izpolnjevanje del in nalog, ki so jim zaupani, ali ki trajno ne dosegajo povprečnih delovnih rezultatov, je predpisano, da se razporedijo na druga delovna 3 dekorativna mesta glede na svoje delovne sposobnosti, če pa takšne razporeditve ne sprejmejo, ali takšnih delovnih mest ni, jim delovno razmerje preneha. Določene so tudi pravice delavca, katerega delo ni več potrebno zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, odide na delo v drugo delovno organizacijo in druge pravice iz naslova dela, da bi se zagotovila materialna in socialna varnost delavcem, ki jim ni zagotovljeno delo v drugi organizaciji. Navedeni so enotni temelji za natančnejšo ureditev teh pravic z republiškimi in pokrajinskimi zakoni. Določena je možnost združevanja sredstev za zagotavljanje pravic delavca, katerega delo ni več potrebno zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, da bi se ustvarile ugodnejše možnosti za zaposlovanje nasploh. S predlaganimi rešitvami bodo zagotovljene: - Konkurenca sposobnosti in znanja in sicer: ne samo z izbiro ob sklenitvi delovnega razmerja in uvedbe poprejšnje preveritve strokovnih sposobnosti in poskusnega dela, temveč tudi z ustreznimi rešitvami o razporejanju delavca med delovnim razmerjem ter oceno njegove sposobnosti, če nestrokovno opravlja delo oziroma če ne doseže delovnih reuzltatov, ki se navadno pričakujejo. - Mobilnost delavcev v okviru delovne organizacije ter med delovnimi organizacijami, ki je v funkciji potreb delovnega procesa, tako da je predpisano, da je lahko delavec med delovnim razmerjem začasno ali trajno razporejen na vsako delovno mesto v skladu s potrebami delovnega procesa. Z enakim namenom je uveden tudi institut prevzemanja delavca v drugo delovno organizacijo ter možnost trajne razporeditve delavcev v okviru sistema združevanja delovnih organizacij in začasne razporeditve. Večjo mobilnost delavcev zagotavlja tudi določba, ki daje poslovodnemu organu oziroma delodajalcu pooblastilo, da določa o razporejanju delavcev med delovnim razmerjem. - Normativne možnosti za odpravljanje monopola na delovno mesto in varnost delovnega razmerja in delovnega mesta so možne le, če to opravičujejo delo in delovni rezultati delavca in potrebe delovnega procesa - tako da je stalnost delavca na delovnem mestu odvisna od vestnega, strokovnega, pravočasnega in kakovostnega izpolnjevanja delovnih obveznosti oziroma da so pogoj za stabilnost delovnega razmerja celotni rezultati dela delavca. Tako bo izključen monopol na delovno mesto, poslovodni organ pa bo dobil ustrezna pooblastila, da hitro ustrezno ukrepa, da delovni proces ne bi trpel. 3 Na področju urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavca so določene osnove za ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti delavca, organi, ki odločajo o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca ter način uresničevanja posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti delavca. Določena je obveznost delavca, da dela in naloge opravlja tako, da ekonomsko smotrno in družbeno odgovorno uporablja zaupana sredstva in dosega delovne rezultate. V določbah o delovnem času je predpisano, da delovni čas delavca ne sme biti daljši od 42 ur na teden. Določene so tudi možnosti za skrajšanje delovnega časa oziroma za delo, daljše od polnega delovnega časa. Navedene so zakonske osnove za prerazporeditev in urejanje razporeditve delovnega časa v skladu s potrebami delovnega procesa in boljšim izkoriščanjem delovnih sredstev. Določena je možnost, da se sklene delovno razmerje z delovnim časom, ki je krajši od polnega delovnega časa, za vse delavce, p : tudi pravica delavca, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od predpisanega polnega delovnega časa, da sklene delovno razmerje v več delovnih organizacijah oziroma pri več delodajalcih, da bi dosegel poln delovni čas. Predpisano je, da sme delavec, ki dela v eni delovni organizaciji s polnim delovnim časom, v primerih in pod pogoji, določenimi s splošnim aktom, delati v drugi delovni organizaciji. V določbah o počitkih in dopustih je določena obveznost delavcev v organizaciji, da s splošnimi akti določijo in zagotovijo pravico delavcev do počitka med delom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma, tedenski počitek in letni dopust, najmanj v obsegu, določenem z zakonom in ratificiranimi konvencijami MOD. Določena je tudi pravica delavca do odsotnosti z dela ob nadomestilu in brez nadomestila osebnega dohodka. Določeno je tudi, kdaj delavcu miruje delovno razmerje, ter pravica delavca, da se vrne v delovno organizacijo. Prav tako je določeno, da mora delovna organizacija po vrnitvi sprejeti delavca na delo in ga razporediti na delovno mesto, ki ustreza znanju in sposobnostim. Določene so temeljne pravice delavcev s področja varstva pri delu in obveznost delovnih organizacij, da omogočijo varne delovne pogoje, tako da sprejemajo predpisane ukrepe in normative za varstvo pri delu. V tem zakonu je določeno, da se v skladu s potrebami enotnega jugoslovanskega področja dela s podzakonskimi predpisi zveznega upravnega organa, pristojnega za delo, predpišejo splošni in posebni ukrepi ter normativi za varstvo pri delu, ker je varstvo