SVOBODNA SLOVENIJA
ASO (LETO) XXI. (15)
Ño. (štev.) 29
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 19. julija 1962
Prva vasha straža
Za marsikatero dejanje v tem ali onem lajaju naše domovine med drugo svetovno vojno in revolucijo ni bilo mogoče takoj najti prave razlage ali se približati pravilnemu razumevanju. Vrtinec dogodkov in teža okupacije sta to preprečevala. Če se pa danes zamislimo v te dogodke, se nam zdijo vepL mo bolj razumljivi in vedno bolj spoznavamo nujnost razvoja kakor je bil.
če so za kako dejanje umestne te ugotovitve, so gotovo za ustanovitev prve vaške straže v št. Joštu nad Vrhniko pred dvajsetimi leti. Marsikak dober človek, ki je tedaj živel v kraju Slovenije, kamor še ni segla nesreča začetkov revolucije, spremljana s prevaro, umori in nasiljem, in ne zloba okupatorja, je! tedaj začuden zmajeval z glavo.
Občina Št. Jošt nad Vrhniko je bila po sestavi prebivalstva po veliki večini kmečka občina. V marsčem. je bila podobna Sloveniji v malem: Tri cvetoče' zadruge; lepa prosvetna in cerkvena organizacija; občani delavni in dobrega Srca. Izročila očetov so spoštovali. Če si govoril s kmečkim možem ali fantom iz teh krajev, večkrat n'si mogel verjeti, da ima le osnovno šolo. Spoznal si, kaj so pri nas napravili zadružni, prosvetni jn izobraževalni tečaji. Pri mnogih možeh in fantih si tudi spoznal, da so kljub trdemu delu naši' čas za branje, za knjigo. Poznali niso le Mohorjevih knjig in slovenskih ljudskih pisateljev. Naravna razumnost in vedoželjnost sta posegli pogosto mnogo dalj.
Ko je prišla okupacija, so šemjo-ščani ristro zasledovali dogodke, četudi so bib pod italijansko okupacijo, t-da prav na meji, kjer je začela nemška okupacija, iso dobro poznali vse početje Nemcev: preseljevanje predvsem na-rodnozavednih, vernih in vplivnih ljudi; videli so, da se preseljevanja z lan-koto rešujejo komunisti, ali komunistični simpatizerji. Ko so začeli komunistični odposlanci mobilizirati, so kmalu spoznali, zakaj ravno na določenih krajih napadajo Nemce: zato, da so Nemiri izvajali represalije v krajih, ki niso 'sledili komunističnim vabam. Četudi napadi na nemške posadke tem niso povzročali škode, so vendar Nemci izvajali hude represalije s požigi in streljanjem neprizadetih. Tako so za božič 1941 na Bukovem vrhu kot represalijo na neki kmetiji ustrel li gospodarja in hlapca, znosili drv v hišo, nanje položili mrliča in vse skupaj z domačijo vred na božični dan zažgali.
šentjoščani so tudi vedeli, da so nekateri nemški poveljniki v pismeni zvezi s komunističnimi terenci. Tako je bilo na nemški strani.
V osnovi ni bilo dosti drugače pod italijansko okupacijo, kamor je spadal Št. Jošt. Tu so se že v letu 1941 ko-munisfčni odposlanci vrgli z vso silo na delo, da bi prebivalce št. Jošta spravili pod komunistično vodstvo. Nobena beseda, nobena propaganda ni uspela. Trdnjava v št. Joštu je stala trdno. Nato so horjulski in vrhniški komunisti napravili širokopotezen načrt ;n dopovedovali, da je nujno ustanoviti v Št. Joštu še zdravstveno zadrugo. Možje in fantje v št. Joštu pa so takoj spoznali, da ,r.aj bi bila ta nova zadruga le trojanski konj za komunista in njihove sopotnike. Ker jim tud’ to ni uspelo, so sledile grožnje, umori, napadi in ropanja. Živrienje in imetje šentjošea-nov je bilo -ia kocki.
Že po par mesecih okupacije je bilo vsakemu bisriemu opazovalcu jasno, da italijanski okupato- dela drugače, kakor govori. Govoril je namreč Italijan v izbranih in lepih besedah o rimski kulturi in borbi prod barbarskemu komunizmu. Dejansko pa je vedno priskočil na pomoč tam, v tej ali oni obli. ki, kadar iso komunisti uničevali narodno zavedne, v krščanstvu utrjene ter komunističnemu nasilju vrivajoče se Slovence. Ko so komunisti ..ajboli pritiskali na Šen.: Jošt in pošiljali oborožene edinice kot kazenske ekspedicije nad mimo prebivalstvo, so Habjani komunistom pomagali tako, da so odpoklicali iz Št. Jošta ir neposredne okolice vso .karabinc” V in italijanske obmejne stražnike. Grozili pa so civilnemu prebivalstvu s smrtnoi kaznijo, če bj pri njem našli orožje, četudi za o-biambo griogr. življenja.
V	Ženevi se je v ponedeljek začelo nadaljevanje nikdar dokončane konference o razorožitvi in prepovedi izvajanja atomskih poskusov. Minil je en rriesec, odkar so zavezniki in sovjeti sklenili, da začasno prekinejo konferenco in poskušajo medtem, pripraviti nove ali’ pa vsaj spremenjene predloge za nadaljevanje razprave o problemu, ki je ostal doslej v človeški zgod- nerešljiv.
V	tem mesecu ‘premirja’ so ZDA 'zvedle vrsto atomskih poskusov kot odgovor na sovjetske atomske poskusi s katerimi so ti prekinili večletno prostovoljno premirje v atom. oborožitvi.
Prav tako se je med tem razvijala in ise, kakor kaže, sedaj bliža vrhuncu novo razdobje diplomatske borbe med ZDA in ZSSR, odkar je prevzel predsedstvo v ZDA John Kennedy,
V	Washingtonu funkcionarji predvidevajo hitro poslabšanje odnosov med ZDA m ZSSR in verjetno novo, še bolj nevarno krizo glede Berlina. Ta kriza bo seveda, kakor so še vedno vse ostale, odvisna od dejanj Hruščeva, ne od nastopov Kennedyja. Washingtonski funkcionarji trdijo, da je ves razvoj odvisen od tega, koliko Hruščev verjame v .ameriško trditev, da se bodo ZDA borile za Berlin. V Washingtonu trdijo, da «0 se od lanske jesen' dalje resno trudili, da bi dokazali Hruščevu, da ZDA resno mislijo boriti se za Berlin. Ne vedo, če jim Hruščev verjame, prepričani pa so, da se Hruščev premišljeno ne bo spustil v vojno, more pa poskušati pris liti zahodnjake na sprejem njegovih zahtev, če je prepričan, da bo mogel to storiti, ne da bi tvegal svetovni spopad.
V
%oS»ckiBÍia izgledov za razorožitev
Kennedy je, tako trdijo washingtonski strokovnjaki, ob svojem nastopu deta 1961 menil, da. bo mogel s sovjeti doseči sporazum o prepovedi atomskih poskusov. Meril je, da bo, če bo to dosegel, mogel .pozneje doseči tudi napredek . v pogajanjih za postopno razorožitev. Menil je dalje, da obstojajo možnosti za zmanjšanje konflikta v jugovzhodni Aziji. Menil je dalje, da je treba storiti vse, da bi s sovjeti dosegel sporazum, čeprav samo delen, toda!, ki b1' zmanjšal možnost akutne krize glede Berlina. Menil je tudi, da so koristni osebni stik' med Sovjeti in Amerikanci itd.
Stike je vzpostavil, toda doživel je tud' vrsto porazov svoje politike, ki dokazujejo, da strategija in diplomacija ZDA nista primerni, za vodstvo živčne vojne. V Washingtonu so končno prišli do spoznanja, da morajo nastopati tako, kakor da sovjetskih predlogov ali zahtev ni.
Kennedy je zato ukazal okrepitev ameriških vojašrih sil, pognal v tek ameriški vsemirski program, izvedel pripravljeno, čeprav ponesrečeno invazijo na Kubo in pognal ameriške tanke k berlinskemu zidu. Hruščev je sicer reagiral na te ameriške poteze s krizami v Laosu in Berlinu in odbil vse zahodne poskuse za dosego vsaj delnega, sporazuma o prepovedi atomskih poskusov in o razorožitvi. Nasprotno, začel je z novimi atomskim: poskusi.
Čeprav se je ženevska!" konferenca znova začela, se je začela v vzdušju, ki ne daje nobenega upanja na kakršen koli uspeh.
V	*
JLlsir pred drsavljansho vojno
Vedno večje razlike med vodji no-vega neodvisnega Alžira grozijo razriti državo na dva dela.
Iz poročil, ki prihajajo iz te nove afriške države, je razvidno, da postaja tam, položaj vsak dan bolj nevaren, •ker so se vodje muslimanov zapletli v borbo za oblast in puščajo ob strani dobrobit prebivalstva in utrditev nove države.
Gospodarska aktivnost je padla na manj kot eno tretjino normalne, deloma zaradi množičnega bega Francozov v evropsko Francijo, deloma pa zaradi naraščajoče upravne zmede v novi državi.
Redna alžirska vojska, ki šteje
45.000	mož in najmanj tri cone gverilskega odpora, So se javno izjav le proti sredinski vladi Ben Kede v Alžiru.
Vrhovni poveljnik štaba, katerega je Ben Keda hotel na predvečer neodvisnosti odpustiti, je pripadnik alžirskega podpre leednika Ben Belle in ga smatra za edinega zakonitega alžirskega vodjo. Ben Bella je skrajno levičarsko usmerjen.
Toda v Tiemcenu, v zahodnem Alžiru, kjer si je Ben Bella ustanovil svoj glavni stan, je njegov govorrik zanikal, da Ben Bella namerava usta-
Tako se je znašel št. Jošt v križnem ognju, prepuščen sam sebi. Komunisti so ga zaradi njegove ¡neuklonlji-vost’ zapisali smrti.
šentjoščani pa so se zavedli, da imajo osnovno pravico, katero ima vsako žive ritje: pravico samoobrambe. Zavarovali so si hrbet pri okupatorju, ki jim je grozd s smrtno kaz-rijo in 15. julija 1942 -'zkopali skrito orožje ter "stancvili samoobrambno posadko iz mož in fantov domače občine.
Namen vaške straže je povedalo ime: Biti na straži. Čuvati in braniti. Bran"' ~o življenje, družino, dem, imetje. Branili so cerkev, prosvetni dom, zadrugo. Branili so izročila svojih očetov. Branili so pred komunizmom vse duhovre vrednote lepega življenja n:i slovenski zemlji.
Kakor oa št. Joštu, so za njim’ tudi v dmgih krajih v bistvu podobnih okol-nostih nastala'-’ vaške straže.
Vaški stražarji iso delali to, kar je rilo r o božjih in človeških postavah n;i’ pravica in dolžnost. To dolžnost so izpolnil častno pred slovenskim na" dom in pred zgodovino.
novro SVOJO—Vladom ,;V*5g, rirr lmčcmoi
je odpraviti nezakonitost Ben Kedove vlade,“ je poudaril -govornik. Kmalu po tej izjavi je Ben Bella sam objavil, da smatra Ben Kedovo vlado za nezakonito.
Obtožil je Ben Kedo, da je uvedel policijski režim v Alžiru. Redna alžirska Vojska, opremljena s češkim in sovjetskim orožjem, drži pod svojo kontrolo ves zahodni Alžir. Glavni stan so si nasprotniki Ben Kede ustanovili v Tiemcenu, od koder šrijo silovite napade proti alžirski vladi.
