"it AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MOYINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 226 CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 25TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVIL Šest dni pred volitvami 400,000 premogarjev prinaša največjo negotovost v mestu Cleveland. — Komaj šest dni je še do primarnih volitev v Clevelandu, pa je političen po- na sfrajku. Danes pričakujejo poravnave Washington, 24. septembra. Kakih 400,000 premogarjev v okrajih mehkega premoga v Sijajne slavnosti na evharističnem kongresu ložaj tako negotov, da si nihče! Zedinjenih državah se nahaja od . ... , . Jiivnaiisiicu bo prišlo med unn- , TT . „ . l nal Hayes 12 New Yorka, na- bo sledeče: ali bosta zmagovalca Burton in Miller, ali pa Miller in Davis. Take trdijo oni, ki pravijo, da so dobro premotrili položaj. Pod nobenim pogojem ne bosta nominirana Burton in Davis, pač pa bo gotovo Miller eden izmed zmagovalčev. Dosedanja poskusna glasovanja, na katera se pa ni dosti ozirati, kažejo, da je Harold Burton prvi, Ray Miller drugi in Davis tretji. Nasprotstvo med republikanci je letos neobičajno veliko. Dočim bo za Davisa šla v boj skupina mestnih uslužbencev, pa si je nakopal Davis pri rednih članih republikanske stranke skoro smrtno sovraštvo.. Burton ima za seboj vse sovražnike Davisa, in teh je do malega 70,000, dočim ima tudi dobro namazano mašinerijo in neodvisne glasove. Sicer so pa letos volivci vsi proti nekemu. Ali so proti Davisu, proti Miller ju ali proti Burtonu. Največ jih je proti Davisu. Računa se, da bo Davis zmagal v petih vardah, in med temi so tri zamorske. Burtonu se kreditira zmago v devetih vardah, Millerju pa v trinajstih. V ostalih šestih vardah političen položaj še ni jasen. Sicer je pa kampanja že kolikor toliko zaključena. Volivci so že ustvarili svoje mišljenje glede kandidatov. Razven Davisa nihče ne vodi volivne borbe ta teden in to iz vzroka, ker se vrši evharistični kongres v mestu. -o- 30-dnevnica V petek 27. septembra ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti za pokojno Amalijo 'Fajfar v spomin 30-dnevnice njene smrti. Sorodniki in znanci so pro-šeni, da se udeležijo. Zadušnica V četrtek 26. septembra, se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnega Andreja Dolenca. Prijatelji pokojnega so prijazno prošeni, da se udeležijo. Skupna društva Nocoj je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prošeni, da se udeležijo. skimi voditelji in operatorji do skorajšnje poravnave. ne drzne prerokovati, katera dva1 pondeljka na štrajku, vendar je J.e5?voril PaPežev »a kandidata bosta prišla zmagovi- upanje, da ^ —Evhanstlcnem kongresu, kardi~ ta iz politične borbe. Kar se bo mogoče zgodilo Včeraj so operatorji in unioni sti zborovali skoro pet ur. Do nesporazuma ni prišlo pač pa do medsebojne obljube, da se zborovanja nadaljujejo, kar je ugodno znamenje. Med tem Ameriki na delo povelja, ali pa pram 20,000 oseb broječi množi-I ci, ki se je zbrala v mestnem avditoriju, ko je kardinal-legat otvoril sedmi narodni evharistični kongres v Ameriki. Nadaljnih 10,000 ljudi ni moglo v dvorano in so ostali na ulici, kjer so poslušali govor potorr prej Potem je govoril kardinal-le- v Potrpežljivost, rojena v spo- jskega prepričanja, štovanju in verskem prepričanju je naredila Zedinjene države tako mogočen narod kot je in ki si raje pomaga z glasovnicami kot s krvavimi revolucijami. pa čaka 400,000 premogarjev po . ,T., , . . , , J . !zvočnikov. Nikdar pre ni bo da se vrnejo . . v ogromnem mestnem avditoriju. štrajku_ VZtrajajo "a , še toliko ljudi. Sleherni sedež p^__'v • , 1 ■ J , , . , • 'je bil vzet in tisoče ljudi je sta- romozni vladni delavski ta]-,, ■ ,. ' ,v, nik McGrady, ki vodi v imenu!? m VeSeh/° S° " zvezne vlade pogajanja med ope-!dVOran°' ,da. fV,dlJ0 fIlcastn£ „„+„,••• •• , • • • prizore evharisticnega kongresa, ratorji m umjskimi voditelji, je, A. . , f , f , bil včeraj jako optimističen. Pr- > A™nska ,vlada m vlada dr" vič v dolgih dnevih je imel na-^ 0h? P°leg mestne vlade sc pozdravile papeževega poslanca. smehljaj na obrazu, kar znači, f,,' T- pubumea da DOffaiflnia novnlinn nanvprln. I Kot osebni zastopnik predsedm ka Rosevelta je dospel na kon- da pogajanja povoljno napredu jejo. -o- Prijetni obiski Včeraj so nas obiskali v našem uradu glavni ^odborniki K. S. K. J., Mr. Frank Opeka, Mr. Joseph Zalar, Mr. John Germ in Mr. Frank Gospodarich. Za-jškof Policiji zahvala Vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta se iskreno zahvaljuje direktorju javnfe varnosti Martinu Lavelle, ki je tako obilno preskrbel za policijsko varstvo tekom Baragove proslave. Še posebna zahvala pa gre inšpektorju Horriganu, ki je tako vzorno in ljubeznjivo nastopil s policijo, da se je parada brezhibno vršila. Isto zahvalo naj sprejmejo vsi častniki policije in moštvo za uspešno in prijazno pomoč. eno se je oglasila predsednica Slovenske ženske Zveze, Mrs. Marie Prisland, nadalje Mrs. Mary Pristov'iz Johnstown, Pa., Mr. Tomažin iz Lorain, Ohio, Mr. in Mrs. Podpečnik iz Bar-berton, Ohio, Mr. Math Kamin, svakinja Ana Kamin in sin iz Forest City, Pa., Mrs. Ana Potočnik, Agnes Ydet, Al. Ydet in Zora Griiek, vsi iz Detroita. Iskrena vam hvala za obisk! Prvi pri kardinalu Miss Louise Judnich, 1041 E. 74th St., in Miss Irene Lenga, 16303 West Park bulevard se štejeta kot prvi, ki sta poljubili rubinasti prstan kardinal - legata Hayesa v državi Ohio. Obe sta stenografinji pri Erie železnici. Ko je kardinal stopil iz vlaka, sta obe dekleti prodrli skozi vrste častne delegacije, pokleknili pred kardinalom in ga prosili blagoslova, katerega je kardinal dal s prijaznim nasmehom na obrazu. "Nikdar več ne bom v tako častni družbi," je rekla Miss Judnič, Slovenka. "To je dogodek, o katerem bom lahko še vnukom pripovedovala." Žalostna vest Mrs. Mary Fortuna/ 1401 E. 47th St., je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je 14. avgusta umrla ljubljena mati Marija Perko, rojena Kovač, po domače Udočarjeva, v visoki starosti 80 let. živela je v vasi La- gres generalni poštni mojster Zed. držav, James Farley. V imenu države Ohio je pa govoril governer Martin Davey. župan Harry L. Davis je izročil pozdrav mesta Clevelanda, dočim je Most Rev. Joseph Schrembs, v Clevelandu, pozdravil kardinal-legata v imenu katoličanov Zedinjenih držav. Nad 106,000 ljudi je pozdra vilo papeževega poslanca na Public Square, ko je dospel v Cleveland. 2,000 uniformiranih katoliških vitezov je tvorilo častno stražo. Ko- so bili v ponde-ljek večer vsi sprejemni obredi gotovi, je vstal kardinal-legat in dostojanstveno, toda ponižno na-govrilo tisoče: "Moja edina želja v tem trenutku je, da bi bil navzoč med nami sv. Oče sam, da bi videl to tisočero množico, da bi slišal svečane verske obljube, katere so podali zastopniki zvezne, državne in mestne vlade. "Bolj ponosnega se danes čutim kot še kdaj prej, ker sem ameriški državljan. Radujem se danes v tej deželi, ko premišljujem, kako so se organizirali drugi narodi in države v namenu, da uničijo Vsemogočnega Boga in skušajo misli človeka obrniti proč od vere in zveličanja. "Da, tudi med nami so nasprotniki vere, todk kolikor je meni znano, niso sovražniki ver re. Gibal sem se v mnogih brez-verskih krogih, toda vsepovsod sem vedno naletel na osebno spoštovanje, nikdar na napade radi mojega verskega prepričanja. In to je zgodovina Zedinjenih držav ameriških, zgodovina vstrpnosti, potrpežljivosti in spoštovanja do vere od strani ze na Dolenjskem. V Clevelan- j ameriškega naroda. To je vzrok, du zapušča hčer Mary, v Minne-da se je ameriški narod tako vi- soti pa brata John Kovača in več sorodnikov. V starem kraju žalujejo za njo tri hčere, sin in brat Joseph. Poroka V soboto se poročita Miss Ella Opalek, 6213 Glass Ave. in Mr. Frank škoda, I197 E. 61st St. Poroka se vrši v cerkvi sv. Vida ob 9. Hapi zjutraj. Iskrene čestitke mlademu paru. Obisk iz W. Va. Včeraj se je zglasil v našem uradu rojak Mr. Joe Wise, ki biva v lied Star, W. Va. Pred leti je živel v Lorainu in Clevelandu. Iskreno dobrodošel! soko povzpel. "Vzemite vse ameriško časopisje. Vsi dostojno poročajo o velikih dogodkih. Vera ni nikdar napadana. časopisje spoštuje Boga. Slišal sem govoriti go-vernerja. Govoril je z največjim spoštovanjem do vere in Boga. Sam naš predsednik Zed. držav je veren človek, kakor je pravi ameriški gentleman. "Iz spoštovanja do vere prihaja vstrpnost. Kadar nas zadenejo težave, tedaj ne gremo v Ameriki na cesto, kjer strelja brat brata. Mi se poslužimo glasovnic in se podamo odločbi večine. In ta strpnost je sad ver- ZAHVALA Organizacija Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu šteje za svojo največjo in sveto dolžnost, da se na tem mestu iskreno in dostojno zahvali narodu, kot častiti duhovščini, društvom, trgovcem, delavcem, odličnim go3tom in sploh vsakemu posamezniku, ki je količkaj pomagal s svojo aktivnostjo, delom in navzočnostjo, da je proslava Baragovega dneva tako sijajno