pri delu integralni del vsakega delovnega procesa in se uresničuje kot del sistema tehničnih normativov in standardov. Tako bomo premostili sedanje stanje, ko ni bilo potrebnih ukrepov in normativov, kar je v skladu s sklepi Zveznega zbora in Odbora za delo, zdravje in socialno politiko. V skladu z rešitvami iz ratificiranih mednarodnih konvencij je zagotovljeno varstvo delavcev, mlajših od 18 let, in varstvo delavk pred delom na posebno težkih delih in ponoči ter prepoved dela, daljšega od polnega delovnega časa, in ponoči za delavke med nosečnostjo ali delavke z otrokom do dveh let starosti. Določena je pravica do porodniškega dopusta najmanj 180 dni nepretrgoma in pravica, da dela s polovico delovnega časa, dokler otrok ne dopolni enega leta starosti oziroma dokler ne dopolni treh let, če je otroku po mnenju pristojnega zdravstvenega organa potrebna nega. Določeno je tudi varstvo delavcev, pri katerih nastane invalidnost. Glede na ustavna načela je določeno, da ustvarja delavec osebni dohodek v sorazmerju s prispevkom pri ustvarjanju dohodka oziroma dobička. Navedeni so skupne osnove in merila za pridobivanje osebnega dohodka, ki se natančneje razčlenijo s splošnimi akti, in določeno, da se osebni dohodek zaradi zagotavljanja ustrezne socialne in materialne varnosti delavca kot akontacija osebnega dohodka začasno ugotavlja in izplačuje mesečno. Določeno je, da delavec poleg osebnega dohodka ustvarja pod pogoji in v višini, določeni z zakonom in splošnim aktom, tudi določena nadomestila osebnega dohodka med odsotnostjo z dela (med začasno delovno nezmožnostjo, odsotnostjo z dela ob nadomestilu osebnega dohodka, letnim dopustom, praznični dnevi, ko se ne dela, ob strokovnem usposabljanju ipd.) ter nadomestila med uveljavljanjem pravice iz naslova preostale delovne zmožnosti. V skladu z ustavnim načelom zagotavljanja materialne in socialne varnosti delavcev in obveznostmi, prevzetimi z mednarodnimi konvencijami, je določeno, da pripada delavcu iz naslova za reden delovni čas osebni dohodek najmanj v določeni višini, pri čemer bo višina zajamčenega osebnega dohodka natančneje določena z zakonom in splošnim aktom. Glede na načelo solidarnosti je določeno, da uporabljajo delavci sredstva za neposredno skupno porabo, da bi sodelovali pri kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev, zlasti tistih z nižjim osebnim dohodkom, v skladu z osnovami in merili, določenimi z zakonom in splošnim aktom - regres za letni dopust, odpravnina, solidarne pomoči delavcu in njegovim družinskim članom, jubilejne nagrade idr. Določene so tudi druge oblike motivacije delavcev. 4. V določbah o odgovornosti za izpolnjevanje delovnih obveznosti so osnove za samoupravno ureditev hujših in lažjih kršitev delovnih obveznosti. Določeni so disciplinski ukrepi, ki se lahko izrečejo za kršitve delovnih obveznosti, ter kršitve delovnih obveznosti, za katere se po zakonu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. S tem bosta zagotovljeni večja disciplina in odgovornost za izpolnjevanje del in nalog, končno pa bomo odpravili tudi mnenje, da je zaposlenost v naših razmerah svojevrstni privilegij in da je delavcu delovno razmerje zagotovljeno ne glede na njegov odnos do dela Za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ter drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov so z zakonom določeni disciplinski organi prve stopnje - poslovodni organi in disciplinska komisija in organ druge stopnje - organ upravljanja oziroma komisija, določena s splošnim aktom. Določeno je, da disciplinska komisija oziroma senat disciplinske komisije ne sme imeti manj kot tri člane, ter način njihove izvolitve. Določeni so tudi organi, pristojni za začetek postopka, in obveznost pristojnega organa, da začne postopek za razrešitev poslovodnega organa in delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če v predpisanem roku ne vloži zahteve za začetek disciplinskega postopka. Popolneje je urejen disciplinski postopek, način njegovega vodenja in izrekanje disciplinskih ukrepov. Določeni so pravica do ugovora delavca oziroma vložnika zahteve za začetek disciplinskega postopka zoper disciplinski sklep prve stopnje in roki za vložitev ugovora in za odločanje v zvezi z ugovorom. Določeni so zastaralni roki za začetek in vodenje postopka ter izbris izrečenih ukrepov. Natančneje je urejen institut odstranitve delavca z delovnega mesta, na katero je bil razporejen, ali iz delovne organizacije. Poslovodnemu organu ali drugemu pooblaščenemu delavcu je dano pooblastilo, da sme v izjemnih primerih z neposrednim ustnim ali pisnim nalogom odstraniti delavca z delovnega mesta ali iz organizacije. Določena je odgovornost delavca za škodo, ki jo povzroči, obveznost organizacije, da zahteva povračilo škode od delavca, možnost pavšalnega povračila škode ter odgovor- dekorativna 4 nost organizacije za škodo, ki jo povzroči delavec drugi osebi. Določena je tudi odgovornost organizacije za škodo, ki jo delavec utrpi pri opravljanju delovnih obveznosti. Z določbami o določitvi pravic, obveznosti in odgovornosti delavca je zagotovljen enoten sistem urejanja delovnih razmerij za vse oblike lastnine proizvajalnih sredstev. To je zagotovljeno