Dejansko Alžir še ni razbit na dvo-j% toda tako Ben Keda kakor Ben Bella vodita vsak svoje področje in je vsak od njiju brez slehernega vpliva na drugo področje.
Ben Kedovo oporišče je mesto Alžir.
Kaos je v vsej državi vsak dan večji. Tako na Ben Bellovem kakor tudi na Ben Kedovem področju so na dnevnem redu ugrabitve Evropejcev, nezakonite zapleritve stanovanj in splošna nezakonitost.
Opazovalci menijo, da je Alžir na robu državljanske vojne med komunistično usmerjenim Ben Bello in zahodno orientiranim Ben Kedo. Mied prvimi državami, ki so priznale novo alžirsko državo, so bile ZSSR, njeni sateliti in Jugoslavija.
KENNEDY BO LAHKO ŠE NAjPREJ DELIL POMOČ TITU IN GOMULKI
Ameriška poslanska zborn'ea je sprejela spremembe v zakonu, ki ga je nedavno sprejel ameriški senat, s katerim je predsedniku prepovedal podpiranje komunističnih držav, kot n. pr. Jugoslavije in Poljske. Kennedy se je po porazu, ki ga je doživel v senatu, zatekel v 'poslansko zbornico ter si v njem pridcb'1 večino za sprejetje določila, da bo še lahko naprej podpiral tiste države, za katere misli, da niso povsem pod sovjetskim nadzorstvom.
Primeri, ko bo lahko Kennedy odločal odobritev ameriške pomoči komunističnim državam, so pa tile: 1. da je amer "ha pomoč nujna zaradi ame- j riške varnosti; 2. da država, ki prejema to pomoč, ni pod kontrolo „mednarodnega. komunističnega komplota“ in
9.	da -Dodeljena ameriška pomoč pospe. suje neodvisnost države, ki jo je podpiral mednarodni komunistični sistem.
Weliha polit, Itrizet v Peruju
Republika Peru doživlja globoko politično krizo, ki so jo povzročile zadnje -predsedniške vol'tve, - pri katerih je dobil večino kandidat Apristov Victor Haya de la Torre. Oborožene sile, ki so volitve, nadzirale, so objavile, da so se v nekaterih volilnih okrožjih vršile tako velike slepar'je v korist apristič-nemu kandidatu, da je ¡samo na tá način mogel tudi zmagati. Volilne rezultate je osporaval tudi predsedniški kandidat Ljudske akcije Fernando Be-launde Terry.
Ker so oborožene sile izjavile svoje nerazpolc-ženje z aprističnim predsedniškim kandidatom Haya de la Torrejem, je prišlo do razgovorov med .njim in tretjim predsedniškim kandidatom generalom Odrio, ki je :kot nosilec b v. avtoritativnega režima v Peruju neusmiljeno preganjal apriste. Vse je kazalo, da bo med obema pohtičnima sku-
pinama prišlo do sporazuma. Nekateri . ob zaključku lista.
so vedeli celo. povedati, da bodo apri-isti na zasedanju parlamenta dne 28. t. m. glasovali’ za izvolitev Odrie za predsednika. Te novice pa niso bile resnične, ker šo se pogajanja med obema p-olitcnima skupinama razbila. Položaj se je zaostril še bolj, ko so oborožene . sile sporočile predsedniku dr. Pradi ul-timátiyno zahtevo, naj tudi vlada pove svojo bes’edo glede volilnih sleparij. Nadaljnji razvoj je šel v to smer, da •so vsi ministri odstopili. Predsednik dr. Prado ima razgovore s-političnimi osebnostmi zaradi selstave nove vlade in rešitve pelitene krize. V tem odločilnem trenutku je pa apristični predsedniški kandidat Víctor Haya de la Torre izjavil, da končno odstopa kot predsedniški kandidat v korist gen. Odrii. Oborožene sTe so pa ponovile svojo zahtevo po razveljavitvi volitev z dne
10.	junija. Takšen je položaj v Peruju
I Z
TEDNA
Brazilski parlament je s 139 glasovi odobril vlado Brochado da Rocha. Proti je glasovalo 63 'poslancev. Zunanje ministrstvo je prevzel Alfonso Arihps, ki je bil zunanji minister že v vladi' predsednika Quadrosa.
Brazilskemu predsedniku dr.. Gou-fartu so zdravniki nasvetovali daljši bolezenski dopust, ker sicer ne bodo prevzeli za njegovo zdravje nobene odgovornosti. Dr. Goulart je močno bolan na srcu.
Kubansko delavstvo je dobilo od svoj'h od vlade vodenih sindikatov naročilo, da mora v bodoče prihajati na vse sestanke s koli, da bo lahko na mestu obračunavalo s političnimi in idejnimi nasprotniki.
Dosedanji clevelandski župan v ZDA
-Anthony—Colobvggo—jo—postal. v—Kapne -
dyjevi vlad' drž. tajnik za ljudsko zdravje, za pouk in socialno blaginjo.
V baziliki sv. Petra v Rimu je prejšnjo soboto blizu orgel, ki jih je da1 postaviti papež Pij XII. blizu groba papeža Ciementa X. eksplodirala bomba-Eksplozija bombe ni povzročila večje škode. Kdo in kdaj je postavil bombo, še niso ugotovili.
Predsednik ZDA J. Kennedy bo 12. novembra t. 1. odšel za tri dni na obisk v Brazil. V tej republiki bo obiskal prestolnico Brasilio, R:o de Janeiro, Sao Paulo in verjetno tudi kako mesto v severnem deflu države, ki ga je zlasti letošnja suša hudo prizadela ter prebivalstvu pošiljata tja izdatno pomoč tako brazilska vlada sama, kakor tudi ZDA iz sredstev sklada Zveze za pomoč.
Britanski predsednik MacMillan je prejšnji teden izvršil velike s’premembe v svoji vladi. Zamenjal je skoro vse mi.
V T E D E N
ristre važnejših resorov. Tako je dosed, notranji minister Butler, ki ga smatrajo za MacMillanovega peptičnega naslednika, postal podpredsednik vlade. Iz dosed. MacMillanove vlade je izpadel tudi minister za gospodarstvo Seiwyn Lloyd. Sedanja preosnova angleške vlade je posledica zadnjih neuspehov, ki (j'h je konservativna vlada doživljala skci’o pri vseh dosed, nadomestnih volitvah. Je pa tudi v zvezi z vstopom Anglije v Skupni evropski trg.
¡ Generalisimus Franco v Španiji je tudi preosnoval svojo vlado. Zamenjal sprememba v sedanji preosnovi španske vlade je imenovanje šefa glavnega štaba in poveljnika oboroženih sil kape. je kar sedem, ministrov. Najvažnejša tana generala Avguština Mufioza Grande za podpredsednika vlade. Gen. Muñoz Grande j c osebni Francov.. prif-jatelj in za njim najvplivnejša osebnost v španski vojski. Mesto šefa generalštaba im poveljnika vojske bo obdržal še naprej. V primeru Francove smrti, al», če Franco iz kakega razloga ne bi mogel več voditi države, bo avtomatično zasedel njegovo mesto gen. Muñoz Grande, ki je sedaj postal za Francom tudi pomembna politična osebnost.
Indija in komunistična Kitajska sta si v zadnjih dneh izmenjali vrsto protestnih not zaradi obmejnih indider.tov pri Ladaku. Indijci navajajo, da so prejšnji teden kitajski komunistični obmejni stražniki prešli na indijsko stran v dol'ni Galvan 3.800 m visoko v Himalajskem gorovju ter so imeli ves dan obkoljeno indijsko posadko. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da ponovitev takih napadov lahko privede do oboroženega spopada mod obema državama.
Mm življenja In dogajanja v Argentini
Predsednik dr. Guido je optimist
Prejšnji četrtek so bili ,na obisku v Buenos Airesu uruguayski časnikarji. Imeli so razgovore z raznimi ministri, Sprejel jih je tudi predsednik dr. Guido ter jim odgovarjal na postavljena vprašanja. Oriskovalci so mu med drugim, povedali, da bi v Uruguayu radi videli, da bi Argentina čimprej dobila zopet nemoteno ustavno življenje. Predsednik dr. Guido jim je dejal, da tudi on sam resnično želi, da bi se to č‘mprej lahko zgodilo. V tem pogledu je optimist, ker veruje v politično zrelost in demokratsko poslanstvo svojega naroda. Glede bodočnosti je dejal, da je jasna. V podkrepitev te svoje trditve je navajal razveseljivo dejstvo, da so se težki mezdni spori v preteklem tednu lahko reševali v vzdušju medsebojnega upoštevanja sedanjega težkega gospodarskega vprašanja v držav».
Volitve maja 1963
V petek, so imeli ministri za notranje zadeve, za narodno obrambo, za zunanje zadeve in državni tajnik' za vojsko, mornarico in letalstvo daljši razgovor s predsednikom republike dr. Gtildbm. ¡Na sestanku so razpravljali o politični zakonodaji, ki bi bila morala biti objavljena dne 15. t. m. Določili so kohčnoveljavno osnove za novi volilni zakon ter zakon o političnih strankah.
Novi volilni zakon bo temeljil na popolnem proporcionalnem volilnem sistemu.
Zakon o političnih strankah bo vseboval odločbo, po kateri bo prepoveda. dano nastopanje .totalitarističnim skupinam, tako desničarskim, kakor levičarskim. Delovati ne bodo smele tudi skupine, za katere je jasno, da pod raznimi imeni propagirajo obnovo prejšnjega avtoritativnega režima. Ne bo dovoljena nobena lista, na kateri bi bili kandidati, kj so v kakršnikoli zvez’ s prejšnjim režimom. Tudi ne bodo mogli kandidirati vojaki v aktivni vojaški službi, ali če iso dve leti pred razpisom volitev stopili v pokoj. Ista 'odločba se nanaša tudi na funkcionarje v delavskih sindikatih.
Politične stranke, ki bodo dovoljene, bodo morale v roku — ne manj kot 90 dni — sprejemati prijave članov in izvesti volitve strankinih odborov. Zakon predvideva tudi ustanovo volilnega sodišča, ki bo tudi kontroliralo finančno poslovanje strank, da bo preprečilo zlorabljanje strankinih fondov.
Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bodo volitve predsednika, podpredsednika, poslancev, senatorjev ter guvernerjev1 istočasno v sredini prihodnjega leta, t. j. Ista '963, tako, da bo država že prihodnje 'eto dobila od ljudstva
Dragocena zveza
V „Svobodni Sloveniji“ smo doslej v dveh podlistkih objavili pisma, ki jih pišejo ter si jih izmenjavajo otroci slo-veskega šolskega tečaja dr. France Prešeren v Castelarju-Moronu na področju Vel. Buenos Airesa in slovenski otroci iz Vogrč na Koroškem, kjer skrbi za dušni blagor ljudi župnik e. Vinko Zaletel. Povedali smo že tudi, kako je do te izmenjave pisem prišlo, .. ?a ka.
Slovesnost pri Ciallnsu
Odbor Slovenskega pevskega zbora Gallus je za nedeljo, dne 15. julija, priredil svojim članom, njihovim staršem, in prijateljem zbora proslavo dveh dogodkov: Ureditev novih prostorov v Slomškovem domu v Ramos Mejii in notranjo proslavo petletnice, odkar je bil ustanovljen Gallusov mladinski pev. ski zbor. Javna proslava tega pomembne!:"; dogodka v glasbenem in pevskem
tero so dali pobudo otroci omenjenega j življenju Slovencev v Buenos Airesu bo
slovenskega šolskega tečaja v Bs. Airesu ob lanskem Zaletelo vem obisku pri Slovencih v Argentini, ko so se mu za njegove žive opise lepote slovenskih krajev in običajev zahvalili is tem, da so mu ma pergamentni listini s podpisi vseh otrok tega tečaja sporočili pozdrave za tiste otroke, ki jih g. Zaletel uči v Vogrčah, ali s katerimi prihaja predavanjih, ki jih imja po slovenskih krajih na Koroškem.