se vršila in zaključila in to s takim uspehom, kot ga ni imel še nikdar naš narod, odkar biva v Ameriki. Posameznih imen ne moremo navajati, ker bi to vzelo cele strani. Na vsak način pa se moramo zahvaliti glavnim odbornikom K. S. K. Jednote, glavnim odbornicam Slovenske Ženske Zveze in glavnim odbornicam organizacije Jugoslovanska žena, ki so s svojo navzočnostjo tako silno povečali slavnost Baragovega dne- _______ ________ ' va. ^ Iskrena hvala pevskim društvom odraslim in mladinskim ki so tako lepo prepevali v parku in pri koncertu. Nadaljnc iskreno zahvalo izrekamo vsem uniformiranim društvom, vojnim veteranom in Doslu-žencem, ki so tvorili v paradi častno mesto. Najbolj iskreno zahvalo pa zaslužijo naše stotere slovenske žene in dekleta, ki so nastopile v prelepih narodnih nošah in bolj kot vsi drugi pomagale, da je bila parada in druge slavnosti perfektno dovršeno. Dolžnost naša je, da se dostojno zahvalimo The Ohio. Leather Co., Girard, O., ki je poslala svojo lastno godbo v Cleveland za slavnostne dneve. Ne samo, da je godba igrala ves čas tekom parade, ves čas v parku, ves čas v S. N. Domu pri večerni slavnosti, pač p aje bila godba od družbe Ohio Leather Co. podarjena brezplačno, poleg tega, da je kempanija darovala še visoko vsoto Jugos'ovanskemu kulturnemu vrtu. Narod ne bo pozabil svojih dobrotnikov. Iskrena hvala tudi ostalim godbam, zlasti še mladinski godbi sv. Lovrenca, ki je brezplačno in odlično sodelovala. Vsi trgovci in lastniki hiš, ki ste iz ljubezni do misijonarja nadškofa dr. Rožmana okrasili svoja stanovanja in trgovine, sprejmite iskreno zahvalo! In vi odborniki, voditelji, delavci raznih odsekov, pomočniki in pomočnice, ki ste žrtvovali toliko tednov, da ste takoi sijajno postregli narodu, prisrčna vam zahvala. gat o našem elevelandskem škofu. Dejal je: "Od njega sem tekom let dobil toliko inspiracije, da ne vem kaj bi naredil brez njega. On ni samo elevelandski škof, on je škof vseh ameriških katoličanov. Vedno se nahaja v tej ali oni državi in prispeva za rast svoje Cerkve. Jaz ne poznam nobenega ameriškega državljana, ki bi bil bolj lojalen, udan kot je vaš škof. Spoštujte ga kot svojega najboljšega državljana." Hon. James Farley, osebni zastopnik predsednika Roose-velta ie pozdravil kardinal-lega-ta sledeče: "Osebno in uradno kot zastopnik predsednika Zed. držav svečano pozdravljam njegovo svetost papeža Pija XI, ki je pred nami v osebi našega odličnega prijatelja, njegove eminence, kardinala Hayesa. Ponosen sem, da sem katoličan in so-brat 20,000,000 drugih katoličanov v Ameriki, želim, da bi vsemogočni Bog po kongresu poslal obilo blagoslova nad Ameriko, ker vsi vemo, kako ga potrebujemo. Ne bomo se zmotili, če prosimo za pomoč kralja vseh kraljev — Evharističnega Kralja." Včeraj je imel kardinal-legat Hayes pontifikalno sv. mašo v mestnem avditoriju. Pel je pevski zbor, močan 3,000 mož. Kardinalu je streglo pri pontifikal-rit 'fnk'Si 1500 duhovnov in 300 strežnikov. Nad 15,000 oseb se je udeležilo sv. maše, in več ljudi ni moglo v dvorano. -o- Slovenske narodne noše V četrtek se zopet vrši ogromna svečana parada v Clevelandu ob zaključku evharističnega kongresa. Vabljeni so Slovenci in Slovenke, da se udeležijo v narodnih nošah. Zbirališče je pred Knausovo dvorano ob 11:30 dopoldne. Tja nai pridejo vsi oni, ki se bodo udeležili, da gredo skupaj na slavnost. V, imenu škofa in odbora poroča nam še Rev. Slapšak, da je glavno zbirališče vseh naših narodnih noš na Superior Ave. med 12. in 17. cesto. Vsi naši ljudje bodo korakali za godbo sv. Lovrenca. Bodite točni! Ples Boosters kluba V četrtek večer priredi v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Boosters klub velik ples. Klub je organiziran, da deluje za izvolitev županom Ray T. Millerja in Mr. John M. Novaka za councilmana 23. varde. Pri plesu bo igrala godba Jackie Zore. Vstopnina je samo 25 cen-, tov. Fina okrepčila bodo na raz- j polago. Vsi demokrati iz 23. varde pa tudi iz ostalih delov mesta so prijazno vabljeni. Popravek Družina Mrs. Frances Russ ^ nam sporoča, da se je v zahvali !za pokojnim Joseph Russom pomotoma zahvalila Mr. in Mrs. ! Marolt za sv. maše. V resnici bi 1 I se morala zahvaliti Mr. in Mrs. ; Anton Marn iz Donald Ave. i Iskrena hvala in prosimo opro-j ščenja. Zgubljena kapa Eden izmed godbenikov Ohio 1 Leather Band Co., Girard, Ohio, je pri nedeljski slavnosti zvečer v Clevelandu zgubil kapo, oziroma mu je bila kapa ukradena. Kdorkoli jo ima, je vljudno prožen, da jo izroči v našem uredništvu ali pa jo pošlje na The Leather Band Co., Girard, O. 10 nadaljnih milijonov Zastopniki Anglije in dolarjev za javna de- Mussolinija se posve-j la v državi Ohio tujejo glede miru I Cleveland. — Predsednik Rim, 24. septembra. Med laš-Roosevelt je odobril nadaljna kim diktatorjem Mussolinijem in javna dela v državi Ohio, ki bo- med angleškim poslanikom Sir do veljala $10,000,000, kot se po- Eric Drummondom se vršijo te jroča iz Washingtona. In sicer dni pogajanja glede Abesinije. bo zvezna vlada, prispevala $6,-; Nepotrjene vesti pravijo da se 700,000, lokalne oblasti pa $3,-1 razpravlja o Abesiniji na pod-300.00. Izmed projektov, ki soi iagi pogodbe, katero so leta 1903 odobreni za državo Ohio, se jih'sklenili zastopniki Francije, An- nahaja v Cuyahoga county nič manj kot 35. Veljali bodo nekako $400,000.00. Med drugimi bodo temeljito popravili Addison, Empire, Nottingham, Euclid Park in Fairmount šole. Zgradilo se bo več novih odvodnih kanalov v Clevelandu in glije in Italije. Medtem se pa poroča iz Geneve, da odsek zastopnikov petih držav, ki bi moral rešiti zadevo laškega-abesinskega spora, je prenehal z delom in bo vso zadevo ponovno predložil skupnemu zboru Lige narodov s priporoei- okolici, kar bo veljalo $200,000. | lom, da Liga narodov podvzame Nadaljna nova dela so odločena | sankcije napram Italiji, za Cleveland Heights, East Cleveland, Lakewood in za skoro vsa mesta v bližini Clevelanda. -—o- Svež grob Nagloma je preminula Marija Wendzicki, rojena Pečjak, po domače Gospodarinova. Bila je stara 29 let in vdova. Zdaj je minilo ravno tri leta, kar ji je' nagloma umrl soprog. Stanovala je seda i pri materi Mariji žnidaršič, 7810 Burke Ave. Tukaj zapušča šest otrok: Louis, Mary, Raymond, Sabina, Elisabeth, Wiliam, dva strica: John in Frank Vidmar, teto Mrs. Jo-hano Šlogaiki^^asdk-s« bo-vršil v četrtek ob devetih zjutraj pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Družina je zelo siromašna in jih je zadnje čase podpirala dobrodelna dru,žba. Drugih dohodkov ni bilo nobenih. Pred nekaj časom je morala pustiti društva, ker ni bile nobenega centa pri hiši. Sorodniki, prijatelji in znanci so prošeni, da bi kaj prispevali, da bi se ranjko vsaj dostojno pokopalo. če bodo pogajanja v Rimu uspela ni verjetno. Zastopniki Italije, Anglije in Francije so se že pred enim mesecem sestali v Parizu, toda Mussolini je odbil vsak predlog Francije ali Anglije glede poravnave. Sicer pa razmere med Italijo in Anglijo danes niso več tako napete kot so bile pretekli teden. Sir Eric Drummond, angleški poslanik v Rimu, je prepričal Musolinija, da zbiranje angleškega bojnega brodovja v Sredozemskem morju nikakor ni naperjeno kot vojna grožnja proti Italiji. Addis Ababa, 24. septembra. Cesar Haile Selassie se je včeraj izjavil, da so laški pogoji za spravo med Abesinijo in Italijo nesprejemljivi. Nemogoče je misliti, da bi Abesinija izročila tako velik kos Abesinije Italijanom ali da bi abesinski vojaki poslušali laške poveljnike. Haile Selassie je prepričan, da je Mussolini začel blufati in bi rad umaknil glavo iz zanjke, kamor jo je položil. Dejstvo, da Poroka v Newburgu V soboto se vrši v cerkvi sv.'zadnje dneve ne prihajajo na-Lovrenca poroka, kjer si bosta | daljni laški vojaški v Afriko je obljubila večno zvestobo Mr. i znamenje, da Mussolini ne bo Tom Mervar, pomožni okrajni | začel z vojno, šerif, sin znane in spoštovane družine Tom Mervarja, 3557 E. 81st St., in Miss Mary Košak, iz splošno znane ter priljubljene Košakove družine iz 3559 E. 81st St. Zvečer se vrši slavnost v Slovenskem narodnem domu i na 80. cesti. Mnogo sreče v zakonskemu življenju mlademu in prilj ubij enemu paru! Demokratski glavni stan Glavni stan demokrat, stranke v 23. vardi se začasno nahaja1 na domu vardnega vodje Mr. J. L. Mihelicha, 1200 Addison Rd.! Telefon: Henderson 1893. Iz! teh prostorov se vrši kampanja za Ray T. Millerja za župana in John M. Novaka za councilma-1 na 23. varde. Kdor tozadevno želi kakih informacij, naj se vsak čas obrne na gornji naslov.1 Razstavljene slike Beros Studio, 6122 St. Clair | Ave., naznanja, da ima več kot sto fotografij v oknu razstav-i ljenih. Vse so bile povzete ob J priliki ogromne manifestacije sloivenskega naroda tekom parade in tekom svečanih trenutkov v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Poroka V soboto, 5. oktobra, se vrši poroka Miss Helen Mary Skok, hčerke Mr. in Mrs. F. J. Skok, 6914 St. Clair Ave., in Mr. Anton Lučič Jr., 1174 