z enotno ureditvijo temeljnih pravic, obveznosti in odgovornosti, s čimer se uveljavlja delo tudi v drugih lastniških oblikah gospodarjenja, s tem pa so izenačene vse oblike gospodarjenja, le-te pa se v bistvu obravnavajo tako kot družbena podjetja, kar je tudi eden izmed glavnih pogojev za zagotavljanje enotnega tržišča nasploh, pa tudi tržišča delovne sile. Na teh osnovah temeljijo tudi rešitve o: določanju pravic, obveznosti in odgovornost delavcev; varstvu delavca in varstvu njegovih pravic; delovnemu času; počitkih in dopustih; osebnih dohodkih, nadomestilih in drugih oblikah motivacije delavca. Z opredelitvami v zvezi z manjšim številom disciplinskih ukrepov, predpisovanjem najučinkovitejših disciplinskih ukrepov (denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja) in možnostjo, da disciplinski ukrep izreče poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, se bo disciplinska odgovornost hitreje ugotavljala. Poleg tega je popolnoma urejen disciplinski postopek, s čimer je izrazito zmanjšan normativizem na tem področju v splošnih aktih. Prav tako so s popolno ureditvijo disciplinskega postopka odpravljeni procesni pomisleki ter ovire pri vodenju postopka kot pogost razlog, da sodišča združenega dela razveljavijo disciplinske odločbe. 5. V določbah o prenehanju delovnega razmerja so določene osnove in primeri, ko delavcu preneha delovno razmerje ob njegovem soglasju ali brez njega. Predpisano je tudi, da lahko delavec, ki je izpolnil pogoje za osebno pokojnino, ostane v delovnem razmerju po sklepu pristojnega organa upravljanja organizacije oziroma delodajalca v skladu z zakonom in splošnim aktom. Ta rešitev bo gospodarskim in drugim subjektom omogočila, da v vsakem konkretnem primeru, glede na svoje potrebe po delavcih, ustrezno odločijo v skladu z zakonom in splošnim aktom. Prav tako se upoštevajo posebnosti posameznih republik oziroma pokrajin in omogoča, da se to vprašanje natančneje uredi z zakonom in splošnim aktom. Določeno je tudi, kdaj delavcu preneha delovno razmerje po zakonu samem, in prenehanje delovnega razmerja, če je uveden postopek za prenehanje organizacije, ter mož- nost prenehanja delovnega razmerja delavcu, če organizacija ne uporablja ekonomsko smotrno in odgovorno sredstev za ustvarjanje dohodka ozrioma dobička, če je uveden sanacijski postopek ali postopek za stečaj, pod pogoji, ki so določeni z zakonom. 6. Na področju varstva pravic delavcev je z zakonom določena pravica delavca do varstva svojih pravic pri pristojnem organu v delovni organizaciji, pristojnih sodiščih, družbenih pravobranilcih samoupravljanja, inšpekcijskih organih in drugih pristojnih organih, roki za vložitev zahteve ter roki za odločanje o vloženih zahtevah. 7. V določbah o kolektivnih pogodbah so v skladu z amandmajema XV in XXI k ustavi SFRJ s predlogom zakona določeni subjekti za sklenitev kolektivnih pogodb, obvezna vsebina kolektivnih pogodb, pravilo, da se sklepajo v pisni obliki za določen in nedoločen čas, mož- Praznovanje sedemdesetletnice Dekorativne, ene najstarejših tekstilnih tovarn v Sloveniji, je bilo malce nenavadno. Ob skoraj tričetrt stoletnici svojega obstoja tovarna ni priredila praznovanja v slogu, ki smo ga navajeni ob takih priložnostih. Ni se poskušala ponašati s svojimi poslovnimi uspehi, s prodorom na svetovna tržišča, z visoko kakovostjo svojih izdelkov. Za vse to bi imela dovolj vzroka, saj si je Dekorativna v sedemdesetih letih pridobila ime, ki je cenjeno znotraj in zunaj meja naše dežele. Vendar se je ob svojem visokem jubileju tovarna zazrla nazaj, v preteklost, z zavestnim spoznanjem, da je današnja sodobna tovarna daljna vnukinja preproste, stare slovenske kmečke izbe, v kateri sta dolga stoletja na kolovratih nastajala nit in na statvah platno. To platno je oblačilo slovenskega človeka vse do tistih davnih dni, ko je, obvezno v kmečki obleki, karantanski vojvoda sedel na knežji prestol. Pridelovanje lanu, izdelovanje platna, pridobivanje volne, to je ena najstarejših, prav gotovo pa tudi najpomembnejših vej našega gospodarstva v preteklosti. Tudi beseda plačati pride od platiti - platno. Platno je bilo dolga stoletja plačilno sredstvo. Tudi davke in desetino so nost odpovedi kolektivne pogodbe, njeno registriranje pri pristojnih organih družbenopolitične skupnosti in objavljanje v uradnem glasilu. Določeno je, da kolektivne pogodbe ne smejo vsebovati določb, po katerih imajo delavci manjše pravice, ali z njim določiti manj ugodne delovne pogoje od tistih, ki so z zakonom določeni za delavce v družbenem sektorju. Predpisano je tudi, da je treba skleniti pogodbo o delu z vsakim delavcem preden le-ta začne delati na podlagi kolektivne pogodbe. 