Tako je bila vzpostavljena dragocena zveza. Slovenski otroci, ki žive v različnih del’h sveta, si sedaj redno dopisujejo. V pismih z vso otroško odkritostjo in prisrčnostjo opisujejo svoje življenje z bratci in sestrami v družini, ■okolje, ki jih obdaja, ob'sk šole, pouk v njej in napredek, ki ga dosegajo. Dragocena zveza, pravimo, kajti ta pisma so več kot vljudnostni odgovori za prejete vrstice in sporočila, so važn0 narodnoobrambno delo, v katerega so ise vključili tudi naši najmlajši rojak’, ki se na ta način navdušujejo za slovensko narodno stvar, se urijo v učenju in v pisavi dobre slovenščine ter si ustvar. jajo dobre zveze in prijateljstva že v otroških letih. Te zveze in to prijateljstvo se bo prav gotovo od otrok prenašalo tudi na njihove starše in tako Se bo ustvarjal resničen bratski in prijateljski odnos m.ed ljudmi istega naroda, ki se doslej niti poznali n5so.
Tega dejstva moramo biti veseli. Veseli tem bolj, ker je ta pot najuspešnejša in najhitreje vodi do cilja: do tesnejše povezave vseh Slovencev, ki žive izven Slovenije. Ne žive vsi pod ■enakimi pogoji. Ponekod je njihovo- delo za slovensko narodno stvar združeno še z velikimi težavami in ovirami. Toda zavest, da čutimo vsi eno, da smo vsi združenj v enem samem velikem in močnem hotenju, da ise za vsako ceno ohranimo in ohraniti moramo, nam bo vsem dajala moč in vzpodbudo, da bo-
ko povezani bomo slovenskemu narodu najuspešneje gradili bodočnost v svobodi in demokraciji.
oktobra meseca z javnim koncertom.
Ko je bila popoldne po tretji uri zbrana stara in mlada Gallusova pevska družina, s starši članov obeh zborov in prijatelji Gallusa s pevovodjem Gallusovega zbora dr. Julijem Savellijem in voditeljico Mladinskega zbora gdč. Nušo Kristanovo na čelu, je povzel besedo ing. Albin Mozetič.
Pbvedal je namen prireditve in po. veličeval požrtvovalno delo, ki ga opravljajo pevci z gojitvijo slovenske narodne in nmetne pesmi, s čemer med nami ohranjajo slovensko narodno zavest, krepe. slovenski ponos, in močno prispevajo k ohranitvi slovenstva med rojaki, ki žive sredi tujega okolja. Na-glašal je, da so na Gallusove uspehe ponosni vsi Slovenci. Zatem je spregovoril tople besede še o pevovodji dr. Savelliju ob njegovem 50-letnem življenjskem. jubileju. Tako njemu, kakor Gallusu je želel še mnogo novih uspehov.
Govornikovo željo so poudarili tudi vsi navzoči z živahnim ploskanjem.
Naslednji govornik je bil predsednik Zedinjene 'Slovenije (Društva Slovencev) prof. Alojzij Horvat. Tudi on je izrazil čestitke v imenu tega društva tako Gallusu ob petletnici ustanovitve njegovega mladinskega zbora, kakor tudi dr. Savelliju za njegovo 50-letnico. Za petdesetletni življenjski jubilej je svojemu pevovodji dr. Savelliju nato moški Gallusov zbor zapel pesem, voditeljica mladinskega zbora gdč. Nuša Kristanova je pa prejela lep šopek cvetja in častno diplomo. Kito cvetja za 50-letnico je dobil tudi dr. Savelli.
S tem, je bil prvi del prired;tve zaključen. V drugem delu je pa bil koncert, ki so ga mladi Gallusovi pevci izvajali pred prijatelji Gallusovega zbora in svojimi starši.
Uvodne besede k petletnici ustanovitve in delovanja ter uspešnega nastopanja Mladinskega Gallusovega zbora in pn^dra.y g-oRtrvm ja_izrekel—predsed-
Bitenčevo pesem „Hi konjiček“ Ivan Pip, pesmi istega avtorja: „Dobro jutro, dober dan“ in „Zajček dolgouhec“ Anica Rodetova. Mihelčičevo „Trije petelinčki“ Lojze Klemenčič, Bitenčevo pesem „Kol0 zavrtimo“ -Magdalena Zupan, pesem istega avtorja „Naša čet'ca koraka“ Janez Rode. Narodno „Navzgor se širi rožmarin“ Marjana Pipp, Bitenčevo „Rdečo kapico“ Helena Rode, Druzovičevo pesem „Prišel je ciganček“ Marta Jeločnik, Adamičevo pesem „Šol. ski zvonec“ Tatjana Jeločnik, Bitenčevi „Muca maoa“ in, „Jurček na vrtiljaku“ Helena Homovec, Mihelčičevo „Žabjo nezgodo“ Majda Koder, pesmi S. Kristana „Kje prijazne ste višave“ in „Spev Malika“ Helena Jbločnik, pesmi T. Tozona „Meglica“ in „Anki za god“ Metka Gaser, Premrlovo' „Bela cesta“ Cilka Cestnik, pesem istega avtorja „L’pa zelenela je“ Ivanka Lisjak, pesem istega avtorja „Ko dan se zaznava“ Majda Lisjak, Tozonove „Sanje“ Marjana Ho. movec, istega avtorja „Kot ptičica sem pevala“ Lučka in Ančka Potočnik, Bitenčevo „Gosak in goske“ Polonca in Marija Marin, istega avtorja „Kje so tiste rožce moje“ Majda in Francka Prešeren, Adamičevega „Spančka za-spančka“ Ančka in Marjanca Tominec, Premrlovo „Zmešnjavo“ in Tozonovo „Uspavanko“ Silva in Kristina Durič, Tozonovo „Jesen“ in Kalanovo „Uspavanko“ Alenka Savelli, Martina Košir in Marija Krošelj, Adamičevo „Mačko, miš in miško“ Metka Maček, Alenka Maček, Krisfna Durič in zbor. Zbor je tudi zaključil koncertni spored s Simo-nittijevo pesmij0 „Cvilimožek“ in Adamičevo „Jurjevo“.
Mladi Gallusovi pevci so' peli pod vodstvom voditeljice zbora gdč. Nuše Kristanove* pri klavirju jih je pa spremljala gdč. Anka Siaveliijeva.
Vsi navzoči so mlade Gallusove pev-
nik Gallusovega odbora Nande Češarek Takoj nato so pa mladi Gallusovi pevci tol pevke izvajali naslednji program:
KAJ PRAVITE?
„V JUGOSLAVIJI SO BOGATI ZELO BOGATI, SIROMAKI PA
VELIKI SIROMAKI“
Pod tem naslovom je buenosaireški popoldnevnik „La Razón“ z dne 6. julija objavil naslednjo izjavo .dveh hr-vatiskih emigrantov, katerima se je posrečilo pobegniti iz Jugoslavije in priti v Argentino, kjer sta izjavila naslednje:
„Komunizem je pokazal v Jugoslaviji, da v teoriji lahko mnoge zmeša v stiski, toda v praksi doživlja polom. Pri nas doma so še kar naprej siromaki vedno večji siromaki, bogataši pa vedno večji bogataši. To so ugotovitve do katerih sta prišla dva mlada Hrvata, ki sta pobegnila pred Titovim režimom in z argentinsko ladjo Salta prišla v Argentino.
To sta Mijo Menadovic in Pavel Vince. Stara sta 20 let- V enem od ladijskih salonov sta begunca pripovedo. vala, da so ju režimski biriči zato, ker sta pripadala na Hrvatskem neki katoliški ustanovi, neusmiljeno preganjala. Po šolah, ki so vse državne, komunistični učitelji s posebno vnemo vtepajo otrokom v dušo, da Bog ne obstoja. Tudi si močno prizadevajo v poučevanju najvažnejšega obveznega predmeta: komunistične ideologije:
Oba begunca sta b:la doma zaposlena kot mehanika. Zaslužila sta visak okoli 20.000 dinarjev na mesec, t. okoli 4.000 argentinskih pesov. „In s to plačo sva ise morala, kot vsi ostali
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvoljene ustavne organe. Prvotno so bile predsedniške volitve določene z dekretom z dne 25. aprila za 27. okto-bra 1963, poslanske pa z dekretom z dne 19. maja t. L za 31. marca 1963, Sedaj bod0 predsedniške nekobko prej, poslanske pa nekoliko pozneje. Izvedba volitev v tem roku je pa odvisn.: od podpore, ki jo bodo nudile politične stranke za normaliza:i jo političnega in ustavnega življenja. To je -• uradnem sporočilu o sestanku posebno poudarjeno-
Predsedniški kandidati
Napoved vlade, da bodo spjošne vd-litve v Argentini že maja meseca prihodnje leto in skorajšnja objava nové-ga volilnega zakona ter zakona? 0 poli. tičmh strankah, je že sprožila volilno kampanjo.
Značilnost prihodnjih predsedniški volitev bo verjetno ta, da posamezne stranke ne bodo mogle računati na uspeh samo s svojimi lastnimi strankarskimi kandidati. Zato je že sedaj vse na delu na ustvarjanju političnih blokov in v iskanju primernih izven-strankarskih predsedniških kandidatov. V tem pogledu so hoteli zaigrati prvo volilno melodijo krščanski demokrati s sedanjim filopenonističnim vodstvom. Hoteli so že sedaj postaviti predsedniškega kandidata skupno s skupino pe-ronistov in sorodnih političnih stremljenj, da bi politična javnost o njih razpravlja. Pa so jih tu prekosili dis’denti te politične skupine, ki so z vodstvom, prekinili vse stike zaradi njegovega paktiranja s peronisti, in so skupno s predstavniki drugih polifonih skupin ustanovili Argentinsko narodno zvezo — Unión Nacional Argentina. To ni nobena stranka, ampak samo združenje vseh tistih, ki hočejo doseči pomir-ce za lepo in občuteno podano pesmi 1 jenje med Argentinci in mirno sožitje nagradili z živahnim odobravanjem in ¡ med nj'mi. Ta cilj pa hoče doseči z biv. jim želeli še veliko uspehov.	|	predsednikom vlade osvobodilne revolu-
Po koncertu je bila za prijatelje i cije generalom Aramburujem, ki naj bi zbora, podporne člane Gallusa, njegove bil bodoči od naroda izvoljeni argentinski predsednik. Aramburu ima dosti iz-gledov, da- bi ga v primeru, če bo nastopal kat kandidat Argentinske narodne zveze, podprli v raznih strankah. Na glasu je namreč kot vsega ¡spoštovanja vreden mož, ki vedno drži dano besedo, kj je ustaljen, vseskozi demokrat in za-
circvešeti,	ki jc 'tva
ski socialisti, in močne skupine v federaciji sredinskih strank. Prav tako pa tudi, kot že omenjeno, tisti kršč. demokrati, ki ne odobravajo političnega kurza sedanjega strankinega vodstva. Tako med drugim Luis Amura, eden od ustanoviteljev Argentinske narodne zveze.
Ker pa Argentinska narodna zveza zagovarja pomirjenje med Argentinci — in tak je tudi politični koncept gen. Aramiburuja, kakor ga je nedavno izpovedal v iavnosti, to združenje računa tudi ju. pridobitev zmernega krila pe-ronistov.