Addison Rd. Slavnostni sprejem se bo vršil zvečer v Slovenskem Narodnem Domu. Nadškof Rozman pride v petek v Collinwood V petek večer bo slovenska naselbina v Collinwoo-du, zlasti pa župnija Marije Vnebovzete priredila slovesen sprejem prevzvi-šenemu nadškofu ljubljanskemu, misijonarju dr. Rožmanu. V petek večer bodo slovesne pete litanije v cerkvi Matere Božje na Holmes Ave. Poje vladika dr. Rozman. Pc cerkvenih obredih pa priredi naš narod v Collinwoodu slovesen sprejem nadškofu in sicer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Na programu so govori, deklamacije, petje. Po programu pa se bo narod lahko prosto in domače razgovarjal z nadškofom. Vljudno prosimo vse lastnike hiš in trgovin na Holmes Ave., da okrasijo svoje hiše in trgovine s slovenskimi in ameriškimi zastavami. Ženske in dekleta naj pridejo v narodnih rošah, ki na j s kadeti društva sv. Jpžefa napravijo špalir. Odzove naj se pa ves naš narod. i t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na ieto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. D. 8. and Canada $3,00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, *t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. at the Post Office No. 226, Wed., Sept. 25, 1935 / Moralni nauk Baragove proslave V Clevelandu smo imeli od zadnje sobote naprej stotero gostov iz mnogih držav, ki so dospeli sem, da so navzoči ob odkritju spomenika slovenskega pionirja v Ameriki, škofa Barage. Skoro sleherna naselbina v državi Ohio je bila častno zastopana. Poleg gostov iz države Ohio pa smo imeli tudi goste iz države New York, New Jersey, Pennsyl-vanije, Indiane, Illinois, Wisconsina, Minnesote, Colorade, Nebraske, Montane, iz Washingtona in predvsem iz naše nepozabne stare domovine. Proslava odkritja spomenika prvemu slovenskemu pionirju v Ameriki je privabila v Cleveland nekaj nad 2,000 gostov iz vseh držav Amerike, kjer prebivajo Slovenci. Prišli so v našo metropolo kot bratje in sestre ,da pomagajo pri proslavi. Seveda so bili vsi mnenja, da bo ta proslava nekaj običajnega, kot se to dogaja v raznih naselbinah od časa do časa. Naši častiti-gostje so bili nad vse presenečeni, ko so zrli krepljen po idejah našega misijonarja Barage še vedno gojil vero svojih očetov, idejo slovenskega jezika in običajev. Da je temu res tako je dokazalo zadnjo nedeljo 40,000 naših sinov in hčera. Ljudje se ne zbirajo in korakajo za maliki — naš narod koraka za ideali, za vero svojih očetov in za svoj obstanek. Baraga nam je pokazal pot. -o- Važno naznanilo za Collinwood! Nekaterim je že znano, a vsem gotovo ne, da obišče našo naselbino v petek popoldne naš prevz-višeni nadškof dr. Gregorij Rož-man. Prevzvišeni bo gost v petek popoldne Msgr. V. Hribarja, zvečer bo pa prirejen velikemu slovenskemu apostolu slavnostni sprejem in sicer po sledečem redu: Ob pol osmih zvečer bodo pete litanije Matere Božje, poje vladika Rožman. Po končanih obredih v cerkvi se podamo v Slovenski dom, kjer bo zanimiv program, govori, deklamacije, petje ter končno razgovor z vla-diko, ki tako globoko umeva preprosto slovensko dušo. Prošena so torej vsa slovenska društva v Collinwcodu, da se udeležijo slavnostnega sprejema z znaki in zastavami. Zbirališče je pri cerkvi. Udeležijo naj se za gotovo vsi "kadeti," kateri so se v nedeljo tako odrezali. Navzoči naj bodo ob sedmih zadnji čas ,da se napravi špalir pred župniščem. Udeležijo naj se vsa društva, katera niso pretrgala še vseh ve- na sijajno proslavo slovenskega Clevelanda preteklo nedeljo. V Clevelandu, ki je središče vseh slovenskih naselbin zi s cerkvijo, čudno: narod ka-v Zedinjenih državah, se od časa do časa radi zbirajo zastop- j toliški, društva protiverska ali niki in gostje vsakovrstnih bratskih in drugih naših orga-, brezverska! Zato tako ribanje nizacij. | na naših sejah, kadar gre za Pred nekaj tedni so imeli v Clevelandu svoje olim- daj velja geslo: Ven iz katakomb, ven na prosto, pokažimo se pred vsem svetom, da smo verni sinovi slovenskega naroda. Bojazen naj izgine, ponosno pov-darjajmo: mi smo na pravi poti; oni, ki se trkajo na svoja rojaška prsa in ki ob vsaki priliki povdarjajo svojo velikodušno napredno prosvitljenost, naj pomnijo, da so v veliki zmoti. Torej narod slovenski, živeč v Collinwodu, stopi na plan v petek večer ter sprejmi svojega božjega poslanca iz domovine kar najbolj slovesno. Težko, zelo težko, da bi še kdaj imeli to priliko kot jo imamo sedaj. Mogoče zadnjikrat sedaj je obiskal nadpastir svoje ovčice. Izrabimo to priložnost sedaj! Naj ne bo ta klic glas vpijočega v puščavi, ampak naj vzplamti v srcih naših dobrih ljudi ono navduše- Mirko Kunčič: NA CESTI S koščenim telesom na bergle oprt ob cesti stoji, bled kakor smrt. Roke vso noč tipljejo blodno pred se, a daleč so zvezde — predaleč za nje. Mlad dečko gre mimo, zagleda se vanj, oči zagore mu iz pravljičnih sanj: — Jo j, očka, poglej! Je to divji mož? — Ne, sinko moj, to je ubog invalid. Izgubil je v vojni nogo in vid. — Kako pa je bilo to, očka, povej ! — Takrat je imel komaj osemnajst let in že so ga, v suknjo vojaško vteknili, če rame obesili mu bajonet in v strelske ga jarke morit napodili. Tri leta, moj sinko, je stradal, trpel. Nekoč pa roke v črno noč je nje za sprejem svojega vladike, iazpel in kriknil do zvezd. . . Iz treh strašnih ran kot smo ga bili vajeni v stari do- j movini. Okrasite domove na Holmes Ave. in v bližini cerkve s slovenskimi in ameriškimi zastavami. Slovenske žene, bodite v svojih slikovitih narodnih nošah pri sprejemu. Več ko vas bo, lepše bo. čast boste itak ženske odnesle kot vedno, zatorej posta- ugled katoličanstva. Temu se vite piade in razne proslave člani Slovenske Narodne Podporne|mora naredltl konec. Kot v prvih j in čast jednote in Slovenske Svobodomiselne Zveze. Več mesecev časih krscanstva, tako tudi ss- / so potom svojih uradnih glasil "Prosvete" in "Enakoprav- 0—^ nosti" vabili celo ameriško Slovenijo na sestanek v Clevelandu. In Ameriška Domovina je bila toliko gentlemanska, da je parkrat omenila to zborovanja in izlete članov bratskih organizacij in tako kolikor toliko pripomogla k uspehu, ne radi ideje, ki jih zastopajo voditelji omenjenih organizacij, socialisti in "svobodomiselci," pač pa radi ideje, da so naši bratje, ki prihajajo v Cleveland — vselej naši bratje in dobrodošli! se in rešite čast naselbini naše župnije. Frank Kovačič. Ne delajmo razdora! je brizgnila kri kakor vrelci na dan. Iztekle oči so zavezali mu, razbito nogo pa odrezali mu. Ko zvijal se je kakor črv v bolečinah, prišla je gospa, generalova žena. Vsa blaga in sita in dobro re-jena sklenila se je nad njegovo blazino: "Qj, sladko trpeti je ža domovino !" ko v uredniškem članku dne 13. septembra, ko se piše, da je Slovenski narodni dom milo gledal za našimi otroci, ko so se vozili in šli v mesto prepevat. Tako se čutim užaljena, ko me ljudje sprašujejo, zakaj tako v mesto, žena vam Ali se vi mogoče ne strinjate, da se mi starši Cleveland, O. — Stojmo trdno — to naj bo začetek mojega dopisa danes. Gospod urednik j Ameriške Domovine, rada bi ve- sTovenska naselbina je te "napredne" "in socialistične! k toreJ Se te" imeli Marksi, Trotzkiji in Kautzkiji. ' «a zavedajmo. , ., ,,.,.' Kar sc Pa tiče tega, ko piše- Nas velmoz Baraga, katerega spomenik smo odkrili j te, naj ostanemo drugič doma, preteklo nedeljo, ni učil sovraštva in mržnje. Učil je ljube- , ^ drugi priliki pa pravite, da zen do bližnjega sledeč naukom najvišjega učenika Jezusa !se pokažimo tudi drugim, kaj Kristusa. i in kdo smo, se to nikakor ne Da naš narod veruje svojemu največjemu možu v Ame-;vjema. Ako se hočemo poku-riki, škofu Frideriku Baragi, je dokazalo v nedeljo 40,000 drugim, ne smemo biti do-slovenskih žen in mož, fantov in deklet in tisoče naših mlad- ma. Ako pa vi ostanete pri cev, ki so vprizorili največjo manifestacijo v zgodovini slo- vaši besedi, da ostanemo doma, venske Amerike, in ki so se vsi udeležili proslave dobro ve- potem tudi škofa Baraga ni tre-doč, da se gre za manifestacijo žive vere naših očetov in ba na 88. cesti. Naj ostane do-krepostnega slovenskega misijoarja v Ameriki. ma med Slovenci, saj je dosti G5 odstotkov Slovencev v Clevelandu je preteklo nede- prostora tudi med nami. (Do-Ijo svečano pokazalo, da iskreno spoštujejo vero svojih oče- bra sugestija, samo mestu na-lov in mater, da so značajani Slovenci in Slovenke, da hodi- \ ročite, naj park prestavijo v jo za Baragom ne pa za tujci, ki prinašajo narodu mržnjo, slovenske naselbino. Op. ured.) razkol, narodu zgubo, tujcem dobiček. Dosti je prostora tudi med nu- Proslava odkritja spomenika škofu Baragi je bila naj- mi. Postavili bi ga, na primer,j večja manifestacija katoliškega življa med ameriškimi Slo- tukaj ,pri nas, ko se vendar na-j venci, odkar smo se naselili v teh Zedinjenih državah. Sko- ša naselbina nazivlje bela Ljub-1 ro 3,000 -slovenskih otrok v proslavi bo prineslo idejo iskre- ljana. ne vere in narodne zavednosti naprej v drugi rod, ki bo pod-1 Tcrej