8. V kazenskih določbah so določeni prekrški in denarne kazni za kršitev posameznih določb zakona za organizacijo in odgovorno osebo, katerih višina je določena v skladu z družbeno nevarnostjo posameznih prekrškov in v razponih določenih z zakonom o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi. 9. V prehodnih in končnih določbah je določen rok za uskladitev splošnih aktov s tem zakonom. naši kmetje plačevali s platnom. Podatke o tem imamo s Tolminskega še iz 13. stoletja. Tkanje je bilo nekoč tako zelo razvita dejavnost v naših krajih, da so po nekaterih vaseh, predvsem po Koroškem, znali tkati vsi vaščani. Zanimiv je tudi podatek, da je bila prva slovenska šola, ki je nastala na pobudo države in ne cerkve - predils-ka šola. Ustanovili so jo leta 1765, v času, ko je prevladovala miselnost, da ljudstvo znanja ne potrebuje. Platno je bilo vedno nadvse cenjeno blago. Izdelovali so različne vrste platna, med njimi sta bila najboljše kakovosti takoimenovani kranjski prt in koroški ras. Slovensko platno je bilo vedno tudi zelo cenjeno med tržaškimi in genovežanskimi ladjarji, saj 'so njihove ladje z jadri, stkanimi na slovenskih tleh, plule po vseh svetovnih morjih. Ni zato Valentin Vodnik brez vzroka pel: »... lanovi Slovencem cekine neso...« Delo na poti od setve lanu do srajce je bilo dolgo, težko in naporno, zato so si ga naši kmetje olajšali tako, da so drug drugemu pomagali. Puljenje lanu, lomljenje lanenih stebel ali te-ritev, česanje, preja in tkanje, vse to je bilo nekoč skupno delo. Sosedje so se zbirali in si pomagali pri delu. V kmečki izbi so se od zgodnje jeseni do pozne pomladi vsak večer zbirali vaščani, danes pri enem, jutri pri drugem. Podobo take kmečke izbe je prikazala proslava v Dekorativni. Ob večerni preji so se zbrali trije rodovi: ded in babica - nosilca starega izročila in življenjskih izkušenj, nato gospodar, ki čvrsto podpira svoj vogal hiše in gospodinja, ki podpira ostale tri! Nato še mladi rod, ki sicer pridno dela, a pri tem ne tke le tistih niti, ki jih je videti na kolovratu, ampak med seboj tke tudi skrite niti, take ki jih na zunaj kljub glasnemu in šaljivemu obnašanju ni videti. Še celo dekle, ki se zaprede v taki niti, včasih le težko ugane, kateri fant je pravi. Le ugiba lahko. Če pri žetvi fant veže snope za njo, če jo pri košnji vabi, da naj bi ona grabila za njim, če ji s sejma prinese lectovo srce, če jo ob veliki noči poprosi za pisanico, če pa ji celo s preje nese kolovrat domov, tedaj pa je njegova naklonjenost že tako očitna, da se začne po vasi šepetati: med njima pa se nekaj napreda! Zopet je tu beseda »preja« - »zapredati se«. Poleg družabnosti pa pomeni stara slovenska kmečka izba glavno nosilko in ohranjevalko slovenstva. V tej izbi je naše narodno izročilo prehajalo iz roda v rod - pesem, ples, šege, vraže, reki, izreki, stare ljudske modrosti, pripovedi in bajke. Koščke tega starega bogastva smo videli na proslavi obletnice Dekorativne. Zares dragoceno je, da so se delavci predilske in tkalske stroke tako zavzeto lotili predstave, ki prikazuje korenine proizvodnje tekstila. Svoje vloge so nastopajoči kot igralci, plesalci in pevci odigrali tako pristno in doživeto, da nam bo vsem, ki smo predstavo videli, ostala v spominu kot neponovljivo doživetje. Dušica Kunaver Člani naše kulturne skupine so skupaj s tov. Dušico Kunaver obudili spomine na stare ljudske običaje: predenje, tkanje. Nastopili so tudi na proslavi ob 1. maju in na srečanju upokojencev. Praznovanje sedemdesetletnice Dekorativne V znamenju ljudskega izročila 5 dekorativna Razmišljanja o našem glasilu Radi slišimo resnice Ob branju našega glasila pogrešam predvsem članke, ki bi obravnavali življenje in delo v sami delovni organizaciji, pa tudi zunaj nje. Mnogo stvari se zgodi vsak dan, veselih pa tudi žalostnih, v službi pa tudi doma, kar bi z veseljem prebirali v našem glasniku, če bi se nas le ojunačilo čim več delavcev iz proizvodnje. Saj ni treba pisati novinarsko, pač pa tako, da bomo vsi razumeli, preprosto tako, kot mislimo. Malo bo popravila urednica, pa bo. Malo korajže in šlo bo. Torej sem se oglasila iz tkalnice in vam bom opisala, kako se počutim na svojem delovnem mestu. Letos bom praznovala trideset let, kar delam kot tkalka. Ves čas za stroji. Spominjam, se, ko sem prišla v obrat B na Titovi cesti. Bilo je leta 1959. To je bil mlad kolektiv. Dekleta so vsak dan prihajala, pa tudi odhajala. Nekatere so težko delale ponoči, pa tudi praha in ropota vsakdo ne prenaša lahko. Veliko nas pa vstraja in dela do pokoja na svojih delovnih mestih, ker smo vzljubile svoje delo in ga z veseljem opravljamo. Zadovoljna sem, če mi stroji lepo tečejo, da je čim manj napak in slabih izdelkov. Saj se zavedam, da slabega blaga nihče ne kupi rad. Treba ga je prodati s popustom, kar je pa za tovarno sama izguba. Zato pazim kolikor se le da, da je slabih metrov čim manj. Kaj me moti v tkalnici? Več stvari. Prvič - premalo tkalk, preddelavk in tudi mojstrov. Drugič — slaba organizacija dela. Tu zelo šepamo in bo treba hitro ukrepati, da bo proizvodnja tekla kot bi morala in, da bo tudi kakovost boljša. Zanjo pa se moramo truditi vsi, vsak po svojih močeh. Od dobavitelja surovin, da nam res zagotavlja kakovostne surovine in od dela pri vseh fazah do končnega izdelka. Hočem reči, če se bomo vsi zaposleni potrudili in delali odgovorno ter kakovostno, bomo zagotovo uspešni. Pomladiti vrste tkalk Pri delu v tkalnici bo treba zaposliti mlada dekleta, da se bodo čimprej priučile za tkalke. Vsi namreč dobro vemo, da mine kar precej časa do dobre tkalke ali mojstra. Vemo pa tudi, da se kolektiv stara, predvsem plišarska tkalnica. Ne rečem, da smo že za staro šaro. Nismo pa več take kot pred dvajsetimi leti. Saj