Drugi blok — narodni in krščanskosocialni — naj bi združil peroniste vseh struj in krščanske demokrate. Na tej strani imenujejo pogosto kot verjetnega kand data biv. generala Bengoa. Za peroniste bo hudo, ker s svojimi izrazitimi ljudmi, ki so se udejstvovali pod Peronom ali pa po njegovi zrušitvi, ne bodo mogli nastopati, ampak bodo morali iskati povsem nove ljudi. Prejšnjim in sedanjim peroni stičnim, funkcionarjem bo namreč po novi politični zakonodaji onemogočeno kandidiranje in izvolitev.
Kot sedaj vse kaže, so za predsedniške volitve v Argentini že sedaj vidni v glavnem trije politični bloki, ko se bodo potegovali za zaupanje ljudstva: Argentinska narodna zveza, narodno-krščansko-socialni blok in levičarski blok.
Opozorilo argentinskim delavcem
V sindikalni šoli Juan B. Justo, ki jo vzdržuje argent. demokratska socialistična stranka, je govoril Alberto Fi-danza o „obrambi demokracije v boju proti totalitarizmom“. V govoru je med drugim naglašal, da mora demokracija doseči gospodarsko sigurnost za vse, mora dvigniti kulturo narodov, spoštovati človeške pravice in pokazati prečiščeno moralo. Dalje je 'opozarjal na totalitarist'čno infiltracijo v gremialne organizacije in delavce pozival, naj sprevidijo, da je demokracijo, četudi je nepopolna, mogoče spopolniti. Delavci pa morajo biti zainteresirani na tem, da se t0 zgodi tako, da jim ne bosta odvzeta isvoboda in dostojanstvo.
pevce in pevke iri njihove starše proista zabava pri pogrnjenih mizah, za mlade Gallusove pevce pa čajanka. V prijetnem razpoloženju so vsi nato preživeli več lepih ur ter bili hvaležnj odboru, da jim je z mladimi Gallusovimi pevci pripravil tako lep glasbeni užitek.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
sodržavljani, s težavo vzdrževati in oblačiti. Ne najboljša obleka namreč stane 25.000 dinarjev. Proizvod’, med temi tudi najvažnejše življenjske potrebščine, postajajo vedno dražje in si jih ljudje ne morejo nabaviti. Jugoslavija je važen pridelovalec tobaka in je znano, da ga izvaža velike kol cine. Toda zavitek cigaret v Jugoslaviji stane od 60 do 80 dinarjev.
„Kako sta mogla pobegniti čez železno zaveso, ne da bi vaju opazili?“ smo vprašali begunca.
Odgovorila sta: „Res, to je bila avantura. Imela sva veliko srečo. ž'vela sva skoro kot sužnja. Pobegnila sva v iskanju svobode in dostojanstva in sva to dosegla. Najin prijatelj, ki je potoval v Švico, se je lotil tega podviga in
stopala v vseh odločilnih trenutkih in krizah argentinskega ustavnega življenja po osvobod'lni revoluciji ter pomirjevalno vplivala na vse strani. Zato o njem sodijo, da ima vise tiste lastnosti, ki jih fnora imeti dober predsednik, ki nima druge ambicije kot to, da vestno izpolni svoje poslanstvo.
V dr. Frondzijevi nepomirljivi radikalni stranki je verjetno, da bi velik del strankinih pristašev glasoval za Aramburuja. Pravijo, da je celo sam dr. Frondzi za Aramburujevo kandidaturo. Proti njej je odločno dr. Vitolo, biv. notranji minister, ki si prizadeva postati vodja levičarskega bloka in celo predsedniški kandidat te levičarske družbe. Tudi b'v. guvernerju prov. Bs. Aires Oskarju Alendeju ne gre v račun Aramburujeva predsedniška kandidatura. Misli namreč, da bi to lahko bil tudi on. Progresivni demokrati so za Aram-
tse mu je posrečilo, da nas 'obmejne buruja, ker je predsednik te polit. Situ.
straže niso opazile. Imeli smo srečo.
(Nadaljevanje na 3. strani)
pine Horacij Thedy Aramburujev osebni prijatelj. Tudi Ghioldijevi demokrat-
Homunistieni veljaki zaskvbljemi
v
za bodočnost
Ameriška tiskovna agencija Associated Press je med drugim objavila te dni naslednje ugotovitve:
„Heroji“ komunizma postajajo stari in zaskrbljeni. Partizani, ki so se prikradli iz jugoslovanskih gozdov z maršalom Titom na čelu... železničarji, ki so presedali po ječah z romunskim komunističnim prvakom George Georgiu-dejem... češki in poljski razumniki, ki so videli v komunizmu edini odgovor... Nemci, ki so zbežali v ZSSR in se vrnili z Walterjem Ulbrich. tom...
Kaj bo postalo iz družbe, ki so jo vsi ti ustvarili ? Kje je tista navdušena in predana nova generacija, ki bo vodila komunizem naprej ? Ali partijski stroj vedno bolj rjavi?
O teh vprašanjih danes komunistični „heroji“ razpravljajo v Jugoslaviji, na Madžarskem, v Poljski, češkoslovaški, Romuniji, Bolgariji in Vzhodni Nemčiji.
Vsi so bili prežeti neomajnega revolucionarnega duha. Vsi ti so se polastili oblasti med leti 1945 in 1948 in jo doslej obdržali v svoj'h rokah.
Bili so medvojni gverilci, tiskali so podtalno časopisje, bili so organizatorji stavk in saboterji, ki so napadali nac:-stične osvajalce in domače protikomunistične in protinacistične borce. Danes vsi ti sedijo po pisarnah, se vozijo z uradn'm.i avtomobili, delajo načrte, vodijo partijske organizacijo in ukazujejo, kako naj se ¡stvari razvijajo. Malo izmed njih je starih manj kot 40 let, večina pa med 60 in 70.
Toda so še vedno odločilni in zagrizeni. Nastanili so se v bivših kraljevih dvorcih, kakor Tito, Georgiu-Dej, in češkoslovaški Antonin ' Novotny. Vsi.se poslužujejo velikih, modernih limuzin in številnega spremstva. Edina izjema med njimi je madžarski Janoš Kadar. Na razpolago in za svojo osebno uporabo imajo posebne vlake in letala. Georgiu-Dej je pred kratkim, dal pripeljati domov svojo hči s francoske Riviere v posebnem vlaku. Tito in Georgiu-Dej imata še posebne poletne rezidence in lovske vile. Kadar in poljski Wladyslaw Gomulka živita nekoliko bolj skromno.
Vsj jedo dobro in se na banketih gostijo z najdražjimi delikatesami, kakor je n. pr. ruski kaviar in francoski šampanjec. Toda držijo se sami zase, ustvarili so si zaključen krog svojih prijateljev, ki vsi sedijo v vladah. Po. čitrice preživljajo s svojimi neposrednimi pomočniki.
„Kadar imamo ožji strankin sestanek, razpravljamo o problemu, kdo nam bo sledil- Najti moramo namreč prostor na soncu za našo mladino,“ je nedavno izjavil neki vodilni jugoslovanski komun'st.
„Mlada generacija je tudi že prena. sičena z zgodbami o naših junaštvih,“ je isti komunist dodal.
„Vse, kar večina mladih ljudi danes hoče," je ugodje, ples, poslušanje zahodne muzike, obleke po zadnji modi,“ je izjavil nek! madžarski komunist. „Ne vem, od kod bomo dobili nove voditelje.“
Verjetno se bodo izcimili iz novega srednjega razreda papirnatih komunistov,. ki so danes tovarniški direktorji inženirji in uradniki. Toda ¡neki zahodni diplomat je v zvezi s tem. pripomnil:
„Ta razred dejansko ne zanima komunistična ideologija. Ponosni ' so na uspehe, ki so jih dosegli kot posamezniki. Mnogo od njih se je pririnilo na vrh prav iz dna. Govorili so in igrali partijsko igro, da so ise pririnili na vrh.
Niso fanatiki, manjka jim borbenega duha in niso bodoči vodje. Res je, da stremijo za spremembami v komunizmu, toda samo takih, ki bi jim prinesle še večje Ugodje.“
Poleg vsega tega, birokracija je v vseh komunističnih državah rak rana partijskega stroja.
„Nihče moče sam odločati,“ je izjavil neki zahodni strokovnjak, ki pomaga graditi neko tvornico v Romuniji. „Odločitve prekladajo, drug na drugega 'n kradejo. Delajo pa le toliko, kolikor je najmanj potrebno.“
Na češkem se je zgodil slučaj, da sta- se zaletela -mestni avtobus in n&ki diplomatski avto. Ko je diplomat sporočil policiji številko avtobusa, je policija izjavila, da se nesreča nj mogla zgod'ti. Avtobus da je že več tednov v popravilu. Preiskava je pokazala, da so ga delavci že zdavnaj popravili, ga sami vozili in spravljali daner.
Korupcija je v tem. razredu na dnevnem redu. Gre v milijonske vsote. Tildi smrtve kazni, ki jih zlasti izvajajo v ZSSR, niso zadostno svarilo pred pohlepom za obogatenjem. Po zgledu svojih vodij tudi njihovi bivši oboževalci nočejo zaostajati za udobjem.
Individualnosti človeka komumzem ni mogel uničiti ne v ZSSR, še ¡manj v satelitih. Brezrazredna družba ostaja neuresničljiv sen Marksa in Engelsa.
Napori za rešitev iz gospodarskih težav
V zadnjem tednu je izglodalo, da se bodo mezdni spori zlasti v kovinski industriji zel0 zaostrili. Kovinarji so za podkrepitev svojih zahtev napovedali zasedbo tovarniških obratov. Na to napoved je vlada odgovorila z vso odločnostjo, da izvedbo teh načrtov ne bo dopustila in jih bo ¡z vsemi sredstvi, ki jih ima ma razpolago, preprečila. Med kovinarji so končno le zmagali treznejši 'krogi ter z lastniki industrijskih podjetij dosegli nekako „premirje“. V tem času naj bi se z novimi razgovori uredila sporna vprašanja. Ves ta ča3 so bili na delu tudi razni špekulanti ter so dolar prignali na doslej še nikdar doseženo višino 137 peisov za en dolar, v naslednjih dneh je pa začel znova padati in se je že spustil na 117 pesov. Do tega je prišlo zlasti po razpisu notranjega posojila, po nekaterih novih vladnih ukrep;h za ozdravitev gospo, darstva in po odhodu ministra za gospodarstvo ing. Alsogaraya v ZDA, na razgovore z ameriško vlado za podelitev novih kreditov za obnovo argentinskega gosp. in finančnega življenja.
¡Pred isvojim odhodom je min. Also. garay ponovno naglasil nujnost, da bi č'mprej prišlo do sestanka predstavnikov vlade, delodajalcev in sindikatov, na katerem naj bi se dogovorili za nekakšno stabilnost cen glavnih življenjskih potrebščin in mezd, kajti ni mogoče zahtevati množičnega zvišanja plač, če vlada in privatna industrija ne moreta v redu plačevati svojim name. ščencem niti prejemkov v sedanji višini.
Po špekulantih s krompirjem — 1 kg krompirja So nekateri prodajali že od 17 do 20 pesov — in jajci>je pa vlada udarila s tem, da je dovolila svoboden uvoz tako krompirja, kakor jajc. Napovedujejo tudi možnost uvažanja testemn.
Skupni sestanek predstavnikov vlade, industrialcev in sindikatov bo pa po vrnitvi Alsogaraya iz ZDA dne 28. t,- m.
Glavna delavska konfederacija je pa med tem vseeno napovedovala vrsto novih mezdnih gibanj. Tako bodo železničarji stavkali med 23. in 26. junijem vsak turnus po dve uri, dne 1. in 2. avgusta je pa CGT napovedala splošno stavko Sindikat kovinarjev, ki ima okoli
180.000	članov pa se je začel znova oglašati z napovedmi, da bo izvedel grožnjo z zasedbo industrijskih obratov, če glede zahtevanega zv'šanja plač ne bo prišlo do sporazuma z delodajalci.