vidite, g. urednik, vsak i Jo j, očka, pa vel, človek se lahko zmoti. Nikoi i j kako poplačali ne bi kaj takega pisala, toda me toliko ljudi vprašuje, zakaj smo te. storili, da drugim nosimo dqnar, da^Šte-vi tako pisali. Seveda, kar je v javnosti, tega in kaj so mu dali za vse to potem? — Vem, sifcko moj, vem: železno1 medaljo, leseno nogo in cesto široko in bergle v roko. Starši, rečem vam, da res smo lahko ponosni in glejmo, da si ta ponos tudi obdržimo še za-naprej, da se bomo skupno ra-dovali z našimi ljubljenci. Ni se treba ustrašiti vsakega strašila. Prezrimo, kar bi nam škodovalo in podpirajmo, kar je dobrega in tako bomo tudi mi vedno veseli. Vam, g. L. Seme, gre zaupnica slovenskega naroda, ker ste v tako malem času uspeli in kaj takega nam predstavili. Kot mlad mož, kot ste, imate velike in pomembne ideale in mi vam bomo sledili z vso našo zmožnostjjo. Bodite uverjeni, da ste lahko ponosni na vašo kariero, ker ste nam pokazali to, česar še noben pred varni ni. To bo zgodovina slovenskega ' naroda v Ameriki. Želimo Vam uspešnega udejstvovanja, dokler Vam bodo moči dopuščale. Bodite iskreno pozdravljeni ! Vam pa, mladinski zbori, že-im, da bi se pridno učili in spoštovali vse, kar je lepega. Pozdrav, vaša prijateljica, Mrs. Jennie Hrvatin. \ NJ ljine — izgnanec brez kruha domovine. --o- in brez Abesinska vojna bo uničila oba sovražnika se ne izbriše: Kdor je bil zra-1 Pohabljene ude zdaj nosi v daven, ta ve, kaj je bilo, ampak drugi ne vedo in tako se kuje nesloga in dela razdor. Mi pa stojmo vedno na straži. Čuvajnic in čistimo trnje s poti naši mladini, ki nam je edino upanje, bogastvo in sreča. Ko sem videla zagrinjalo razprostirati se, se mi je nekaj posvetilo. Nisem jih naravnost videla, ker sem mislila, da sem jaz tam •s svojimi sošolkami. Da, tako daleč sem šla nazaj v mojih mislih. In videla se je marsikatera sclza veselja. Mislila sem, da se je ravno pričelo, pa je bilo že konec. O, srečna mladost, kako si lepa in nedolžna. S* Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Guglielmo Ferrero, Italijan in prvi zgodovinar Evrope, ki živi kot nasprotnik fašizma in kot emigrant v ženevi, piše o grozečem konfliktu med Italijo in Abesinijo sledeče: Po vsej Evropi narašča vzne-mirenje zaradi grozečega izbruha sovražnosti med Italijo in Abesinijo. Veliki impulz javnega mnenja ki se je započel v Angliji, se je razširil po vsej Evropi. Celo Francija se je predramila iz svoje letargije. In ni čudno: vojna med Italijo in Abesinijo, ako slednja res izbruhne, bo pomenila skok v nepoznano. Ker je še nemogoče predvidevati razvoje in rezultate, je upravičena bojazen za najhujše. Vsa znamenja kažejo, da bo vojna uničila oba sovražuika enako, ■ povečala že zdaj veliko razrvanost Evrope ter vrgla v zmedo Afriko, ki je danes še edini kolikor toliko miren kontinent. Grozno Italijansko - abesin-sko vprašanje leži razgaljeno pred očmi vseh, ki hočejo videti, pred očmi je šibkost zapad-nega sveta, ki od časa do časa periodično rebelira proti posledicam napak, katere dela, do-čim je povsem indiferenten napram vzrokom teh napak. Vojna med Italio in Etiopij-jo utegne imeti najstrašnejše posledice. Ali se ni mar italijanska vlada pripravljala celih dvaiu jst let, in to javno, pred očmi vsega sveta, skoroda os-tentativno, če ne morda baš za to, pa za kako drugo vojno? Italiji moramo pripisati v kredit vsaj to, ker svojih name- nov in namer ni skrivala, marveč jih je celo javno razglašala v vse štiri vetrove sveta. Italija je potrošila ogromne vsote za svojo oborožitev, ki niso ne opravičljive, niti upraviči j ive z vidika obrambe. Ona je militarizirala vse svoje pre-bivalstvo, staro od dvanajst do petdeset let. Osvajajoči imperializem je razglasila za svojo doktrino, katero je že z materinskim mlekom vcepljala otrokom. Italija je pozaprla, de-portirala, izgnala in pregnala vse pacifiste, sežgala njihove knjige in zatrla njihovo časopisje. Torej, kaj več naj bi bila še storila, da informira svet o svojih ciljih in namenih? Toda v Evropi kakor tudi v Ameriki so ostali vsi indife-rentni, če je niso že celo bodrili v njenih akcijah. In vojna, ki jo je imela Italija že tako dolgo v načrtih, bo izbruhnila zdaj v Afriki. Ali je pri tem kaj presenetljivega? Ničesar, saj to se je moralo vendar pričakovati! — Presenetljivo pri tem je- le to, da ni vojna izbruhnila že prej in napram kaki deželi (Jugoslaviji), kjer bi bila še nevarnejša kakor ta. In glejte: celo oni, ki so tako rekoč bodrili vse te vojne priprave, so danes presenečeni, kakor da bi bilo pri tem res kašo presenečenje. Danes govore ti ljudje o nevarnosti in pričakujejo čudeža, ki naj se zgodi v ženevi in ki naj reši svet pred prelivanjem krvi. Toda zdaj je že pozno — prepozno. — Na dnu konflikta, ki je spravil veliko evropsko silo v spor s starodavnim afriškim cesarstvom, leži za svet življenjski problem: Pred letom 1914 je bila Nemčija velika civilizacija, ki je dala svetu nešteto blagodatov v vseh vejah in panogah človeške aktivnosti. Toda v osrčju te briljantne civilizacije je bila Visoko kulturna vojaška kasta, do ekštremnosti rafinirana in ponosna na svojo silo in moč. Ta kasta je izvajala nad Nemčijo svoj silen vpliv. Ta militaristična kasta je neprestano oznanjala doktrino, da med državami in ljudstvi ni druge pravice, razen moči ter da ima potem takem močnejša država pravico podjarmiti si šibkejšo ter ji vsiliti svojo voljo. Ta teorija ni bila nova, toda nikoli dotlej ni bilo treba tej teoriji podpirati bolj oi-ganizi-rane in bolj inteligentne vojaške kaste z največjim prestižem, kakor je bila nemška. Ves svet je osupnil nad prestižem te kaste. In leta 1914, zavedajoč se svoje sile in moči, je hotela ta kasta svojo doktrino preizkusiti (nad vsem ostalim svetom. Toda svet se je v gnevu uprl in rebdiral. Vsepovsod: v Evropi .Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji je bila razglašena neke vrste križarska vojna proti "prujsizmu." To ime je bilo dano celi kolekciji idej in principov, reprezentiranih v svetu po Nemčiji, Bismarcku in Hohen-zollerncih. In da se strmoglavi ta prusizem, je bilo žrtvovanih deset (milijonov človeških življenj in neizmerna bogastva vsega sveta. Ko je bila enkrat vojna končana, bi bilo treba podvzeti velik napor, da se nadomesti sila s pravico v medsebojnih odno-šajih narodov, zakaj to bi bil edini način za vselej strmoglaviti "prusizem." Toda ničesar večji sodobni zgodovinar, Italijan Ferrero! Op. ured.). Ta inferiorna vrsta "prusiz- ma" se je razpasla skoraj vsepovsod: v Evropi, Aziji, Ameriki, od Poljske do Japonske. In je povzročila to, da je prišla Nemčija zmagoslavno nazaj s — HITLERIZMOM! Danes Nemčija spiritualno ali .duhovno bolj dominira svet kakor ga je dominirala 1. 1914; toda to ni več Nemčija Bis-mareka ,velika in silna kljub svojim nedostatkom in napakam, marveč je samo grozno ponarejeno skrpucalo nekdanje nemške veličine! In kaj so storile Anglija, Francija in Zedinjene države — torej dežele, ki so steber za-padne kulture in ki so stale na čeh^ križarske vojske proti pru-sizmu. — da bi zaustavile in preprečile to paradoksno osve-to sovražnika, proti kateremu so se borile in za čigar poraz so morale žrtvovati toliko žrtev in krvi? NIČ! ■ In posledice te neodpustljive šibkosti so se začele zdaj oči-tovati. Abesinska zadeva, ki povzroča danes toliko presenečenja, ni ničesar drugega nego grozna eksplozija degenerirar nega prusizma v obliki italijanskega fašizma, kateremu so zmagovalci sveta dovolili, da se je širil in zajedal kakor rak-rana preko civiliziranega sveta. Ali bo svet končno doumel vse to in storil potrebne korake, da, zlo pri korenini izruje? Ako tega ne bo storil, tedaj bo kmalu končal v še mnogo večjem barbarizmu nego je ta, s katerim nastopa zdaj Italija proti starodavnemu afriškemu cesarstvu! -o- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo mzwmm Ce verjamete al' pa ne Ob precej veliki reki je imdl bogat mlinar svoj mlin in trgovino z moko na debelo. Bil je dober gospodar in si je s previdnim trgovanjem pridobil veliko premoženje. Nekega dne vzame čoln, da se prepelje na drugi breg, ker so ravno takrat most popravljali. Nesreča pa je hotela, da se je čoln prevrnil in mlinar je padel vodo. Na njegovo vpitje na pomoč prihiti njegova žena, ki je obupno vila roke na bregu in klicala ljudi skupaj. Rada bi šla možu na pomoč, ki se je boril za svoje življenje v vodi, pa ker ni bilo nobenega čolna blizu, si ni znala pomagati. V tem pa ji zakliče mož z močnim glasom: "Mica, če utonem, ne pozabi, da se je moka danes podražila za 25 centov pri žaklju!" jeexlar A Graščakov sluga je imel vsake, novoletno jutro običaj, da je prinesel svojemu gospodu dve prižgani voščeni sveči. Tako tudi to leto in mu jih je izročil s sledečimi besedami: "Visokost, prinašam vam zemeljsko luč, toda iz crca vam želim, da bi vam po smrti svetila večna luč!" Graščak se slugi lepo zahvali in mu da lepo nygrado. Zunaj je čakal, da pride »a vrsto graščakov kurja!. Temu je sluga povedal besedilo