se trudimo in se še ne damo. Leta pa so tu, in z njimi vse druge težave, ki tarejo ženske v teh letih. Zato bomo rabile vedno več pomoči. Opažam pa ravno obratno, starejše smo, več moramo delati. To mislim, da ni pošteno. To naj bi delale mlajše, saj se zahteva, da dela tkalka na šestih strojih. Ne trdim, da se to ne da. Lahko se dela, če je dobra organizacija in če so mlajše tkalke. Pa tudi kakšni artikli so na šeststrojnem sistemu. Vidite, tu je veliko stvari, ki bi jih morali urediti, da ne bo toliko slabe volje med delavci. Če nas bo več, bomo vsi lažje delali. Zanimivo bo tudi, če bo kdo kaj napisal, kako je pa v drugih oddelkih, kako delajo, kakšno organizacijo imajo in kako so zadovoljni na svojih delovnih mestih. Odkrita beseda najde pravo mesto Pa še nekaj me moti. Namreč to, da smo. bili delavci vse premalo seznanjeni kako se gospodari, v kakšnih težavah smo se nahajali tako, da se je včasih po tovarni slišalo vse drugo, samo resnice bolj malo. Treba je ljudi seznaniti in obveščati o vseh težavah, se pogovoriti, naj so še tako težke in boleče. Prepričana sem, da bomo vsi razumeli, samo treba nam je pravilno povedati, pa ne bo prišlo do nesporazumov. No, zaenkrat naj bo dovolj, pa spet drugič kaj. (Upam, da brez dobronamernih kritik). Pa še to. Ob koncu bi še rada povedala nekaj spodbudnih besed našemu novemu direktorju. Slišim in čutim, da ste med nami priljubljeni, da vam zaupamo, da nas boste po svojih najboljših močeh dobro vodili (kakor se pač da voditi v teh kriznih časih), da bomo Dekorativci spet taki kot nekoč, ko nas je vodil tovariš Rade. Da bomo imeli spet boljši kruh. Prvi rezultati so že tukaj odkar nas vodite. To se vidi, da se trudite in, da delate dobro. Pridite tudi kaj med nas v proizvodnjo, da se bolje spoznamo. Saj pregovor pravi, da mora dober pastir poznati svoje ovce, da lahko uspešno dela z njimi. Pišite tudi drugi! Vaša sodelavka tkalka Novice ... novice ... Dežurni vikend v naši prodajalni Prodaja blaga po nižjih cenah, prikaz možnosti uporabe naših tkanin po načelu »naredi si sam«, z reklamnimi obvestili in dežurstva v prodajalni, v dneh, 16., 17. in 18 ju- nija je pri kupcih zbudilo veliko pozornost in zanimanje. Presenetljivo velik obisk, po številu 447, lep izkupiček 298.571.640 dinarjev, kaže na ponavljanje podobno programsko pripravljenih prodajnih in razstavnih akcij, z načelom, »razvijati, nadaljevati in ponavljati sveže in novorojene ideje«. Srečanje upokojencev 14. junija 1989 Trije direktorji Dekorativne Bernard Rode, Janez Nebec in Boris Verbič Op. ur.: Če kaj lahko razveseli urednika glasila so to prav gotovo takšni-le spontani prispevki, ko sodelav-ka(-ec) sam od sebe začuti, kaj bi rad izvedel in kaj povedal drugim ter to tudi stori. Glasilo naj bi bilo prav zato, da se čimbolj spoznamo med seboj, da čim več izvemo o delu sodelavcev v kolektivu pa tudi njihovem življenju, če tako želijo in še posebej o poslovanju tovarne, njenih pridobitvah in napakah. Zato naj bi bilo glasilo res naše. dekorativna 6 Potovanja nam širijo obzorja Grčija, dežela tisočerih presenečenj Že kot otrok sem slišala o Grčiji, njeni mitologiji in kulturnih znamenitostih. Več kot sem vedela, bolj močna je bila želja, da bi to deželo od blizu spoznala, da bi tudi sama kdaj stala vrh Akropole. Ta želja se mi je izpolnila, ko smo se v okviru društva slepih domenili, da gremo na izlet, ki ga organizira Slovenijaturist. 18. maja smo se zbrali na železniški postaji, kjer nas je vodička Božena razporedila po kabinah spalnika. Iz svoje kabine sem odšla k prijateljici Sonji in njeni mami Silvi. Ko smo se peljali mimo njunega domačega kraja, so na postaji čakali njuni domači, katerim je Silva skozi okno drvečega vlaka spustila paket. Kar zavriskala je od veselja, ko je videla, da so ga dobili, medve s Sonjo pa sva se bučno zasmejali. Ro osemnajstih urah naporne vožnje, saj nisem skoraj nič spala, smo se pripeljali v Skopje, od koder smo po polurnem postanku za kavico nadaljevali pot, saj je bilo pred nami še več kot 700 km vožnje do Aten. Tu so vodstvo izleta prevzeli vodič Dimitrij, ki pa smo ga vsi raje klicali Bebi, ter šoferja Andrej in Aristo, ki sta nas ves čas potovanja varno vozila skozi vse pasti grškega prometa. Po prehodu našega carinskega bloka sta Bebi in Božena pobrala potne liste in kartončke, na katere smo morali napisati svoje osebne podatke, katere obdržijo grški cariniki. Le nekaj metrov proč od meje je parkirišče, kjer smo se ustavili za kratek čas, da so nekateri zamenjali marke za drahme, saj sta bili tam dve menjalnici. Grki veliko dajo na turizem, zato imajo lepo urejene in dobro vzdrževane ceste, ob katerih je veliko restavracij z urejenim parkiriščem in na enem izmed njih smo se ustavili tudi mi. Ko smo se odpeljali naprej, nam je Bebi pripovedoval o značilnostih in zgodovini Grčije. Za krajši čas smo se ustavili v Termopilah, kjer stoji spomenik vojaka in spominska plošča v spomin na bitko med Grki in Perzijci, ki so se bojevali med seboj več kot 40 let, v dobi od približno 490-ega leta - 450 pred našim štetjem. Avtobus se je nazadnje le ustavil pred hotelom Marathon, v katerem smo se nastanili za nekaj dni. Naslednje jutro smo imeli po zajtrku nekaj ur