Čujejo se glasovi, da bo oblast m.o-rala krepko poseči v vse te zahteve in napraviti red, da bo preprečila še večjo zmedo, ki bi z izvedbo stavkovnih načrtov CGT lahko nastala tako za državno, kakor privatno gospodarstvo, od česar bi imeli korist samo komumsti.
Qîmice iz	S
Po podatkih zadnjih mesecev leta 1961 je bilo v Jugoslaviji- 230 avto-transportnih podjetij z nad 2000 avtobusi in kakih 7500 tovornih vozil. Zasebni lastniki, ki jim je prevoz potnikov stalen poklic, so imeli v istem času samo 2 avtobusa, okoli 600 taksijev in 3325 tovornih vozil. Z novimi predpisi o ureditvi cestnega prometa in o prevozu 'potnikov, so prevoz potnikov z vozili osebnih lastnikov sploh prepovedali. TistL ki imajo koncesije za prevoz potnikov, bodo smeli ¡to obrt izvrševati samo še eno leto po stopanju zakonskih predpisov v veljavo.
Kom. oblasti doma so sklenile,, da letos ne bo treba več uvažati, soli iz inozemstva. Do te odločitve so prišle na podlagi ugotovitev, da so ob koncu leta 1961 imeli v zalogah še velike količine soli, ker so jo uvozili lani 80-000 ton. 'Razen tega je predvidena povečana pridobitev morske soli, prav tako izkop kamene soli v solarni Kreka. Za uvoz soli iz inozemstva so uvedli tudi carino v višini 60%. Pa se kljub temu dogaja, la zlasti industrijska podjetja še kar naprej uvažajo sol iz inozemstva, v glavnem iz Romunije, kjer dobijo sol po 7 dinarjev 1 kg. Iz Romunije uvožena sol stane s plačilom visoke uvozne carine in s prevozom 12 dinarjev, domača jugoslovanska sol pa stane 20 dinarjev.
Vodstvo Tobačne tovarne v Ljubljani je izdelalo petletni načrt za obnovo obstoječih strojnih naprav, modernizacijo tehničnega procesa, mehanizacijo in avtomatizacijo teir modernizacijo dela. Obnovitvena dela v tobačni tovarni so preračunana na 837 milijonov dinarjev.
Univerzitetna založba v Ljubljani ima pripravljen za izdajo „Priročnik za študij na visokih in višjih šolah“. Sestavilo ga je Društvo visokošolskih profesorjev. Namen priročnika je seznaniti absolvente srednjih šol z možnostmi študija na visokih šolah- Zato ima priročnik pregled vseh fakultet na univerzi ter ,s;o navedeni tudi pogoji za vpiis, trajanje študija, število izpitov in možnosti zaposlitve z dokončanim študijem na posameznih fakultetah, šlezijo. Načrte za spomenik je po idejni zamisli arhitekta Borisa Kobeta napravil domačin študent ahitekture Lojze Fabjančič.
Na posestvu Kmetijskega gospodarstva Šenčur na Gorenjskem so posekali 3.5 hektarjev smrekovega gozda, ker mislijo na tej površini pridelovati koruzo in druge kulture.
¡Gledališki igralec Lojze Drenovec je nedavno praznoval petdesetletnico gledališkega udejstvovanja. Ta jubilej je proslavil z vlogo grofa Hohenwarta v Krefovih „Kranjskih komedijanih“. ,
Finančni sklad za financiranje šolstva na Kočevskem predvideva - letos okoli 220 milijonov izdatkov. Dohodkov bodo imeli samo 204 milijone. Kako bodo krili primanjkljaj, še ne vedo.
V Splitu je istoimenska ladjedelnica izročila argentinski pomorski družbi Las Lineas Maritimas Argentinas novozgrajeno 15.000 tonsko ladjo Lago Lacar.
Vsakoletna mariborska gospodarska prireditev Mariborski teden bo letos od
27.	julija do 5. avgusta. Pa se ne ime-
nuje več Mariborski teden, ampak Mariborski sejem.- Za letošnjo gospodarsko prireditev so opustili klasično razstavo industrije, rudarstva in drugih isdelkov ter bodo 'organizirali splošni potrošniški sejem, na katerem bodo po-trošniki lahko 'kupovali razne vrste bla-p-£>, 'Prav tako bodo pripravili tudi modno revijo ter vrsto kulturnih, športnih in zabavnih prireditev.
Založba Obzorja v Mariboru bo le-tjbs izdala obsežno delo kustosa mariborskega muzeja dr. Sergeja Vrišerja „Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem v 18. stoletju“. Za to knjigo pravijo, da bo „¡nekaj edinstvenega“, ker je avtor ¡razkril nekatere povsem nove stvari o delavnicah baročnih kiparjev v Maribor i, Celju in drugih krajih-
Občinski odbor v Novem mestu je sprejel odredbo o zunanjem videzu mesta. Po tej odredbi ni več dovoljeno rediti konje, govedo, prašiče in male živali v središču Novega mesta in v strnjenih delih mesta izven mestnega središča.
V	Ljubljani je začela obratovati nova tovarna testenin PEKATETE z zmogljivostjo llton dnevno. Tovarna bo začela izdelovati tudi variole, t. j. nadevke z mesom in zelenjavo.
V	Tehniškem muzeju v gradu Bistra pri Vrhniki je direktor muzeja dr. Franjo Baš maja meseca odprl nova muzejska oddelka in sicer lova v Valvazorjevem času ter starega kovaštva s puhali in repištom.
Akademski pevski zbor Tomšič v Ljubljani je na majskem koncertu v Ljubljani nastopil s .pesmimi južnoslovanskih narodov. Fred dvema mesecema je vddstvo zbora prevzel Igor Lavrič.
„Legenda o Tovarišu Titu" je na-hrvatskih skladateljev Borisa Papan. dopula, ko jo ie napisal na istoimenske verze hrvatskega pesnika Vladimirja Nazorja za solo, zbor in orkester za Titovo 70-letnico. Za proslavo tega diktatorjevega jubileja so jo izvajali člani zagrebške opere.
Na nedavnem IV. kongresu Zveze skladateljev 'v Ljubljani-je skladatelj Mihovi Logar v svojem referatu „Ju-
(goslovanska odrska glasbena dela prvič izvedena v času med III. in IV. kongresom Zveze“ ¡navajal, ia so operna gledališča v Jugoslaviji v tem času uprizorila 22 opernih in baletnih novitet. Spričo dejstva, da je v Jugoslaviji 10 opernih gledališč, to število ni veliko, saj n. pr. beograjska, skopska in
ljubljanska opera niso v tem času pripravile niti ene domače krstne predstave. Beograjska ‘ opera se je skoro v celoti prilagodila trjim festivalom in gostovanjem.. Referent je zagovarjal ¡stališče, da bi vsako domače operno gledališče v vsaki sezoni moralo postaviti na oder vsaj eno domače izvirno operno ali baletno delo.
Na Bledu je bil od 11. do 14. junija
III.	jugoslovanski festival jazza.
Umrli so: V Ljubljani: Vid Koma-tar, Konrad Erjavšek, ,’šef mehanične delavnice podjetja Bežigrad, Ivanka Čerin, roj. Janežič, Pavla Bežuh, upok., Leopold Sušnik, livarski mojster v p., Ivana Logar, roj. ■ Podbevšek, Franc Kristan, žel. upok., Katarina Kikelj, roj. Šuligoj, Olga Semenič, roj. Kralj, Rezi Bremec, upok., Ciril Gregorin, žel. upok., dr. 'Jože Pečan, zdravnik okulist, Neža Tekavec, iroj. Breza, Ivana Kavšek, Leopold Velkavrh, Alojz Kidrič, nameščenec, Janez Petkovšek, žel. upok., ing.'arh. Milan Sever, univ. prof., Karlo Žnidarš c, šef tehnične službe v podjetju Petrol, Ivan Zupan, ravnatelj v p., Marija Holeeek, roj. Rezač, žena prof. v p., Božidar Tomšič, fin. rac. inšpektor v p., Viktorija Meliwa, roj. Lampe, vdova po nadgozdarju, Mary Elsner, upok., Konrad Jakopič, biv. >so. boslikar, Neža Češmigar, roj. Mejač, Franc Praprotnik, revizor v p., Marija Grilj, Alb'n Bolta, Helena Moljk, upok., Alojzija Bokavšek, roj. Tekavec, Franc Šuster, obratovodja v p., Vanče Rupnik, Janez Kaiser in Vinko Polc, gost., mesar in pos. v Leskovcu, Jakob Trobec, sedlarski mojster, Alojz Pečar na Jesenicah, Marija Steiner, roj. Drnovšek v Zagorju, Julka Končar, roj. Zupančič, Anton Rems v Kopru, Štefan Ganeli v Zagorju ob Savi, Helena Blatnik, vdova Kraljič, roj. Tavčar v Domžalah, Anten Renko, strojni ključavničar v Radovljici, Janez šifrer, upok. v Kranju, Albin Lombar, vrtnar na Golniku, Antonija Verbič v Kranju, Franc Lipnik v Rogaški Slatini, Franc Drobnič v Pijavi Gorici, Ana Šabec, roj. Garvas v Izoli, Anton Geister v Brestanici, Stanko Guštin, žel. uradnik v p. v Ptuju, ¡Alojzij češarek iz Nemške vasi Pri Ribnici, Terezija Čadež, organistka v Mekinjah, dr. France Piltaver, zdravnik v Brežicah, Venčeslav čižič, ključavničar v Kidričevem, Terezija'Peternel v Izoli, Hinko Sax, tiskarski mojster, v, Mariboru....Ferdinand Karat v
Laškem, Marjeta Peklaj, roj. Lešnik, upok. 'v Polju, Demiza Negri v Celju, Marija Borin, roj. Hiršman v Volčjem potoku, Tomaž Trojar, učitelj na Koroški Beli, Marija Omejc, babica v p. v Medvodah, Alojz ' Kronegger, ¡nadzornik vlečne službe v Novem mestu in Marija Sušnik, upok. v Sevnici.
SLOV ENCI VARGENTINI
BUENOS AIRES
Občni zbor Slovenske fantovske zveze V nedeljo 22. julija bo v Slovenski hiši na Ramón Falconu ob pol 11 uri občni zbor Slovenske fantovske zveze.
Bo to prvi občni zbor odsekov, ki bedo na občnem zboru zastopani po delegat h. Vsak odsek pošlje pet delega-tovjvolilcev, izmed katerih je eden določen po odseku za v zvezni odbor. Naloga delegatov je, da sklepajo i,n odločajo o vseh stvareh, ki se tičejo občnega zbora in določijo za v zvezni odbor določenim odbornikom funkcije.
¡Zastopstva odsekov so takole sestavljena: (delegat imenovan na prvem mestu bo prišel v zvezni odbor)
Laiius: černak Jože, Barle Miha Burja Tone, Goljevšček Marjan, Jan Ciril San Martin: Petkovšek Gabrijel, Kr-žič Milan, Boltežar Marijan. Jesenovec Marijan. Boris Kodrič.
San Justo: Danjko Mirko, Modic Lojze, štefe Filip, J)lehle Lojze, Bido. vec Franc.
Ramos Mejia: Tomazin Jernej, Žakelj Janko, Maček Matjaž, Javoršek Tone, žužek Andrej.