svojega voščila in mu pokazal svetle ni bilo storjenega! Komaj Jej cekinčke, ki mu jih jc graščak bila Nemčija poražena, ko so dal_ Takoj si kurja; misli> da jo pričeli njeni zmagovalci sa- bo tudi on p0Vedal svojemu go-mi posnemati! spedarju enako voščilo. Ko pri- Italija je postavila vsemu j y sobo se prikloni in pravi: svetu prvi zgled. Fašizem vil "Visokost, jaz skrbim tukaj nič drugega ko inferiorna ali j pozimi za vaš zemeljski ogenj, manjvredna vrsta •'prusizma," j toda iz srca želim, da bi vam zakaj fašizem nima ničesar odjpo smrtj goreli večni ogenj!" one intelektualno8ti hi prcstiiaA Kako jc kurjač letel iz gra-ki ga je -mela Nemčija p o d t ščakove sobev ne vem, mislim si B'smarckom! (Tako piše naj- pa. KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem Izvirnik« K. Maya Pa videl sem, da so zborovali in da so nato moški pregledovali svoje orožje. In potem so odgnali živino in odnesli svoj« reči ne vem kam. In ko sem obiskal šejha Mohameda, je pravkar vlagal nove naboje v svojo pištolo.. Ali ne govorijo ta znamenja dovolj razločno, da bo vojska?" "Prav si videl, Halef! Jutri zarana bodo Turki napadli Je-zide od Baadrija in od Kolonija sem." "In Jezidi to vedo?" "Seveda vedo!" "Koliko bo Turkov?" "Tisoč petsto." "Torej jim bo slaba predla! Manj jih je ko Jezidov in povrh se še Jezidi lahko pripravijo, ker vedo, da bodo napadeni. In komu boš ti pomagal, gospod? Turkom ali Jezidom?" "Jaz se ne bom bojeval." "Ne?" je dejal razočaran. — "In jaz se tudi ne smem udeležiti boja?" "S kom bi pa ti držal?" "Z Jezidi, seve!" "Z Jezidi, Halef? Pa si mi v Mosulu pravil, da ti bodo tvoj raj vzeli in še življenje povrh!" "če so pa neverniki!" "Ali nisi tudi ti vselej tistim pomagal, ki so bili dobri, pa nisi vprašal, ali verujejo v Alla-ha ali v kakega drugega boga!" Moj dobri Halef me je svoj čas hotel napraviti za mohamedana. Mesto tega pa se je v občevanju z menoj že čisto navzel krščanskega mišljenja. Rekel sem mu: "Ostal boš pri mehi, Halef!" "Medtem ko se bodo drugi borili in se z junaškimi deli proslavili?" "Utegne se nama nuditi prilika, da bova morala biti še vse bolj pogumna in junaška, ko pa oni, ki se bodo borili z orožjem v roki." "Torej pa ostanem pri tebi, effendi! Bo buluk emini tudi pri tebi ostal?" "Tudi." "Tudi." Poiskal sem šejha Mohamed Emina, vedel sem, da bodo tudi z njim težave. Sedel sem na strehi in vesel me je bil, da sem prišel. Handumlilah, hvalabogu, da si prišel," je dejal. "Koprnel sem po tebi kakor cvetlica po solncu!" "Si bil ves dan tu gori?" "Da. Nihče me ne sme videti, sicer bi me kdo spoznal in škodoval bi sebi in vam. Kaj je novega?" Povedal sem mu o pripravah za napad. Ko sem končal, je, pokazal na svoje orožje, ki je ležalo pred njim na tleh. "Sprejeli jih bomo!" je de-' jal. "Šejh Mohamed, ti svojega orožja ne boš rabil!" "Ne?" se je zavzel. "Ali ne smem braniti sebe in svojih prijateljev?" "Dovolj jih je. Ne potrebujemo te! Razen tega bi«se podajal v nevarnost, ki si prišel pravzaprav sem, da rešiš svojega sina iz trdnjave Ama-dija." "Emir, ti govoriš, kakor govori moder človek, ne pa, kakor bi govoril junak!" "šejh, ti dobro veš, da se ne bojim nikogar! — Ne govori le strah iz mene! Ali bej sam želi, da se ti boja ne udeležiš. Sicer pa je prepričan, da do resnega boja vobče ne bo prišlo. In tako tudi jaz sodim." "Misliš torej, da se bodo Turki brez boja vdali?? "če se ne bodo, jih bodo Jezidi vse postrelili." "Branili se bodo,! Njihovi častniki so sicer za nič, pa vojaštvo je dobro." "Tisoč petsto Turkov zoper šest tisoč mož v izvrstnih postojankah, pomisli!" "Torej pojdeva z ženskami in otroki v dolino Idiz?" "Ti pojdeš z njimi." "In ti —??" "Jaz ostanem tu." Zavzel se je. "Allah kerim! To bi bila tvoja smrt!" "Menda ne. V senci padi-šahovi potujem, priporočilo imam od mosulskega mutasar-rifa in povrh bo še moj buluk emini pri meni ostal. In on sam že zadostuje, da bom popolnoma varen." "In zakaj hočeš ostati?" "Da tako zabranim nepotrebno prelivanje krvi." "Ali ve bej, da boš ostal?" "Ne." "In mir šejh kan?" "Tudi ne." Dolgo !sem ga prepričeval, končno sem ga le pregovoril. Pa dejal je: "Pota človeška so zapisana v knjigi življenja. Ne bom ti branil, pa če ostaneš ti, bom ostal tudi jaz." "Ti? Ti ne smeš ostati!" "Zakaj ne!" "Turki te ne smejo videti!" "Tebe tudi ne!" "Povedal sem ti že, da za mene ni nevarnosti, če pa tebe spoznajo, te čaka gotova smrt." Kako kuje življenje... itiuiiiiiiiiitiliiiiiiimiiiiiiimi! fZa "Ameriško Domovino" priredil A. ŠABEC t Brezsrčna mati in njen ljubimec "Smrt človekova je zapisana knjigi življenja. Če moram umreti, bom umrl, in vseeno je, če umrem tu pri Jezidih ali v Amadiji." V nevarnost siliš, pa ne pomisliš, da tudi mene spravljaš nevarnost!" "Tebe? Zakaj!" "če me najdejo samega, me bodo ščitila moja1 pisma, če pa najdejo pri meni tudi tebe, ki si ubegel ujetnik, mi vsa moja priporočilna pisma ne bodo več pomagala. Vsi bomo izgubljeni." To je zaleglo. Zamišljen je zrl predse. Vedel sem, zakaj mu ni bilo iti v dolino Idiz, pa dal sem mu nekaj časa, da se je odločil. Z negotovim glasom je končno dejal: Emir, ali me boš imel za strahopetneža?" Ne. Vem, da si pogumen junak." "Pa kaj si bo mislil Ali bej?" "Bej je v tem oziru istih misli ko jaz. In tudi mir šejh kan." * "In drugi Jezidi?" "Vsi te poznajo in vedo, da se sovražnika ne bojiš." "Ali me boš zagovarjal, če bodo dvomili nad mojim pogumom? Ali boš povsod in tuli javno povedal, da sem šel z ženskami v Idiz le zato, ker si mi ti naročil?" "Bom!" "Dobro. Torej te bom ubogal." Porinil je puško od sebe in se.obrnil proti dolini, ki je že tonila v mraku. Prav tedaj so se vračali tudi možje iz doline Idiz. V dolgih vrstah so stopali po strmini navzdol in mimo svetišča ter se razkropili po dolini. Koj nato so zadoneli številni streli in Ali bej je prišel k nama ter naju povabil: "Večerna slovesnost se pri čne. Še nikoli ni bil pri njej navzoč tujec, pa mir šejh kan mi je v imenu vseh duhovnov naročil, naj vaju povabim." Povabilo je bilo seveda izredno častno za naju, pa Mo hamed Emin ga je odklonil. "Hvala ti bej! Musliman sem in muslimanom je prepovedano, udeležiti se češčenja drugega boga kot Allaha.' (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Ker pa so ljudje vdovo in njenega ljubimca kljub temu nezaupno gledali, je vdova sklenila prodati svojo posest v Luge ju ter se preseliti v sosednjo vas, kjer je njen pokojni mož tudi lastoval kos zemlje. Prodaja hiše in posestva skupno s prihranki, ki jih je imel pokojni mož, vse to je vrglo vdovi toliko gotovine, da je mogla nekaj časa udobno živeti s svojim ljubimcem in svojima otrokom^ Večina tega denarja je šla seveda nenasitnemu ljubimcu, ki je.imel vedne izgovore, kadar ga je vprašala, kdaj jo bo poročil. Nekega dne pa mu je rekla: "Ta denar, ki ga midva tako naglo zapravljava, je bil shranjen za otroke. Kaj bosta storila, ko postaneta polnoletna in bosta hotela vedeti, kje je denar?" 'Hm, pa ju ne pusti, da postaneta polnoletna," ji je odvrnil njen zlobni duh. Madame Savu ni mogla zapopasti, da on resno misli, toda kmalu se je morala prepričati, da mora res izbrati med svojim ljubimcem ter članom svoje družine, in sicer to pot med sinom Miro-110m. Miron, ki je bil takrat deset let star, je saj pospešil svojo usodo, ko je nekega dne rekel Vaziliju: "Še enkrat me udari, pa bom povedal nekaj svojemu staremu očetu,' da bosta imela oba dovolj !" Usoda je hotela,, da se je de-ek kmalu zatem občutno prehladih Mati je poklicala zdravnika, ki je malega bolnika pre-iskal, pustil zdravila ter dal natančna navodila, kako naj se postopa z otrokom, ki je imel hudo mrzlico. Ko je naslednjega jutra spet prišel zdravnik, je našel* dečka mrtvega. Mati mu je povedala, da je postal tekom noči slabši, in ker je mislila, da mu bo odleglo, mu je lak vsa zdravila h krati. V resnici pa sta mu mati in njen ljubimec zavdala z arzenikom. Zdravnik se je sicer jezil ter ju zmerjal z osli, vendar pa je ajegovo smrt zabeležil kot naravno, bržkone zato, da se izogne vsem poznejšim sitnostim. Hčerka Lidija pa je pričela se-iaj govoriti okoli, da sta mati iii njen ljubimec zastrupila najprej njenega očeta, zdaj pa še ljenega brata. Mati in njen jubimec pa sta na to odgovori-a, da je deklica blazna. In da bi dala svojim besedam videz verodostojnosti, tako da bi morali vsi ljudje priznati, ia deklica res fantazira in blazni, sta si izmislila naravnost rafiniran načrt. To noč sta namreč mati in njen ljubimec preganjala dekli-:o po hiši z "razbeljenim žele ioni," kakor sta ji grozila. To pa ni bilo nobeno razbeljeno že lezo, marveč navadna električna svetilka, tako zvana "flash ight," zavita v rdečo volneno nogavico. Ko sta jo ujela, sta jo vrgla na tla, ji strgala obte-io s telesa ter jo "žgala" po golem hrbtu « kosom ledu, katerega sta ji pritiskala na hrbet. Nato se je pojavil Vazilij v dekličini sobi s krvavo sekiro v roki, zgrabil je deklico ter jo odvlekel v pritličje v sobo njene matere, da bi videla mater, ležečo v