prostega časa. Nekateri so odšli z Bebijem na Tržnico, manjša skupina pa je odšla v drugo smer, v kateri sem bila tudi jaz. Priti smo hoteli do kakšne trgovine, pa nam to ni uspelo, saj so križišča veliko bolj zapletena in promet veliko bolj neurejen kot pri nas. Vozniki pešcev sploh ne upoštevajo, in če ne ste-češ prav hitro čez cesto, seveda, če je cesta prosta in imaš zeleno luč, ti besno zatrobijo. Žan, Tatjana in jaz smo v tej zmedi kmalu obupali. Sedli smo k mizam bližnjega lokala, veselo klepetali ob hladni pijači in kavi in poslušali škripanje gum zavirajočih avtomobilov, ob katerih mi je bilo kar nekam tesno pri srcu. Popoldne smo se odpeljali na panoramsko vožnjo po Atenah. Peljali smo se mimo spomenikov, akademije, za nekaj minut pa smo se ustavili pri častni gardi, kjer so se nekateri tudi fotografirali. Pot nas je nato vodila na Akropolo, kamor smo se povzpeli po številnih, lepo urejenih stopnicah. Najprej smo se zaustavili pri Propilejih, kjer nam je Bebi povedal nekaj o zgodovini Akropole, nato pa smo se mimo njih po stopnicah povzpeli na vrh, kjer stoji mogočni Partenon, ki me je presenetil s svojo velikostjo. Sredi Partenona je nekoč stal kip boginje Atene, izdelan iz slonove kosti in zlata, ki pa so ga Turki odnesli s seboj, ko so se umikali iz Aten. Nato smo si ogledali muzej, ki je v sklopu Akropole, v katerem so razstavljeni kipi, mnogi predmeti iz različnih obdobij preteklosti, zidni reliefi in kipi, ki so me najbolj osupnili. Otipavanje je sicer prepovedano, toda nam so dovolili, ko so videli, da ne vidimo. Ne morem vam povedati, kako majhno in nebogljeno sem se počutila, ko sem si otipala enega izmed kipov, izdelanega do najmanjše potankosti že pred našim štetjem. Vse to mi je dalo veliko misliti, zato sem z mešanimi občutki odhajala iz muzeja. Za spomin smo se še slikali pred Partenonom, jaz pa sem naredila še en panoramski posnetek, saj je pogled na mesto z višine res nekaj čudovitega. Sonce je še močno žgalo, ko smo se spuščali po stopnicah z vrha Akropole, in že od daleč smo slišali glas prodajalca, ki je ponujal hladno oranžado, s katero smo se tudi osvežili, nato pa stekli navzdol po stopnicah k avtobusu, ki nas je popeljal na panoramski ogled pristaniškega mesteca Pireja. To je zelo slikovito mestece, ki se je dobesedno že zlilo z Atenami. Poleg velikega pristanišča za potniške in ostale ladje, imajo urejeno veliko marino s številnimi privezi za jahte. Tik ob obali so pokrite restavracije z morskimi specialitetami, ki jih turisti zalivajo z Recino, vinom, ki ga Grki izdelujejo iz smole posebnih trt. Za mnoge od nas so bile cene tam preveč »slane«, saj si moral za porcijo rib odšteti 1000 drahm (kar je tedaj zneslo 70.000 N-din), zato smo raje odšli do bližnjega lokala, kjer pa sem doživela še eno neprijetno presenečenje. Stopili smo do stojal z razglednicami in si jih nekaj izbrali. Posedli smo k mizam pred lokalom in čakali, a k nam ni bilo nikogar toliko časa, dokler jih nismo poklicali, kar se je ponovilo tudi tedaj, ko smo hoteli poravnati račun. Ko smo se vrnili v hotel, so nekateri takoj zdrveli po trgovinah, jaz pa sem odšla s svojo družbo na praznovanje Marinkinega rojstnega dne. Po vrnitvi v hotel pa smo se pripravili za odhod v Plako. Ko smo prispeli v zabavišče, je glasba že igrala. Posedli smo k mizam ob steni, naokrog pa so hodili fotografi in nas zaslepljevali s svojimi bliskovkami. Med igranjem orkestra so nam postregli z večerjo, nato pa smo se lahko bolj posvetili poslušanju glasbe in občudovanju grške folklore, ki so jih izvajali plesalci v narodnih nošah. Ob točki, imenovani »Trebušni ples« smo se do solz nasmejali, saj je plesalka pri sosednjem omizju izbrala soplesalca, ki je moral delati oz. plesati, kakor mu je ona ukazala. Ker tam ne smejo uporabljati ozvočenja, so pevci hodili od mize do mize in okrog polnoči začeli izbirati plesalce, ki so jih nato učili plesati. Kmalu so fotografi prinesli naše fotografije, ki smo jih nekateri tudi kupili. Tri urice zabave so bliskovito minile. Vsem je bilo kar žal, ko smo se morali vrniti v hotel, za spomin pa smo si še prej kupili kaseto orkestra, ki nas je zabaval. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpeljali do Korintskega prekopa, ki so ga zgradili leta 1893. Na koncu mostu so na obeh straneh kioski s spominki in kasetami. Silva, ki je bila na tem izletu že med prvomajskimi prazniki, je vprašala prodajalca za ceno kaset, za katere je zahteval 1000 drahm, ko pa je videl, da nameravamo oditi, je takoj znižal ceno na 500 drahm, na kar smo pristali. Ko smo odhajali, je dal trgovec Silvi za spomin eno kaseto. Kmalu smo se odpeljali proti Mike-nam, kjer so si nekateri ogledali mikensko Akropolo, nato pa smo obiskali Agamemnonovo grobnico. V prijetno hladni votlini grobnice so še danes vidne zidne freske in reljefi. Iz Miken smo se odpeljali do Epi-davrusa, kjer smo si ogledali najstarejše gledališče na odprtem. Že ko smo vstopili skozi vhod na osrednji prostor, mi je vzelo sapo ob pogledu na kamnite sedeže, ki so se dvigali visoko v nebo. Sedla sem nekje v sredino in uživala v pevskih in re-citacijskih točkah. Ne morem vam opisati, kako lepo sem jih slišala, čeprav so nastopali brez ozvočenja. Le