TITO PRIZNAVA TUDI POLITIČNE SLABOSTI
V zadnji številki Sv. Slovenije smo navedli tiste odstavke iz T'tovega govora v Splitu, v katerih je navajal najznačilnejše primere korupcije, ki razkraja in razjeda sedanji komunistični sistem doma. V istem govoru je pa Tito priznal tudi velike politične težave, s katerimi se mora boriti njegov režim. To je razvidno iz naslednjih njegovih ugotovitev:
„V zadnjem času ni malo takšnih škodljivih pojavov, kot s0 lokalizemrin šovmizem, ki nastaja zaradi materialnih vzrokov in nepazljivosti komunistov. Nekateri komunisti so pozabili na širše interese celotne skupnosti. Nekateri komun'sti vidijo samo svoj najožji krog, tako, da je prišlo tudi do p liričnega nezadovoljstva in nepravilnostih v posameznih republikah. Morje krvi smo prelili za bratstvo in enotnost naših narodov in nikomur ne bomo dovolili, da se dotika ali da nam od znotraj ruši to bratstvo in enotnost. Te politične slabosti in nepravilnosti so posledica kulturnega razvoja v naši državi. V nekaterih naših republikah se pri meščansk‘h piscih dogajajo takšne stvari, da je .naravnost nemogoče razumeti kako je mogoče kaj takšnega v socialistični državi. Ljudje se vračajo nazaj v svojo zgodovino, brskajo po njej in' pozabljajo na bodoči razvoj naše socia-
listične skupnosti kot celote. Niti ena izmed naš:h republik ne bi bila nič, da nismo vsj skupaj! Moramo ustvarjati svojo zgodovino, svojo jugoslovansko socialistično zgodovina, enotni tudi v prihodnje, ne da bi se dotikali nacionalne pravice posameznih republik, da goje svoje tradicije, ne na škodo, marveč v interesu celotne skupnosti, zaredi medsebojnega dopolnjevanja, To je naša pot in to hočemo, nočemo pa raz-b?¡arija enotnosti zaradi različnih stva. rl. Mi n(. mislimo kot nekateri meščanski elementi, kj se niso zlili s socialistično mislijo v našem razvoju, da se moramo vračati na star0 pot. Oni .so tudi tisti, ki vplivajo na nekatere komuniste.
Dovolili smo, da se marsikaj, piše po našem čašo mr. ju. Poglejte nekatere časopise in razne članke in videli bosta, kako destruktivno delujejo. Celo našo mladino nam zastrupljajo! človeka naravnost zabol’, ko vidi, kako se je ta šovinizem, razpasel tudi pri naši mladini. Mislim, da to ni prišlo iz oblakov, marveč iz hiše, od starejših. Braniti moramo našo največjo pridobitev, bratstvo in enotnost naših narodov, ker nam le to omogoča nadaljnjo ustvarjalno pot naprej, stvarjanje močne socialistično skupnosti in srečnejšega življenja naših ljudi. Celo sedaj, 15 in še več let po
vojni, moramo ;še zmeraj govoriti o bratstvu in enotnosti, čeprav bi to moralo b ti že kri in meso vsakega jugoslovanskega prebivalca.“
.........
BRALI SMO
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pr'šli smo v Avstrijo in Medvladni od. bor za evropsko migracijo naju je spra. vil v strokovno šolo v Hirtenberg. Tu sva se učila mehanike in umetnega mizarstva. Devet mesecev sva bila tam. Takoj sva začela tudi delatf v ¡poklicu, ki sva ga malo od poprej obvladala. Prenočišče je bilo ugodno, hrana dobra. Medvladni odbor za begunce nama je plačeval 50% ¡od vrednosti blaga, ki smo ga rabili, ostalih 50% sva plačevala sama. V Avstriji sva se jasno prepričala, kaj je komunizem, na oblasti. Ko je bila Avstrija pod rusko okupacijo, so bili vsi Avstrijci komumsti. Sedaj pa, ko so si znova pridobili svobodo, ljudje s prezirom govore o sovjetskem režimu. To potrjuje dejstvo, da med avstrijskim prebivalstvom ni več komun'stoy kot 1%. Pretvarjali so se, da so komunisti, da pritisk nanje ni postajal še hujši, toda sedaj, ko žive znova v svobodi, z vso odkritostjo izpovedujejo -odvratnost, ki jo čutijo do komunizma. T ¡nam. -potrjuje vero, da bo prišel dan, ko se bo isto zgodilo tudi v Jugoslaviji.“
VINKO ZALETEL 50-LETNIK
Slovencem v Argentini, Čilu in Bra-z:lu je še v živem spominu od lanskega obiska. Niso še pozabili nanj, ne na prelepe ure, ki so jih preživeli z njim, ko jim, je razkazoval prekrasne slike iz dežele M;klove Zale, govoril o lepoti slovenske zemlje, slovenskih polj, rek, potokov, gora, ko jim je približal domovino tako, kakor še nihče pred njim. Zlasti dorašeajoči mladini je pokazal pravo podobo lepote
■slovenske domovine. Še več: Med slovensko mladino v Buenos Airesu in na Koroškem, je vzpostavil prijateljske pisemske zveze, ki se vedno lepše razvijajo, 'kakor pričajo pisma, ki smo jih nedavno objavili v Svobodni Sloveniji. Skratka: G. Vinko Zaletel je s svojim lanskim obiskom med nami opravil veliko rodoljubno in narodno delo, za katero smo mu vsi zelo hvaležni.
In ta naš dragi lanski gost bo 20. julija t. 1. v Vogrčah na Koroškem slavil 50-letnico ¡svojega življenja. Rodil se je nam,reč 20. julija 1912 v ugledni Zaletelovi družini v Št. Vidu, kjer je obiskoval tudi škofijsko gimnazijo. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer ga je pok. škof 'Rožman 5. julija 1936 posvetil v duhovnika,. nato pa poslal na kaplansko službo v Trž;č. Tu je ostal vse.do vojne, vojna leta pa preživel kot beguneo v Ljubljani. Po prihodu na Koroško leta 1945 je pomagal v dušnem skrbstvu v Škocijanu, Šmihelu, Št. Jakobu in v Celovcu, odkoder je odšel v
ZDA, a se vrriil”hazaj~mFd“kori5ske~SIb: vence. Nekaj časa je bil nato v Šmi-klavžu na Dravi, nato pa postal župnik v Vogrčah, kjer deluje še danes.
Poleg dušnopastirskega dela je g-Vinko neumorno delaven še v Slovenskem dušnopasrirskem uradu v Celovcu, pri Krščanski kulturni zvezi, pri Katoliški prosveti, Mohorjevi družbi, sploh povsod, kjer je treba prijeti za delo in pomagati slovenskim ljudem ena Koroškem. Po vsej Koroški ga poznajo za-
17sah teden ena
PESEM O KLASU
Josip Murn-Aleksandrov
Kot z zelene goré cesta, ramo polje, kot ves pisan svet nam se dnevi vrsté!
Glej, izza teh brez polje in poljé, tako daleč čez vse nam v zrno gré.
To je naša last, vse za naše dni!
Sebi v slavo in čast	__
todi klas nam zori.
Da obvaruje Bog hudih ur ga, vetrov, da povsodi okrog
zlije svoj blagoslov!
Na Menardovo jasnih dni, ■mirne daj Margaretine, da se svet veseli dobre letine —
da neznan glas noči, ko s temo govori, da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi!
Da, za kruh, da, za klas Bog usliši nas, čez razore zavej sredi umih maš;
naj se dnevi vrsté kot svet pisan z gore — Prepelica, hej, čez poljé, hitri veter, zavej čez goré!
radi njegovih številnih obiskov in predavanj, ki jih spremljajo in pojasnjujejo barvni posnetki, ki jih je večinoma ■napravil sam. Brez dvoma poseduje med vsemi Slovenci v zamejstvu največjo in najbogatejšo zbirko barvnih posnetkov iz dežel, krajev in mest, kjer žive Slovenci izven Slovenije, o njihovem kulturnem, prosvetnem,, verskem, socialnem in gospodarskem udejstvovanju in o slovenski folklori sploh. Vsa ta zbirka je rezultat velikih jubilantovih osebnih naporov in tudi velikih materialnih žrtev.
Zato pa g- Zaletela ne poznajo samo Slovenci na Koroškem, ampak tudi na Primorskem in Tržaškem, po ostalih evropskih državah,’ Severni Ameriki in Kanadi ter po lanskem obisku tudi v Argentini,' Čilu in Brazilu v Južni Ameriki.
Vsi 'se ga ob 50-letnici toplo spominjajo, mu žele še dolgo življenje v moči in zdravju, da bi lahko še naprej med slovenskimi rojaki oznanjal božjo resnico in tako nesebično 'ter požrtvovalno delal na ohranitvi slovenske narodne zavesti med nj’mi.
Vse tor mu iskreno želi tudi Svobodna Slovenija in mu kliče:
Bog Vas živi še mnogo let! }
Moron: Markež Franci, Majhen Ivo, Troha Andrej, Kunčič Matjaž, Poglajen Avgust.
Osebne novice
f Alojzij Skubin. V nedeljo dne 15. t. m. je umff kot žrtev napada Alojzij Skubin. Bil je mornar in je bil star komaj 33 let. Na mrtvaškem odru je ležal v Ramos Mejii v velikem domu, ki ga imajo v najemu slovenski rojaki v ulic’ Necochea, odkoder je bil pogreb dne 17. t. m. na moronsko pokopališče. Preostalim izrekamo iskreno sožalje, rajni pa naj počiva v miru.
SLOVENSKA VAS
Lipahov „Glavni dobitek na odru društva Slovenska vas v Lanusu- Ni
dolgo tega, ko smo videli na tem odru ljubko igro „Pesem o božji ljubezni“, ki so jo domača dekleta tako doživeto zaigrala, da noben0 oko ni ostalo suho. Tokrat pa so se „stari“ in „mladi“ združili in so postavili nekaj veselega na oder. Tudi tokrat so tekle solze, pa ne zaradi žalosti m ¡sočustvovanja s trpečimi, kakor pri prejšnji igri, ampak vsled obilnega smeha, ki ise ga še tako resen gledalec ni mogel ubraniti. Veseloigra „Glavni dobitek“ že bravca sili k smehu, kaj šele, če jo gledaš na odru. Naše ljudstvo ima pač rado veseloigre. In tega jim nihče ne more zameriti. Obakrat, v soboto 7. j>n v nedeljo 8. t. m. so domačmi napolnili, dvorano. Igralci, pač gotovo veseli takega obiska, — so se potrudili, zlasti nosilci i-re:— da jih je bilo veselje gledati.
BERAZATEGUI
V	soboto, dne 14. julija, je Slovenski dom v Berazategui-u odprl vrata in dal svoje prostore na razpolago šolskemu tečaju „Ivan Cankar“. Za to slovesno priložnost so bili povabljeni ne samo otroci in njihovi starši, temveč vsi rojaki iz bližnje in daljne okolice.
V	lepo okrašeni dvorani, ki je predstavljala razred, nam je odbor Slov.
doma pripravil čajanko s pestrim programom.
Ker se zaradi dežja ni mogel izvršiti slovesen prenos Cankarjeve podobe in križa, je bilo že vse na častnem mestu.
Ob polni udeležbi rojakov je šolski referent Jože Vidmar pričel slovesnost z govorom, v katerem se je zahvalil vsem sodelavcem, posebno,, še štrbenče-vim, ki so toliko časa nudili prostor našemu tečaju, prav tako Koroščevim, kjer so bile prireditve in nastopi. Toplo zahvalo je izrekel katehetu g. Stanku Škribetu in učiteljici gdč. Anici Šem-rovovi, za njuno požrtvovalnost ter izrazil prošnjo še za inadaijno pom.oč in sodelovanje. Govornik se je spomnil tudi pok. Boleslava ¡Cvetka in Jakoša, vnetih sotrudnikov naše skupnosti. Poudaril je željo mladini, da bo njena največja zahvala za vse žrtve staršem in skupnosti, če bo tudi v bodoče ostala tako poštena in zavedno slovenska.