mlaki krvi. Deklica jo je res uzrla, kakor ji je bil povedal, ker on jo je bil prej po škropil s krvjo ali kako drugo rdečo tekočino. Ko je deklica vse to pripovedovala sosedom, so ti pričeli neverno majati z glavami, zakaj videli so, da deklica ni opečena z razbeljenim železom, in prav tako tudi njena mati ni mogla prejšnjo noč ležati v sobi v mlaki krvi, ko so in zdravo. Posledica tega je bila, da je morala nesrečna deklica v umobolnico. če bi bilo po želji njene matere, bi bila tam tudi ostala, toda njen stari oče in stara mati sta iziposlovala njen odpust iz bolnice. In nesrečna mladenka je morala nazaj v svoj osovraženi dom. Zdaj pa je prejela njena mati nepričakovano, toda zasluženo kazen v tem, da je doživela, kako je pričel njen ljubimec obračati svoje poglede za njeno hčerko, ki je bila sicer komaj trinajst let stara, toda zelo razvita. Po vsej priliki bi bil zdaj tudi pri hčerki arze-nik izpolnil svojo nalogo, da ni prišel takrat vmes Peter Chri-stea, premožen starejši kmet, ki si je zaželel mladenke kljub temu, da je bil oženjen. Nekega dne je Lidija plakajoč pri-bežala k svoji materi ter ji povedala, kako ji je hotel starec storiti silo. Mati ji je dejala, da bo govorila ž njim o tem, in govorila je. Pohotni starec se je izprva ustrašil matere, toda kmalu se je olajšano oddahnil, ko je videl, da nima ona nič proti temu, pač pa, da je celo pripravljena, da mu proda svojo hčer za gotovo vsoto denarja, ki bi ji za nekaj časa zadostovala in ji omogočila nadaljevanje njene ljubezenske afere. Ker pa Lidija ni hotela privoliti v to, sta jo oba ,mati in njen ljubimec pričela pretepati in ji predoče-vati, da bodo morali sicer vsi od gladu poginiti, ker denar, kar ga je še ostalo po očetu, je bil pošel. In takrat se je morala Lidija odločiti ter izbrati med pohotnim starcem in svojim domom. Ker je videla da ni nobenega izhoda, je sklenila, da poišče smrt v valovih reke, iz katere pa jo je rešil prej omenjeni policist. Proti tej brezsrčni materi in njenemu ljubimcu se bo te dni vršila obravnava. (Konec) IZ PRIMORSKEGA Gorica, avgusta 1935. — Tolminska občinska upirava si že delj časa na vso moč prizadeva, da bi Tolmin povzdignila v letoviščarsko središče Tolminske. V ta namen so bile potrošene že lepe vsote denarja kot za ureditev drevoredov, poti, zlasti cest itd. Letos so v ta namen na novo katranirali cesto, ki pelje skozi Tolmin. Ko pa je prišlo na poletne vojaške vaje veliko število vojaštva, so s tovornimi avtomobili in drugimi vojaškimi vozili popolnoma razrili in uničili preurejeno cesto. Ker je občinska uprava dala v popravilo škropilni voz, ceste niti ne močijo in tako je več prahu in nesnage kot navadno in bati se je, ne le, da Tolmin ne bo pridobil niče sar kot letovišče, ampak celo zgubil svoje vsakoletne obiskovalce. Poleg tega pa je vojaštvo, ki se je bilo nastanilo s svojimi šotori v drevoredu od cerkve do "Pod Gradu" zasedlo vse najlepše kraje, namenjene za ižpreho-de. šotore so napeli od debla do debla in čisto uničili šele pred kratkim urejen drevored. In tako je z vsem pri- nas: če se kje kakšna malenkost pridobi z velikimi denarnimi žrtvami, se obenem na drugi strani isto pridobitev uničuje. —Gorica, avgusta 1935. — V Gorici so pričeli z gradbo nove bolnišnice, ki bo baje namenjena jetičnini. Skoro novo bolnico za jetične so pred leti dovršili na periferiji mesta. Zato zelo čudno zgleda in si je malo težko razla- ko kratkem času. Kakor pa do znavamo, prejšnja bolnica ne odgovarja skoro v nobene moziru za zdravljenje jetičnih, baje, ker nima pred vsem svežega zraku. Zato bo nova stavba nadomestila prejšnjo in popravila prejšnje nedostatke. Možno pa je, da ima zgradba tudi druge namene in bo lahko v gotovem času služila izključno vojaškim zadevam, ker država pri nas le malo zida v drugačne, kakor vojaške namene. —Nova vojašnica v Krminu. Gorica, avgusta 1935. — V Krminu zidajo novo veliko vojašnico, ki prekaša po svojem obsegu slična poslopja drugod. Dolga bo preko 100 m. Kakor zgleda na Goriškem še ni dovolj vojaških zgradb, ampak hite še vedno dalje z zidanjem in utrjevanjem. —Pred goriškim kazenskim sodiščem se je vršil v četrtek 22 avgusta proces proti skupini mladih ljudi z žage pri Bovcu, ki so bili obtoženi, da so 23 junija t. 1. napadli in poškodovali alpinskega podčastnika Evgena Tibollo, ki so se mu rane zacelile šele po 20 dneh. Obtoženi so bili pod obtežilno okoliščino, ki jo navaja prvi odstavek 6. člena kazenskega zakonika, ker bi naj bili podčastnika napadli iz neutemeljenih razlogov. Pri procesu se je izkazalo, da omenjena obtežilna okoliščina ne prihaja v poštev. Obsojeni so bili: 25-letni Anton Pičulin na 7 mesecev zapora, 25-letni Alojzij Kutin, 27-letni Josip Žagar, 23-letni France Rot in 23-letni Anton Rot pa na zaporno kazen po 4 mesece in 20 dni. 28-letni France Rot, brat obsojenega Antona Rota, pa je bili oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Zakaj so nabili podčastnika, o tem italijansko časopisje ne poroča. —Gorica, avgusta 1935. — Gospodarske razmere v okolici Tolmina se stalno in rapidno slabšajo. Tudi, one vasi, ki so do zadnjega še primerno dobro vzdržale, so začele pešati in danes so, še pred nekaj leti dobri in nekdaj trdni kmetje samo še kolonisti. Goriški mont je za svoja posojila in hipoteke na kmetije, začel prevzemati v last vsa zadolžena posestva. Največ so k temu naglemu padcu pripomogla takozvana brezobrestna posojila, ki so jih dajali našim kmetom že pred kakimi desetimi leti, ko so cene zemljišču in pridelkov bile še primerne. Takrat je bilo posojilo vsakomur na razpolago in v neverjetno visokih zneskih. Marsikateri, ki je šel takrat fašistični radodarno-sti na limanice, je postal danes sam zaradi tega žrtev postavljena na cesto. -o- Abesinski vojak doma jo videli naslednjega jutra živo gati čemu bo nova stavba po ta- Ker zre danes ves svet na Abesinijo, bo morda naše čita-telje zanimalo, kaj pravi nemški pisatelj Wohlenberg, ki se je pred kratkim vrnil iz Abesinije, o abesinskem vojaku. "Dolga karavana mul se je ustavila na trgu in kmalu so bili postavljeni šotori sredi trga. Tukaj sme bili pod pokroviteljstvom občine in če bi nas kdo penoči okradei, bi bila občina odgovorna za škodo. Podali smo se k "šum-u," občinskemu predstojniku, da se mu poklonimo in mu pokažemo svoje potnei liste. V "gibbi," to je občinski urad in stanovanje predstojnika, smo prekoračili več hodnikov. Stanovanje je ja-ko skromno. V tla zabiti koli in špranje zadelane z ilovico. Za vrata služi navadna preproga iz bombaževega blaga. Občinski predstojnik je sedel na leseni postelji, ki je bila pokrita s par odejami. Ko smo vstopili, je vljudno vstal in se globoko priklanjal. Ker sam ni v;nal brati, mu je njegov tajnik prebral na glas vsebino iz naših potnih listov. Po par besedah formalnosti, nas je vprašal po našem zdrav- ju in nam ponudil svojo pomoč, če jo potrebujemo. Skušal sem mu dopovedati, da čeprav smo Evropejci, da pa nismo Italijani. Veselo je bil presenečen, ko sme mu dopovedali, da smo "džermani." Videl sem, da imajo vsi vojaki še jako starodavno orožje, zato so tembolj občudovali naše moderne puške, katere so naši služabniki vedno nosili za nami, kar je pri oblastih imelo več vpliva kot vsi potni listi in vizumi. Dostikrat se je primerilo, da so sluge občinskega predstojnika vprašali naše sluge, če nima njih gospod kake puške^ ki bi jo "prodal" njih poglavarju, kar pomeni, da bi mu jo podaril. V Abesiniji je vsak človek vojak in tukaj pride dobesedno v poštev nemški pregovor, da je puška nevesta vojaka. Maloka-tera ženska v tej deželi je deležna toliko ljubezni in toliko pozornosti, kot dobra puška. Ko smo prišli nazaj v naše šotore, smo tam že našli darilo občinskega predstojnika: debelega koštruna za našo kuhinjo, vrč medice za našo žejo, par petelinov in košaro kruha. Vodja slug, ki so prinesli darila, nasi je povabil na kosilo za drugi dan. Kosilo se prične ob desetih dopoldne; navzoča je bila tudi družina "šuma." — Najmlajša hčerka nam je poljubila roko. Gospa nam je ponudila svojo levico- v pozdrav. Abesinske žene tudi spe na levi strani. Tudi v grob jih polože na levo stran. Nasprotno pa delajo moški vse na desni strani. Pri obedu servirajo medico. To zlije najprej glavni sluga na dlan svoje roke in jo poku-si, potem jo šele natoči gostom. Ta običaj se je najbrže ohranil cd onega časa, ko so bili umori s strupom na dnevnem redu. Po prvi jedi nam je deklica prinesla skledico z vodo, da si umijemo roke. Nekateri so si izprali tudi usta. Ko se začne glavna pojedina, potegnejo čez vse odprtine zastore, da ne more nihče od zunaj videti ljudi pri jedi. Ker niso vilice in noži v rabi, so bili naši prsti, s katerimi smo si pomagali do jedi, kmalu vsi mastni. Glavna jed je pa sirovo goveje meso, ki ga prineso velik kos in vsak si ga s svojim bodalom poljubno odreže. Te vrste mesa pa nam Evropejcem ni šla v slast in smo ga vljudno odklenili. Po tej jedi so- nam zopet prinesli vode za umivanje in potem so nam