veter je občasno zmotil in odnesel glasove vstran. Muzej, ki smo si ga nato ogledali, je bil bolj teman, zato so se zidni reljefi in ostali predmeti, ki so bili tam razstavljeni, bolj slabo videli. Tudi tu je bilo razstavljenih nekaj kipov in pa stebri treh različnih stilov. Polni vtisov smo se vračali v hotel. Misli so se kar prehitevale med seboj in kljub prizadevanju nikakor nisem mogla zaspati, čeprav sem vedela, da se bomo naslednje jutro že 7 dekorativna zelo zgodaj poslovili od Aten. Naš prvi postanek so bili Delfi, z vodnjakom, kjer si po starih pripovedih vsak, ki se umije v njem, izmi-je vse grehe, sveto potjo, ob kateri so z obeh strani postavljeni kamniti kvadri, na katere so antični Atenci zapisovali razne podatke, račune in dokumente o številu osvobojenih sužnjev in še marsičem. Pot nas vodi mimo svetišča, pred katerim je v antični dobi sedela prerokinja Pitija, ki je dvosmiselno odgovarjala, ko jo je kdo povprašal o usodi, ki ga čaka. Zame je bil zelo zanimiv »popek« iz kamna, ki so ga stari Grki imeli za središče sveta. Za hip smo se zaustavili tudi pred Atensko zakladnico, nato pa smo se vrnili nazaj proti avtobusu. Med vožnjo k naslednjemu postanku nam je Bebi povedal mit o Zevsu in njegovi družini, ki je zelo zanimiv, a predolg, da bi vam ga predstavila. Peljali smo se skozi mestece Trikala naprej skozi Kalambako do pravljične pokrajine v tesalskih gorah, imenovane Meteora. Po serpentinasti cesti smo se pripeljali do prvih navpičnih kamnitih skalnatih stebrov, na vrhu katerih so postavljeni samostani. Ravno ko smo se peljali mimo enega od njih, so na vrh vlekli hrano in druge potrebščine z jekleno vrvjo, na katero je pritrjena mreža. Najbolj radovedni in pogumni so se po spolzki poti odpravili na enega od samostanov, ki je dostopen turistom. Da nam vožnja proti Solunu ne bi bila preveč dolgočasna, nas je Bebi razgibal z nagradno igrico. Na listke smo morali vpisati vseh 13 bogov iz mita, ki nam ga je malo prej povedal, kar pa nikakor ni bilo lahko, ker so bile med njimi tudi osebe, ki niso bili bogovi. Vendar se je bilo za vrč z naslikano sovo, kaseto in liter vina vredno potruditi. Nazadnje sva se s Sonjo potegovali za 2. nagrado, ki sem jo dobila jaz, ker Sonja ni hotela več sodelovati. Mračilo se je že, ko smo se pripeljali v Solun, kjer nam je Bebi med panoramsko vožnjo opisal značilnosti mesta. Avtobus se je nazadnje ustavil pred hotelom Viktorija, kjer smo prespali zadnjo noč izleta po Grčiji. Po zajtrku smo se z Bebijem odpravili na tržnico, ki je zelo drugačna od naše. Stojnice, ki so precej nižje od naših, so razvrščene ob nizkih, posebej za to grajenih hišah, v katerih imajo trgovci shranjene rezerve. Tam lahko vsak najde nekaj zase, saj prodajajo vse od sadja, zelenjave, akustičnih aparatov, telefonov, igrač, do tekstila. Hodili smo mimo trgovin z raznovrstnim blagom in tudi raznovrstnimi cenami za enake izdelke. Med potjo smo srečali tudi prodajalca s sadjem, ki je kar po pločniku vozeč ponujal svoje blago. Ko smo nakupili željeno, smo se napotili proti hotelu. Čeprav nam je Bebi povedal v katero smer moramo iti, smo se zgubili. Vrteli smo se kot mačka okrog vrele kaše, zato sta se Tatjana in Žan sprla, saj res ni bilo lahko ugotoviti, katera izmed štirih cest je prava. Spraševali smo mimoidoče, nazadnje pa nam je nek možakar pokazal pravo smer in kar oddahnili smo si, ko smo zagledali znano poslopje, zato smo odšli do bližnjega lokala, da si pogasimo žejo. Naročili smo limonado. Ko jo natakar prinese in odpre, zamaške brezbrižno vrže po tleh, da so veselo zažvenketali in se odkotalili stran. Najprej smo se začudeno spogledali, nato pa smo se glasno zasmejali. Kaj takega res ne vidiš vsak dan. Zgodaj popoldne smo se odpeljali iz Soluna. Mimogrede smo se ustavili še pred grobnico junakov solunske fronte, na kateri je padlo tudi zelo veliko Jugoslovanov, ki so skupaj z drugimi vpisani na spominski plošči. Vsi v avtobusu smo bili zatopljeni v razmišljanje, saj se je končeval izlet, ki nas je obogatil z novimi izkušnjami in spoznanji. Čeprav me je neprijetno presenetila nesnaga mestnih ulic in neurejen promet, kot tudi brezbrižnost lastnikov lokalov, da bi kaj prodali, mi je bilo zelo všeč to, da lepo skrbijo za kulturno dediščino. Na mejnem prehodu nismo imeli težav, zato smo že kmalu prispeli v Skopje. Poslovili smo se od vodiča Bebija in šoferjev Andreja in Arista, ki sta nas varno pripeljala na cilj. Šele na vlaku smo se prav razživeli. Pripovedovali smo si šale pozno v noč, in utrujenosti sploh nismo čutili. In komaj so se zjutraj odprla vrata kabin, že se je po hodniku vagona razlegal smeh. Bolj ko smo se bližali Sloveniji, bolj razigrani smo postajali, zato se je Silva domislila, da bi v spomin napisali kakšno pesmico. Nagneteni v 1. kabini med salvami smeha smo sestavili tole: Skupaj smo se mi zmenili, da zgodovino se bomo učili. Družba dobra je bila, saj nas očarala je Grčija. Hvalili smo bogove in videli grobove. Izvedeli smo, da boginje niso bile brezmadežne svetinje. Tudi sinovi in hčere v ljubezni so preživljali večere. Prižgimo si Olimpa luč, zdaj vsak je našel zase ključ! Hetere iz svetišča 1. Zgodaj popoldne smo prispeli v Ljubljano, kjer so nekatere od nas že