Za njim je povzel besedo predsednik Slovenskega doma Janko Šterbenc. V imenu odbora je izrazil veliko zadovoljstvo, da ta naš novi dom izroča v službo namenu, za katerega je bil ustanovljen — vzgoji naše mladine. Pozval je vse navzoče, posebno mladino, da bi ¡znala cenliti ta naš d'om<, zgrajen s trdim delom in žrtvami in rotil, da vztrajamo v sodelovanju, da bo ta naš dom rasel in se utrjevala naša skupnost:
Sledile so reeitacijske točke in pe-•tje: Cankar: Nebesa pod Triglavom — Pozeljnikova Marta, Gregorčič: Sam — Olgica žužek, Gregorčič: Življenje ni praznik — ¡Pucko Andrej, duet: Tam gori za našo vasjo — Nevenka in Rudi Vidmar, Gregorčičeva: Naš narodni dom —- Lučka Šterbenčeva.
Lepo in doživeto podane točke, so žele iskreno odobravanje navzočih.
Sledila je čajanka s prosto zabavo. Do pozne ure so se zadržali rojaki v zares prijetnem in toplem razvedrilu domačnosti pravega doma.
t I 0	¥ E N C I PO SVETU
VENEZUELA
Slovensko romanje v Oararasu dne
27.	maja je bil v tuk. slovenski naselbini dogodek, ki se ga bodo vsi še dolgo spominjali. Kajti že dolgo ni nobena slovenska prireditev zbrala toliko rojakov. Vse je bilo lepo in prisrčno, čeprav je malo nagajal dež, to na potek prireditve ni vplivalo. Ob napovedani uri so se slovenski rojaki zbrali v Marijinem sveti-ču, kjer Venezolanci časte svojo zaščit-nico sv. Devico Koromotansko. Bilo jih je precej nad sto. Romarska pobožnost se je začela z blagoslovitvijo milostne podobe Brezjanske Matere božje, sledil je nato so pa bile pete litanije in procesija, govor dušnega pastirja g. Janeza Grilca, I v kateri iso sliko Brezjanske Marije nosili slovenski fantje ob spremstvu deklet .jZ—našiK-n-ošadl, "Vzoren red in pobožnost slovenskih rojakov med procesijo sta na domačine napravila najlepši vtis.
Prav tako važen dogodek med cara-caškimi Slovenci je bila prva slovenska birma v Venezueli zadnjo nedeljo v ju-mju. Slovenski rojaki so popoldne najprej sprejeli škofa, v cerkvi je bila nato birma, po njej pa sprejem v čast škofu v dvorani.
O slovenskem šolskem tečaju v Caracasu smo že poročali. Kar lepo deluje. Pouk v njem je vse prve tri nedelje v mesecu v prostorih kolegija Francija. Vodstvo tečaja samo želi, naj bi vse slovenske družine poslale svoje otroke v tečaj.
Pomembna pridobitev za Slovence je tudi radijska oddaja zanje. Je vspko dru-
go nedeljo po radiu La Voz de la Patria ob pol 8 zvečer.
AVSTRALIJA
O nastopu slovenskih godbenikov
v . Sydneyu na proslavi dvojnih jubilejev našega g. p. Ambrožca smo v Sv. Sloveniji že poročali. Lepo so se postavili in korajžno zaigrali svoje točke. Vsi smo jih. bili veseli. Sedaj se pripravljajo »a nov nastop, ki bo pod okriljem Slovenske Karitas dne 18. avgusta v dvorani v Paddingtonu. Za njihov nastop je v slovenski naselbini v Sydneyu že sedaj živo zanimanje.
V slovenskih družinah v Avstraliji so bili rojeni naslednji otroci: V Milli-centu Lidija Marja Jerič, hčerka Alojzija Jeriča in Ivanke roj. Rozman; v St. Albansu Ivanka šventa, hčerka Ivana in Ane roj. Kovačič, v Newportu Štefan Toplak, isin Štefana in Ivanke roj. Bauman, v Kew Cvetko Ostrožnik, sin Cvetka in Marte roj. Šajn in Valter Andrej Mikac, sin Ljuba in Milke roj. Meja ter v Prestonu Karmen Gril, hčerka Franca in Marije roj. Šajn.
Poročili so se: V Bern Franc Čine in štefica Jalndrašič, v Adelaidi Alojz Hrvatin in Olga Klenar, v Northcote Anton Ludvik in Silvo Marinčič, v Hind-marshu Darilo Kreševič, presednik ‘Slovenskega kluba v Adelaide in Ivanka Šajn.
Slovenski odbo j kaši v Melbournu so ustanovili svoj klub Slovenia, ki je bil sprejet v Victorian Amateur Volleyball Association.
PO ŠPORTNEM SVETU
Jugoslovanski državni prvak v kegljanju je postal Grom iz Ljubljane, ki je v 200 lučajih podrl 1890 kegljev. Od prvih 10 mest. je samo 7... mesto zasedel Juričevič iz Zerice, vsa ostala so dobili Slovenci.
Na odbojkarskem državnem, prvenstvu se je Ljubljana uvrstila na 6. me. isto, docim je bil mariborski Branik predzadnji (9. mesto) .in je zato izpadel iz prve odbojkarske lige. Prvak je postala Mladost iz Zagreba pred lanskim prvakom Jugoslavijo iz Beograda.
Evropski prvak v orodni telovadbi Ljubljančan Miro Cerar, je osvojil tudi naslov jugoslovanskega prvaka s 114,55 točkami pred Petrovičem (111) in Šrotom (109,35).
Na kolesarski, d it ki_JBo—Sloveniji
■in Hrvatski“ je tekmovalo 39 kolesarjev iz Jugoslavije in Avstrije. Dirka je bila tridnevna in razdeljena na 6 etap- Prvo mesto je zasedel Škerlj, drugo Avstrijec Furlan. Znani Valcič, Levačič in ■Šebenik so zasedli peto in šesto mesto.
Finec Penti Nikula je postavil nov evropski rekord v skoku s palico: 4,85. 'Naskakoval je tudi svetovni rekord, ki ga drži Dave Tork s 4,92, pa je podrl letev postavljeno na 4,92.
Sovjetski atlet Ovanesjan je dosegel nov svetovni rekord v skoku v daljino z rezultatom 8,31 in izboljšal dosedanji rekord Američana Bostona za. 3 cm.
Na Slovenskem lahkoatletskem prvenstvu je Stamejčičeva postavila nov .slovenski in jugoslovanski rekord v skoku v daljino s 579 cm. červan pa je postavil nov slovenski rekord na 10.000 metrov is 29:35,5, Jeseničan Vister pa je s časom 1,38:45,1 v hoji na 20 km dosegel normo :za nastop na evropskem lahkoatletskem prvenstvu, ki ho septembra v Beogradu. Mariborčanka Pod-
miljščakova je tudi postavila nov državni mladinski in slovenski rekord na 400 m s časom 61,0-
NEPISMENOST V JUŽNI AMERIKI
Strokovnjaki pri Unesco so objavili statistiko o nepismenosti v državah Južne Amerike, številke že same po sebi dovolj jasno pričajo o velikosti tega problema, ki močno vpliva tudi na druge probleme, katerih v državah Južne Amerike ne manjka.
Prva številka pove število vseh nepismenih, druga nepismenost pri moških in tretja pri ženskah, vse izraženo v odstotkih.
Argentina 13,6 (12,; 12,2); čile 19,9 tl7,7: 23.31; K-tat Rikn ?.Q.S 0.9.9;
21,4); Kuba 22,1 (24,2; 20,0); Panama 30,1 (29,1; 31,0); Paragvaj 34,2 (24,5; 42,9); Kolumbija 37,6	(35,3;	39,8);
Ekvador 44,3 (37,9; 50,3); Venezuela 47,8 (42,8; 52,8); Brazil 50,6 (45,2; 55,8); Santo Domingo 57,1 (55,3; 58,9); El Salvador 60,6 (56,4; 64,5); Nicara-gua 61,6 (62,0; 61,3); Honduras 64,8 (62,9; 66,8); Bolivija 67,9 (57,G; 77,2); Gvatemala 70,6 (65,6; 65,6); Haiti 89,5 (87,2; 91,5).
OBVESTILA
Sestanek zaupnikov SLS bo v nedeljo, 22. 7., ob pol 10 v župnijski dvorani v Ramos Mejia (poleg cerkve). Na sestanku bo poleg ostalega dnevnega reda predavanje dr. Ramos Mejie, biv. predsednika krščanisko-demokratske stranke v Argentini. Govoril bo o delu argentinske kršlč-demokratske stranke in njenem odnosu do aktualnih proble-
mov. Vse zaupnike, ki so doslej na te sestanke bili vabljeni, prosimo, da v nedeljo, 22. julija, pridejo gotovo in točno, četudi zaradi slabega poslovanja pošte ne bi morda dobili pismenih vabil. Poverjeništvo SLS v Argentini.
VI.	kulturni večer SKA se vrši v soboto 21. julija ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo č. g. p. Silvin Eiletz S. J- o ekumenskem gibanju-
Družabni večer v Slomškovem domu bo v soboto 21. julija ob 7 uri zvečer.
Naš dom v San Justu obvešča vse igralce šaha, da bo v soboto, 21. t. m., ob 20 zaključek turnirja,, razdelitev nagrad, nato pa dobra zakuska, ki jo bodo pripravila dekleta.
Ob četrti obletnici smrti svetnika Karla Škulja bo v farni cerkvi v San Martinu dne 22. julija ob pol 9 sv. maša zadušrica. Slovenska Beseda.
V nedeljo, 22. t. m. ob 4 popoldne bo v Slovenskem -domu v Carapachayu predavanje g. župnika Avguština s skioptičnimi slikami o lepotah Slovenije in Argentine. P0 predavanju bo predstava lutkovega gledališča pod vodstvom. g- Marijana Trtnika. Rojaki iz bližnje okolice lepo vabljeni.
Šahovski turnir v Slovenskem domu v Ca,rapachayu se bo začel 28. julija. Prijave do tega datuma v domu.
Y Slomškovem domu se bo vršil V. redni prosvetni večer v soboto 28. julija. Na sporedu so" pevske točke in predavanje prof. dr. Vinka Brumna: V Slomškovem duhal.
Letošnji X. socialni dan se bo vršil v nedeljo, 12. avdusta 1962, s pričetkom ob 8 zjutraj v Slivenski hiši na Ramon Falconu 4158. Gbravanaval bo temo: „Stari m mladi“, to je odnose med generacijami. Predavali bodo: 1. preči g. dr. Ignacij Lenček: Staro in novo; 2-g. Ruda Jurčec: Borba med starimi in mladimi; 3. g. Marko Kremžar: Naše razmere v izseljenstvu. — Vsi rojaki in posebej še mladina, iskreno vabljeni! Stalni odbor za socialne dneve.
Odsek Slovenske fantovske zveze v Moronu bo priredil v nedeljo, 5. avgusta, ob 15 „veselo popoldne“ (čajanko). Vabi vso mladino od blizu in daleč.
Šolski svet točaja Franceta Balan. t'ča v San Justo obvešča, da je bilo zadnje žrebanje državne loterije prestavljeno na 11. julija t- 1. Za prvi'dobitek je bila izžrebana št. 31.060, za drugi pa 38.140. Lastnik srečke s štev. 060 dobi kolo, lastnik srečke s štev. 140 pa pokrajinsko sliko.