servirali fino kavo* zatem pa smo si prižgali smodke. Popoldne smo odposlali "ša-rau" naša darila, razne okraske, nožiče in tako drobnjavc. Zvečer nas je pa obiskal v šatoru "šama" s svojim spremstvom. To nas je stalo eno steklenico finega šampanjca. "Šama" nam je obljubil oboroženo spremstvo, ki bo šlo z nami do okrajne meje. Tam je treba zopet napraviti uradni obisk pri dotič-uem predstojniku in tako se potuje po Abesiniji v senci gostoljubnosti, ki je prva čednost tega hrabrega naroda. -o- .. SVATBA NA .FILIPINIH .. Zapadna prosveta, ki že skoraj tristo let vpliva na Filipine, nima še nobenega vpliva na poročne obrede filipinskih moha-medancev. Ti se poročajo še vedno po istih obredih kakor pred tristo leti. Ko zahrepeni mladenič po družici, gre iskat nevesto. Začne jo snubiti, dokler se njeno srce ne omehča, odnosno, dokler se mladenič ne prepriča, da ga dekle ne mara. Ko najde dekle, ki mu ugaja, se nastani blizu njenega bivališča. Da postane njegovo hrepenenje še izrazitejše, mu dekle tu in tam dovoli izraziti čuvstva v različnih oblikah. Ko poklekne pred njo in ji začne v otožnih pesmih izražati svoje hrepenenje, ga dekle poizkuša odvrniti od njegovih namenov, da bi jo vzel za ženo. Ko končno dekle pritrdi, pa pride na vrsto vprašanje koliko bo ženin zanjo plačal. Nevesta sama se pogaja za odkupnino, ki je odvisna od gospodarskega položaja ženina in ki se plača ali v gotovini ali pa v blagu. Ko je to opravljeno, pa pridejo na vrsto priprave za svatbo, ženina potem okopljejo v vodi, nakar se začne poročna svečanost. Prebivalci vasi se zbero okoli zaročencev in ženin zapleše pred nevesto bojni ples. Tedaj pa se začuje iz nevestinih ust pretresljiv krik, tožba nad usodo. S tem jes poročni obred končan, fant in dekle sta poročena. -o- MESTNE NOVICE Maša cb polnoči Nocoj ob 11. uri zvečer je sveta ura molitve za moške v mestnem stadionu, kjer je prostora za 80,000 ljudi. Ob polnoči bo darovana sv. maša, nakar bodo vsi moški obhajani. Brzojavni pozdrav Udeležence Baragove slavnosti v Clevelandu je preteklo nedeljo brzojavno pozdravil tudi g. Anton šubelj, kar smo šele včeraj zvedeli. Iskrena hvala odličnemu možu. Porcčno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Edward Drčar iz Hecker Ave., in Miss Mary Szczurek. Bilo srečno! Premestitev volivne koče Volivna koča precinkt D, 28. varde ne bo več na 78. cesti in Union Ave., ampak v šoli sv. Lovrenca, kjer bo ena soba za to na razpolago. Torej volivci tega precinkta, v torek volite na novem prostoru. MALI OGLASI Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! Naznanilo članstvu društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ naznanjam, da bom začel pobirati asesment 25. septembra že ob pol sedmi uri zvečer. Ta mesec je tudi naklada 10c na vsakega člana in članico, ki mora biti plačana. — Tajnik. Veldanje! Pozor, možje! Jaz vas naučim veldanja v dvanajstih tednih. Jako poceni. Garantirana šola. Pouk se začne 1. oktobra. Oglasite se po 5. uri zvečer. — John Benz, 15316 Huntmere Ave. Euclid Beach kara. (Sept, 25. 26. 27. 30. Oct. 1. 3.) rosebno za četrtek, petek in soboto BATHROOM SCALE r9 Posestvo naprodaj ali se zamenja za hišo v Clevelandu. Posestvo se nahaja v Dobrempolju, po domače "pri Amerikancu" na Ratikah. Je enajst 'parcel zemlje. Hiša je pripravna za gostilno ali trgovino. Vse poslopje v dobrem stanju, Cena zmerna. Za pojasnila pišite na Mr. John Pavlin, 16 Broadway, Gowanda, N. Y. (Sept. 25. 27. 30.) GenuineTru-Way constructed to record weights accurately ap to 250 lbs. Lightweight, ccwpact and strong. 2a druge posebnosti glejte oglas na jadrji strani "Cleveland Press" danes. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 "Welding School" Gas welding on Iron, Steel, Cast Iron, Brazing, Silver, Brazing Aluminum. 16 tečajev za $40.00. Za pojasnila se obrnite na. Frank Obreza 6702 St. Clair Ave. (Sept.21.25.28.30.) coeccocceccec C © f) Novo življenje £) C) (Za "A. D." prestavil M. IT.) f) f) nem narečju: "Grom in strela! I Mladenič, vi imate lokomotivo v svojem telesu. Od svojih šestindvajsetih let ste morali vsako v dvakratni meri izkoristiti. Toliko se razumete na delo in posle. Vsa čast, vsa čast!" Dne 4. februarja sta oba dru-' žabnika podpisala pogodbo z de-^^ želno vlado. V prvi polovici februarja sta potem odpotovala obenem z zastopnikom deželne n . „ . ,, , , . .. , ,., vlade, da dovrše odkup zemljišč, Gospa Azman je pobledela. stavil na noge ter se posvetil kate ■ občjna pripravila h[ Ni mogla, da bi sinu v tej uri novim. Materina eksistenca je , . . . , , . , 11,.., , , , ki je bil potreben za zidavo ve- povedala, da je žrtvovala vse bila zagotovljena, po premoze- . , , . ... . . . . , hkega jeza, kateri na] zbira vse svo.,e premoženje, da mu na- nju, ki ga je posedovala. Zase , , . . . '' , „ , v ,. ' ■ ,,,-n . . , . , v , vode, ki prihajajo s Hude Gov- pravi pot v življenje. "Tu za- je imel Ambrož le majhne za- , htevaš nekaj, kar ne smem sto- hteve. In tako so se njegove s V, , . . v. . , , . . Sedaj je bilo v vasi ze znam: cci srečno smejale, ko je popol- , • . i u i . j • ■ zolnir, ki bo ukrotil hude dne po sedemurnem pogajanju , . , , ,. . , .... , ,, vode, je nekdanji mali Ambro- podpisal tozadevno pogodbo vi., . . . . «,.v , . , . , . .... ~ ... . zek, drzni fantiček iz doktorje- notarski pisarni. Da bi bil pri- ' » , v i- t ... , . i,, ve hise. Ambroža so ljudje pri- tegnil k posvetovanju glede do- „ ... , . ' , . , r, ju i i • • j. . srčno sprejeli,, a dejstvo, da je locb pogodbe kakega junsta, ni , , . . , „ , , . ' bil otrok iste vasi mu je v mar-smatral Ambrož potrebnim. — .. , , „ . „ , ,,, v ..... , sicem olajšalo posle. Gospod Mcz, s katerim je imel oprav- . , , . .. . Josip Slavik se je nad ugodnim Ka, je s svojim pnprostim ve- ... . . ... , ' . ., , položajem okoristil ter je za- denjem napravil nanj vtis do-1 . . ... . .. , argnil vrvico svojega mosnji- brovoljnega, poštenega človeka, .. ,. , .. , ,. .... , . , ,'•,* , . , • , cka timbolj, čimbolj so bili tako da je bil Ambrož kaj kma- , ,. . , .. i j kmetje popustljivi ob pogaja- lu prepričan: s tem gospodom . . . , , T . c, ., , , , njih z Ambrožem, katerega so Josipom Slavikom se bo dalo [. .. . , ..' , , , , , , .. ,. . klicah za Ambrozka, kakor pred brez posebnega truda živeti v . ,. . , ,. . ' . . dvajsetimi leti. Ambrož se je razumnem miru. ... . . pričel nad gospodom Slavikom burjale. Niso več mislili na riti. Najine eksistence ne sme-va docela v zrak postaviti, čeravno verujem v uspeh tvojega dela. In kar posedujem še, tudi ne bi zadostovalo. Nekoliko optimistično si računal. Mislim si, kdorkoli ti bo dal ogromno svoto za izvršitev dela, ta bo tudi lahko še kavcijo primaknil. Poizkusi to najprej." Glas ji je odpovedal. Žarka rdečica mu je šinila v čelo. Vstal je od mize. "Prav praviš, mama! Kar sem v prvi omamici zahteval, ni bilo prav. Odpusti mi! Misliti bi bil moral tudi nate in ne samo na svoje delo." Poljubil je mater na lice ter osfavil sobo. Gledala .je za njim. "Mama?" Tako ni dejal te besede Ambrož še nikdar. Zdelo se ji je, kakor bi morala zaklicati za njim: "Otrok! Saj bi rada dala — ko bi le imela!" A raje je nosila večjo bol, samo da je sinu prihranila manjši strah. Pod pazduho usnjato torbo z načrti in pisanjem deželne vlade je Ambrož stopil na zimsko cesto. Kakor težak kamen mu je težilo prsa. To ga je do srca bdelo: da misli mati več na malo gospodinjstvo, nego na njegovo veliko delo in da ji je bila topla peč ljubša, nego vs-hajajoče sonce. Tega ni razumel. Od te matere, čije ljubezen in požrtvovalnost je občutil že tisočkrat. Prisilil se je končno, da je materin sklep razumel ter ga smatral potrebnim, doslednim. A ostala je v njem pekoča grenkoba. Par ur kasneje pa je že ugasnila in bila pozabljena. Kakor se je za Ambroža dan srečno pričel, tako je tudi srečno končal. Že prvi podjetnik, do katerega je Ambrož stopil, je uvidel dobič- predpripravami, ki so se morale takoj pričeti, da se bo z delom lahko pričelo takoj spomladi, ko skopni sneg. V teku peterih poletnih mesecev, še predno bo zima razgrnila nad hribe svoj zimski plašč, mora biti delo dovršeno. Tedaj je bilo treba vse potrebno z natančnostjo prera-kanosnost podjetja ter je ob- čunati, vse delo za mesece po- Pod pazduho dragoceno pisa- j srditi, a je končno prišel pri nje, ki je bilo podpisano in vseh kmetih do srečnega konca, opremljeno s potrebnimi peča-1 z izjemo enega samega. Ta je ti, se je lahko Ambrož še pred bil Krišpin Žagar, sedanji last-večerom oglasil v mestni hiši,1 nik Zaplaznikovega grunta. Sreda prijavi svoj izstop iz službe, j ča, da je ta stopil pred komisi-Stavbeni svetnik je defjal: "Se- jo kot zadnji interesiranec šele veda, boljše je sovražnik dobre- kasno zvečer. Sicer bi bile csta-ga. Čestitam, gospod inženjir." le, ki so se pokazali voljne, pod-Iz mestne hiše je končno Am- pihnil k višjim zahtevam. Za brcž stopil na že razsvetljeno: malo gozdno parcelo, katera ulico in se je oddahnil, kakor da j vsled