čakali naši najdražji, s katerimi smo se veselo pozdravili. Poslovili smo se od prijateljev, ki so nam delali družbo vse te dni z željo, da se srečamo na naslednjem izletu. Verjemite, da je še mnogo vtisov, ki bi vam jih lahko napisala, a upam, da je iz mojega pripovedovanja do Odšli so: Iz DSSS aprila LJUBAN KOSANOVIČ - predstavnik DO; ALEŠ STEVANOVIČ - programer; LILJANA MATKOVIČ - pomočnica kuharice; maja PETER KOLEŠA - svetovalec gen. direktorja; BOGDAN REISP - vodja službe za zagotavljanje kakovosti; MARIJA TANKO — kadrovik; Iz Tozda Proizvodnja tkanin marca ROMAN IGLIČAR - tekstilni mojster; aprila MARIJA JAMNIK - snovalka; MARIJA RECHER - krojilja; MIKA Ml-LEŠEVIČ - tkalka; OSMAN ALA-GIČ - manipulant; FATMA SAB-LJAKOVIČ - pletilja; ANICA LEG-NAR - previjalka; CVETA BOJC -previjalka; TEREZIJA KOZJEK -tkalka; MITJA DROFENIK-tekstilni mojster; RATKO ŽIVIČ - čistilec strojev; SONJA SLANA - tkalka; MARIJA TOMAŽIN - tkalka; MARTA MUC - tkalka; ANGELA ŽIBERT - previjalka; FRANČIŠKA TRATAR - tkalka; SAMIRA RAKOVIČ - tkalka; maja PAVLA GREBENC - preddelavka; RADO VUKOVIČ - embaler 1; KRISTINA LAMPELJ - tkalka; HAŠIM AJDINOVIČ - preddelavec v skladišču surovin; MARIJA MOHORKO - previjalka; BORUT FRANK -transportni delavec v pripravljalnici, JNA; MARKO VRANKAR - barvar II, JNA; JOŽICA OSREDKAR - tkalka; Iz Predilnice Laško aprila MARJETA SENICA - predica; maja FRANČIŠKA BELEJ - predica; PRIŠLI SO: V DSSS TANJA BOKAL - fotograf, za referentko za denarne tokove; VESNA RATKOVIČ - aranžerski tehnik, za referentko za denarne tokove; MOJCA BRADAČ - modni oblikovalec, za referentko za denarne tokove; V Tozd Proizvodnja tkanin SUZANA ŠIPKA - delavka brez poklica, za tkalko; RENATA MELIK delavka brez poklica, za tkalko. vas prispel dih te zanimive dežele, ki jo je vredno obiskati. Če to nameravate, ne oklevajte preveč, saj imate res kaj videti! Lidija Klobučar V Tozd Energetika in vzdrževanje JANKO KOGOVŠEK - oblikovalec kovin, za mehanika II. V Tozd Predilnica Laško: SERGEJA TRAVNER - diplomirana pravnica, dipl. pravnica - pripravnik v kadrovsko splošni službi. Poročila se je: SAFKA RAHNE-HEVEŠEVIČ, pletilja. Srečno! Čestitamo: ANICI MAČKOVŠEK - pletilji, za hčer in POLONCI VRTAČNIK - devizni referentki, za sina! Jubilanti 40 let IVAN ČARMAN - mojster prebijač žakardskih kart. 35 let OTON JERMAN - obratovodja šivalnice 30 let JOŽICA PAKAR - tkalka; ERŽI LEPIŠ - tkalka; BRONISLAVA STARC - administrator v adjustirnici; ŠTEFKA ŠTUPAR - raznašalka materiala; ZORICA ŠAVOR - tkalka; MARIJA TRČEK - adjustirka; MARIJA BIZJAK - snovalka v pletilnici; EVA KOBETIČ - preddelavka; IVAN ŠENJUG - mojster; 25 let ANTON TROBEC - mazalec strojev; JOŽE ČAMERNIK - tehnolog L; JOŽICA JERINA - snovalka v pripravljalnici; SLAVKO ŽGAJNAR - tekstilni mojster. 20 let MIROSLAVA GRADIČ - varnostnik II.; GABRIJELA CEPUŠ - predica; ANTONIJA FANTI NATO - predica; AMALIJA ZEME - previjalka preje; MARIJA SAFTIČ - snovalka v pletilnici; JOŽICA JURENEC - prevze-malka materiala. 15 let ANGELA POŽRL - snovalka v pripravljalnici; SECILIJA KNAPIČ - referent za uvoz - izvoz. 10 let MATILDA NAGLIČ - previjalka preje; MILAN HOLJEVAC - pripravljalen barvil; IRENA KREMPEL-administrator na prevzemu. Prišli - odšli dekorativna 8 Nagradna križanka ocet čut za stvarnost organ vida celjski grof režiser peck- pah poet kraj pri trstu neumen človek del dirke nikelj velik gorski vrh čaša iz kristala kiloliter ! reka v makedon mesto v angliji pritok donave v avstriji ulično glasbilo 100 sodnik v podzemlju avtor: S .Lenarčič moštvo gl- mesto turčije pletena košara angl.fizik in filoz. (John) mozolj a-vost iridij drozg, cikavt preme- tenec kranj mik prebiv. iraka oranje ropotija, navlaka ožina na malaki jezero v SZ Spoštovani upokojenci Dekorativne! Radi bi izvedeli, ali še želite prejemati glasilo Dekorativne. Če je tako vas prosimo, da izpolnite spodnje vrstice, izrežete »naročilnico« in nam jo pošljete na naslov: DEKORATIVNA, Pravna služba, Celovška 280, 61000 Ljubljana, ali pa nam telefonirate, ravno tako v Pravno službo, telefon (061) 574-316. Ime in priimek:................................................... Naslov, na katerega želim prejemati glasilo:...................... Morebiten predlog, nasvet, česa si v glasilu želite več ali manj: Pozdravljeni! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 2/89: Dika, napa, mezon, eten, asortiment, Rab, rtina, kna, Aare, Patrick, jok, SL, Arias, Br, stevvard, at, očrt, armatura, Anit, lady, Darvvin, gnu, -Enez, avarka, ris, mine, rak, Srn. Aka. V prisotnosti Milke Klobučar, Bebe Prošič in Tomaža Korošca je izmed prispelih rešitev križanke Vinko Klun izžrebal zgolj prvo nagrado. Očitno ste križanko reševali premalo pozorno, saj so bile vse druge napačno rešene. Torej prejme 1. nagrado (kilogramske ostanke) upokojenka Lojzka Stenikar, ul. 28. maja 63, Ljubljana. Vabljeni v pravno službo Dekorativne! Čestitamo! Izdaja v 1600 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Slavko Rus, Dušan Vidmar, Jaka Novak, Marko Erbežnik, Jože Hrastnik, Rada Jambor, Polona Vrtačnik, Alojz Koncilja, Barbara Tekavec-Benedičič - odgovorna urednica. Tisk: Tiskarna Formatisk Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.