Stotnik N. N. je daroval namesto šopka na grob svojemu bivšemu vodniku Niku Šiv"cu $ 500 za invalidski fond Društva ¡slovenskih. protikomunističnih borcev, — • Srečko šivic je plačal namesto venca' za v Italiji umrlega
.h lisica—p ojgoč	—£—4 OO O-
V kratkem bomo slovenski javnosti sporočili, katere znamke bo	ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloi Star« Redactor: José Kroselj	
g UT A	Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aira,	
JPk V L		T. E. 69-9503
		Argentina
ki bo glavni dobitek oia velriri - tom. . boli v San Martinu	O oz« gr-«	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
Tombolske tabkce so že na raz-	gSí O (3 v OffO <	'TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
polago v dušnopastirski pisarni in v vseh domovih	Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
invalidski fond DSPB v Argentini.
Narodne noše — Slomškov dom
Pod tem. naslovom bomo prinašali obvestila glede narodnih noš. Za danes sporočamo le to, da je sestanek o narodnih nošah v Slomškovem domu dne 7. t, m. prinesel lep in razveseljiv uspeh. 36 narodnih noš. Rojaki in rojakinje, podvojimo, potrojimo to število, da čim lepše proslavimo stoletni jubilej našega svetniškega škofa Antona Martina Slomška. V čim večjem številu poh"timo na romanje v Lujan itd. — Ne zamudite te ugodne prilike. Več ko bo pri-javljencev, cenejša bo nabava. Vse prijave sprejema Slomškov dom, Ramos Mejia, Castelli 28,tel. 653-2866.
RAZNO
Znanstveniki poznajo približno dv* milijona vonjav in njihovih spojin, s nosom pa jih more človek zaznati kakih 400.000. Človeški nos je tudi zelo občutljiv: more zaznati štiri desetmili-
JAVNI NOTAR
Francisco Raül Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
joninke miligrama dišeče snovi v litru zraka. Ja pa nos primitivnih narodov dosti bolj občutljiv kot omikanih. Tako na primer Indijanci po vonju ločijo bel* ce od črnih in od rdečekožeev.
V živalskem svetu pa so še bolj važnega pomenu vonjave. Tako se mravlje is istega mravljišča poznajo med seboj samo po vonju, če tuja mravlja zlez« v mravljišče, jo domačinke takoj ubijejo. če pa tujo mravljo prej „oblija-mo“ z vonjem določenega mravljišča, jo mravlje takoj sprejmejo medse.
ARBITER
ORGANIZACION LEGAL INTEGRAL
♦	Jubilaciones Réditos
6 Despidos
♦	Contabilidades
♦	Desalojos
♦	Sucesiones
♦	Gestiones y Trámites
♦	Venta ele casas de baja
renta
Dirección General:
" F, KNAIJS - N. SOTO H , Asesor Jurídico:
DR. OMAR BREGLIIA ARIAS
Cuerpo Profesional Especializado
Lunes a Sábado: 8—12 hs. Consultas Gratuitas Of. Cástelli 36 T. E. 48-0347 6? p. ,,H“ Capital	45-9963
(Av. Rivadavia 2600-	30-7312
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argent.no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ta pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados
Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
KOLINE
v Slovenskem domu v San Mar. tiiui bodo ob vsakem vremenu v soboto, 28. julija zvečer
Igrajo domači GODCI iz Lanusa
ŽENINI
NEVESTE!

Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero
Društvo slov. protikom. borcev in konzorcij Vestnika
vabi vse rojake na
V	V
DRUŽABNI VEČER
dne 4. avgusta 1962 Dvorana kluba Excelsior,
Santos Lugares ulica Patricios 457
Orkester MOULIN ROUGE
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
$ 2.000.-
'i-.'" •' i*. i S >«s.
PLAČAMO ZA VAŠ STARI
NEUPORABNI RADIO
IVAN PREGELJ
11
Otroci sonca
'Nikjer na sveta ne mrjo ljudje tako za jetiko, kakor tam. Dvoje vrst ločijo: jetiko in sušico. Sušice se bolj bojijo. Čemu? Podedovali so pač stra-hotnost besede od podu do rodu, kakor so podedovali bolezen samo in nagnjenje: telesno nedorastlost, zagrgljen, dušeč se glas- M-orda ubijata ljudi tudi ozračje in prehlad. Morda nekakšna duhovna topost, ki jim je zapisana i>d rojstva v očeh, morda skrita strast, morda žganje, ki ga pijejo pri težkem delu, ob nedeljah čez mero. Morda kruh, ki ga nikoli ne pridelajo do sita, morda hrepenenje iz dolin nekam daleč, dru- j gam. Da omiotijo lakoto v sebi, pijejo pri delu, in da omotajo samotnost duše, pijejo čez mero. Podedovali so tako | od dedov in očetov, kri od bolne krvi. Ni še umrla, ni se še izčistila, odkar so tlačanili, ko so jim grofje in go-4 spodje jemali hčere za poli to in vee- I pljali 'sebe v zdravje. Ni se še izčistila iz dni, ko SO’ se tlačani uprli in so jim za kazen aošiljali v sela vojaštvo, graničarje, Poljake, pijance in razuzdance Lavdonovih armad..
Bil je domačin, ne revež ne berač, nekako sredi med rutarjem. in kočanom.
'Petdeset let je živci mirno in zgledno. Poldrugo iuro hoda je imel v cerkev, a hodil je v nedeljo in praznik tudi popoldne, v adventu celo k zornieam ob
šestih zjutraj- Imel je ženo in pet otrok. Nekoč ponoči je vzel sekiro, ubil ženo in otroke pa šel. Pet tednov pozneje je umrl v ječi?- Rekli so, da mu je su-šica -udarila ¡na možgane... Kri od bolne krvi...
Srivnostno, grozotno vzkipi, kakor pomladne in jesenske povodnji. Vsako leto hočejo človeških žrtev....
Geometer France Poznik se je vračal s hribov v dolino, kamor se je bil pred dobrim, letom stalno preselil. Ka-darkori je zašel iz trga, kjer je služboval, v gore med ljudi, ki se je bil iz njih rodil in so jim duše pasli trije njegovi šolski vrstniki župnik Matija, kurat Jože in vikar Lojze, ni navadno nikoli dobro vedel, kako dolgo ge je 'zamudi' pri njih, koliko pisarniškega dela se mu je medtem nabralo v uradu in koliko številk domačih dnevnikov se mu je nakopičilo na stanovanju. Tisti dan k=e mu je zahotelo zdeti, da ni zaanudil preveč- Sam pri sebi je spregovoril:
„Strela jr sna, tega pa le ne vem, ?’i je četrto.’- 'i petek.“ Nato jo glasno .: čjnil in štel:
„V ponedeljek, ne, v .torek je bila tista esresna pijača pri Zofiji in sem potem do *reh kolovratil, da bo je-
zična notarka spet kaj opravljati imela in je zdaj menda že svoje povedala. Zapik! Sreda. Ob petih šel zdoma'. Ob treh popoldne smo sedli pri Matiji k listom in sedeli splaz do polnoči. Potem ismo dni go jutro obiskali Lojzeta pa 'spet sedeli ves popoldan pa še dobro uro po večerji. Torej, četrtek. Cigan preteti, naju je obral z' Matijo, pa smo ga nato v petek slekli do golega, kar pomeni, če sem, prav štel... “ Kakor da se mu hoče zaleteti, je utihnil nato živčno poudarjeno:
„Hudič prekleti! Ne četrtek ne petek! Jutri je že nedelja.“ Kakor za potrdilo mu je tedaj zapelo zvonjenje četrte ure z leve in desne, od strani z visokih podružnic in iz doline s senčnimi farnimi cerkvami. Šumot bronastih klobukov je plal .sanjavo in trudno v spokojnem ozračju vzvišenih brd in rodovitnih polic, kolkov in klopi, ki so se nazorno risale pod njim v čisti in polni luči. Zemlja 'je kipela še v prvi, slastno se ženoči sili visoko po- j mladnega dne, Sonce se jo bilo že nizko 1 nagnilo, sence so vstajale iz ozkih in I strmih zajed in dihale hladno iz zastrtih sopotov, ki so 'se bili davno že ! unesli in potuhnili s svojim šumotom v stoterem brnenju in jekanju prirednih glasov, ki so- vstajali od vsepovsod, ne kakor zračni valovi, kakor polne barve z močnim vonjem in neugnano živim soglasjem brez osnovnega pondarka, en ; ■sam klic večne moči in življenske radosti. Ozka cesta, ki je šla ob bregeh,
je bila lepo bela, bridko izprana od nočnega naliva. Ob lazovih se je pela rahlo vse više, kakor da polje v valovitih sunkih proti vzvišenemu sedlu, pod katerim je ležala prečpo globoka dolina. Zdajci se je potnemu pred očmi začrtalo sedlo samo pa je bilo videti, kakor da mlademu možu pri priči ni več do tega, da bi prišel, kamor se je bil namenil, marveč, da podzavestno želi in išče, kako bi še hodil ta košček poti in ta konec ceste imel dlje. Obstal je, izvlekel tobačnico, zajel dehtečega zelišča in si vil cigareto. Tako je stal v visoki, poševni luči, se oddahnil globoko, da so mu prsi nabrekle, potegnil dišečega dima in se trudno prepustil občutju izrednega prirodnega na,stroja, ki so mu ga trpnemu nudili prijetna pot, razgled, utešena sla zdravih mišic v mečah in kolkih, božajoči podsončnik, ki mu je vel v obraz, zdrava, umerjena sončna toplota, vonj po zemlji in zelišču in cigaretki in še komaj slišna praznota, ki je dehuila neprijetno, ko so zvonovi utihnili in ugasnili. Tako je tonil za nekaj trenotkov ves v ospredja! svoje okcliee, kakor da ni bitje samo zase, sani vase izgubljen, zavedajoč se le skrajno trpno nedoločnega ugodja, pesmi, ki jo poje kri ?n je prav tista, kako - psalm sokov v trti in lesu, v luči in toploti iz zemlje in od neba-
Zdajci se je ovedel v medlo bolečino, da je po nemarnem izgubil nekaj dni službenega - dela, ki ga bo treba dopolnili, in pa da je že kaj blizu onstran
sedla konec te prijetne poti v strmih vijugah, ki tako neljubo -naglo pripeljejo v dolino, v vsakdanjost gorskega trga in službenega kraja, v urad in gostilno gospe Z'of"je k eni isti mizi, isti večerji, isti pijači in isti družbi. Pa se je odločil trenotno, kratko in trpko, kakor z nekako privzgojeno lahkomiselnostjo:
„Sobota gor, sobota dol, pri Reberniku, kjer še en Bog roko ven mol;, re pojdem, mimo.“
Ih ga je pri tej priči in besedi obšla močna objest in samozadovoljnost: „Strela jasna! Kako pa?“
Nekje v lazu pred njim je tedaj zaukal pastir.
„He,“ je vzkliknil geometer. „Si še preslab fantič. Poslušaj! Vriska se pa takole.“
Zaoikal je "z polnih pljuč, da je nekajkrat jeknilo iz globeli in od bregov. Kar zasmejati se je moral. Zakaj sredi v vrisku je zapazil, da se je dvignilo dvoje dekliških glav v lazu nad njim iz bahato bujnega in gostega ječmena. Neprisiljeno1, brez vsakršne zadrege je nato ogovoril olcvici:
„No, zijali Rebrrikovi! Ali kaj znam ?“
„Pa kako)“ je potrdila mlajša. Nje. na starejša družica se je trudno nasmehnila. Geon eter jima je opazoval zagorela lica in sladko zadrego, ko Ste hiteli, da se pčefite prsti in žemljo. Prizanesljivo jo vpfašal:
(Dalje prihodnjič)