hudournika sicer ni ime-mora v svojih prsih dati pro- prav nobene vrednosti, je zahte-stora utripajočemu srcu. "Se-1 val ogromno, naravno brezum-daj pa naprej z vso paro!" Do- no ceno ter vpil in psoval ir besedno je tekel domov. Iz- postajal ob vsaki čaši, ki jo je gledalo je, da gospa Ažman deli izpil na račun komisije, čezda-veselje s sinom, ko ji je pripo- lje bolj trmoglav. Ambrožu je vedoval o uspehih današnjega kak ducatkrat dejal isto: "Ti? dne. A - vendar, medtem ko se , Kdo si ti! V uho me lahko pije smejala, je imela neprestano šeš! Nikdar me nisi maral mokre oči. Vedno si bil Tonetov tovariš. V naslednjih tednih je bila Sakra, in ne dam gozda ceneje mnogo sama. Ambrož je bil in ga ne dam, pa četudi crk od jutra do večera zaposlen s nem! Tožil bom. In če ne bom ljubil, da bo preskrbel potrebna sredstva za gradnjo in položil zahtevano kavcijo. Seveda si je pri tem zagotovil naravnost levji delež dobička. Ambrož, ki je imel v cčeh le venomer veli-činost svojega dela, je bil pri teh pogajanjih popustljivejši, kakor pa bi bil moral biti moder, ter se je zadovoljil s tem, da bo zaslužil toliko, da se bo lahko ob koncu tega podjetja razdeliti na glavo in roko in uro, tako da bo mnogobrojno delo se razvijalo, prav kakor mogočno kolesje delikatnega stroja. Ambrož je bil kos vsemu in je z lahkoto premagoval sleherno oviro. Gospod Josip Slavik, čeravno se je izkazal pri vseh, plačilih trdega in varčnega, je sodeloval z Ambrožem v lepem miru in nekega dne je vzkliknil v svojem dobrovolj- dobil na sodniji svoje pravice, pojdem v deželni zbor in bom tam dal napraviti interpelacijo. Teh groženj /očividno zastopnik vlade ni maral slišati. Da kričača pomiri in da ne zavla čuje pričetka dela v negotovost, je moral gospod Slavik popustiti vrvico na svojem mošnjičku ter plačati Krišpinu Žagarju za njegov ničvredni gozd štirikratno ceno. Sedaj je pustil Krišpin smeje se svojo vinjenost rasti na lasten račun ter pričel norčevati se iz drugih kmetov. "Vi kozli neumni, vi! Bi bili tako stcrili kakor jaz.' Vsi bi bili več dobili! In plačati bi bil moral, da bi bil črn, tale nobel tovariš mojega gospoda brata!" Take govorice so kmete raz- škodo, pred katero naj bi bili zavarovali svoje hiše in polja. Vsakdo se je jezil, ker je dobil manj nego modri Zaplaznik. Tako je ostalo v gostilniški sobi, ko jo je Ambrož ostavil, da gre k počitku, kaj nevšečno razpoloženje. Gospod Slavik se je k temu smejal. Ambrož pa je nadlogo prespal, tako da je lahko pogledal v naslednje jutro veselih oči, ko se je v saneh peljal proti Leskovkini hiši. Povprašal je bil po kakem poletnem stanovanju in med hišami, v katerih so imeli sobe, katere so čez poletje oddajali, je bila Leskovkina Ambrožu najbolj prikladna, ker je bila najbližja njegovemu delu. Ko je Ambrož v mali hišici vstopil v toplo, udobno izbo, je našel Leskovko sivolaso, pri j a zno starko kateri ni bilo prav nič več poznati, s kakimi žolčnato jeznimi očmi je tedaj gledala pred enoindvajsetimi leti v življenje. Seveda, ko je mladenič vprašal po obeh sobicah, je postala Leskovka bolj vzdržna in je nezaupno opazovala klobuk, katerega je Ambrož držal v roki. A njegov klobuk je bil res žametast, a ni bil sivkast, pač pa temnorujav. In da bo mladi najemnik pripeljal tudi mater s seboj, je očito pomirjevalno vplivalo na starko. Docela zaupna je šele postala, ko jo je Ambrož vprašal: "Mati Leskovka? Ali me ne poznate več? Jaz sem Ažmanov Ambrožek." Tedaj ga je prijela za roke in klepetala toliko časa, da je moral Ambrož opominjati: "Mamca, moj čas je skrajno pičlo odmerjen. In obe sobici si tudi moram še ogledati." Po ozkih stopnicah sta šla v "poletno stanovanje," v katerem je bilo sedaj v zimi hudo mraz. Bili ste dve belopobeljeni, več ko skromno opravljeni sobi. Dalo bi se nekoliko odpomoči, je me nil Ambrož. Pred par leti je bila dala Leskovka ti dve sobi napraviti, da bo z najemnino nekaj zaslužila. Kmetije ni imela. V hlevu je stalo le par koz. Tako ste morali obe ženski živeti od najemnine, ki ste jo prejeli tekom poletja od obeh sob, od male pokojnine, katero je prejemala Leskovka po rajnem možu, ki ja bil cestar, ter od denarja, ki ga je Afra zaslužila s šivanjem rokavic in kleklanjem. Ti dohodki sta jima baš zadostovali, ako ste bili obe sobi preko poletja dobro oddani. Z najemnino 150 kron za vse poletje — je bil Ambrož takoj zadovoljen. Medtem ko sta s starko še govorila, se je oglasil doli v veži korak. "Dekle je prišlo pravkar!" Šla sta doli in našla Afro že ob oknu pred šivalnim str ojem. Na prvi pogled je Ambrož spoznal dekle, ki je jeseni ob potoku izpiralo perilo. Pozdravil je. Afra njegovega pozdrava ni mogla slišati, kajti jezno lajaje je izpod peči planil bel psiček. Medtem ko je hlastajoči pes norel okolo Ambroža, so njegove tačke ob vsakem skoku pustile na lepo pobiranem podu štiri majhne, mokre madeže. Ti madeži so postali konečno temen obroč, tako da se je Ambrož zasmejal: "Baš kakor da sem prišel v začaran ris!" Leskovka je psa pomirila in dejala: "Afra! Obe sobi naj bi oddala. Mladi gospod tu bo pri-' šel s svojo materjo." Ne da bi pogledala od dela, je odvrnjla: "Meni je'že vseeno, kdo stanuje gori pod streho." Hutnila je v roke ter nadaljevala z delom. "Poglej nekoliko sem! Mladi gospod je sin ranjkega doktorja, Ambrožek!" Afra se je obotavljaje ozrla. "Tako? Bog vas sprejmi!" In zopet se je sklopila nad delo. Tedaj je Leskovka nekoliko porudečela, ali jeze ali zadrege. In ker je pričel psiček zopet renčati, ga je pričela psovati. Smeh. ljaje se je Ambrož stopil proti oknu ter opazoval dekle pri delu. Stroj, pred katerim je Afra sedela ni bil kaj komplicirana stvar — železno stojalo, na katerem je vzvod, katerega je pritiskala delavka z nogo, odpiral in zapiral fino nazobčani železni plošči. Plošči ste prijeli usnje in tedaj je šivanka, s katero jej upravljala urna roka, napravila med usnjatimi zobki lepe, enakomerne šive z jermenčkom. Afra je baš delala na dolgi, beli plesni rokavici. In Ambrož je videl v mislih tak ples v mestu.; Vse dame so nosile bele, dolge rokavice, kakršno baš sedaj Afra šiva. Vsaj tako si je Ambrož predstavljal, kajti videl ni plesa nikdar. In nasprotstvo te podobe — tam samo glasno veselje, a tu tiho delo, tam glasno izobilje, a tu tiha potreba — to nasprotstvo je vzbudilo v njem topel občutek, da je prisrčnega pogleda opazoval podobo, pred katero je stal. Ta podoba je bila mična. Bel sneženi odsev okna okolo Afrine glave in njenih bakreno temnih las. Nje strogi obraz je še žarel zimskega mraza, skozi katerega je dekle šlo. In ta lepa postava! Pa četudi je bila krepko vzraščena, vendar ni bilo na niej nič grobega, nič kmetiške-ga. Kakor se je vitki vrat bočil izpod bogatih las proti čipkastemu ovratniku moderca — to je bila fina črta, lepa misel narave. "Gospodična Afra?" je dejal Ambrož. "Saj se poznava. Zakaj ste napram meni tako tuja? In tako tiha?" "Ker ob klepetanju šivanka vsakokrat spodrsne!" V dokaz te resnice je morala podreti par napačnih šivov. "A meni lahko rečeš kar enostavno Afra in ti. Brez tiste gospodične. To pač ni potrebno." (Dalje prihodnjič.) Naročite-se na dnevnik "Ameriška Domovina" Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem t)omu 6411 St. Clair Ave. HEnrierson (1919 NAJFINEJŠE PIVO V CLEVELANDU ERIN BREW-Ehren Brau Standard pivo v Clevelandu 0 Slovenskim društvom in klubom se prijazno priporočam za nabavo te najfinejše pive v Clevelandu ob priliki veselic, piknikov, zabav aii za privatne partije. ® Slovenski gostilničarji! Erin Brew Standard pivo vam bo privedlo nove goste. DRENIK'S BEVERAGE DISTRIBUTING AGENCY JOHN DRENIK, lastnik 25880 St. Clair Ave. Tel. KEnmore 2739 STEAM - HOT WATER - VAPOR Oil System-Hot Air Furnaces Lahko kupite na 36 mesečnih obrokov za izplačevanje. • Sprejemamo v popravila vse različne furneze in boilerje po najnižjih cenan. Pokličite nas po telefonu ali pišite za vsa pojasnila. Informacijska postrežba zastonj. Vprašajte za našega slovenskega zastopnika Štefan Ro-bash.—Za mesto in 75 milj iz mesta se dajo proračuni zastonj. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Blvd., 99Q4 Somerset Ave., Cleveland, 0. Telefon: GLenville 9218, 9219 VRNITE CLEVELANDU DOBER 6LAS VRNITE MILLER J A ZA ŽUPANA Nagradite lojalnost z lojalnostjo Ray T. Miller je pre'zkusen in dokazan prijatelj vseh narodnosti v tem mestu. Nikoli v zgodovini kake mestne vlade niso dobile vse narodnostne skupine tako priznanje kot pod županom Ray T. Millerjem za časa njegovega termina v 1932 in 1933. To so fakti, na katere bi se morali spomniti, ko greste na volišče v TOREK 1, OKTOBRA, da oddaste svoj glas. Pred dvemi leti je bil Cleveland poznan po vsej deželi kot dobro mesto za prebivanje. Danes ima Cleveland glas kot mesto raketirstva, zločina in vanda-lizma. VRNITE CLEVELANDU DOBER GLAS VRNITE MILLER J A ZA ZUPANA ♦ Ko greste v volivno kočo v TOREK, 1. OKTOBRA, zaznamujte svojo glasovnico sledeče: ZA ZUPANA: Ray T. Miller Campaign Headquarters F. T. Matia, Manager