I 31 štev. V Kranju, 11. velikega srpana 1900. L leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Goriška »Soča« je priobčila minulo soboto naslednji, jako umesten nasvet pod naslovom «Kdaj bomo dobili Slovenci trgovsko šolo?« in katerega si dovoljujemo tudi ponatisniti. Obrtnih nadaljevalnih šol imamo sicer vsaj nekoliko, dasi jih še prav mnogo nedostaja. Ali trgovske ni nobene! Dve trgovski in obrtni društvi sta si sicer vzeli za svojo nalogo ustanovitev trgovske šole, ali: kako bo ?! Iz odboro-vega poročila na občnem zboru «Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« posnamemo: Tudi trgovski šoli je odbor posvetil vso pozornost. Denarna stran ni tista, ki ovira ustanovitev trgovske šole, denar se dobi brez težave, a pred vsem je dobiti učnih knjig in učiteljev. Poglejmo tole izjavo malo bližje. Kratka je, jasno izrečena in pove dosti. Odbor »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« je razpravljal o nujni potrebi trgovske šole za Slovence. • Posvetil ji je vso pozornost.« Iz tega sledi, da je pre-motril potrebo, ustanovitev in ureditev trgovske šole od vseh strani. Pogledal je na gmotno stran. Glede denarne strani je odbor uvidel, da ni tista, ki ovira ustanovitev. Šel je dalje. Slovenci smo, kar se tiče strokovne literature, veliki reveži. Naravno torej, da nimamo strokovnih knjig za trgovsko šolo. Naša mladež študira raje gimnazijo kakor pa kako strokovno šolo. Odtod zopet drugi nedostatek: nimamo strokovno izobraženih učiteljev. Odbor »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« je to sam kon-štatiral. V debati o poročilu odbora so razni gospodje opozarjali na potrebo-trgovske šole na Slovenskem. Na-svetovalo se je, da naj odbor v najkrajšem času stopi v dogovor s »Slovensko Matico« glede izdanja trgovske terminologije. Odboru se je naložilo, da izvrši tekom leta tudi vse druge priprave, kar jih je mogoče izvršiti za ustanovitev trgovske šole. Kritikovati delovanja omenjenega društva v smislu teh besed ne moremo, ker ne vemo, v koliko se izvršujejo nasvetovani predlogi in kako se vrše priprave. Izreči pa Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I Vabilo na naročbo. "SEEJSt za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Slovenska trgovska šola. Na zadnjem občnem zboru »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko«, ki se je vršil dne 15. rožnika t. 1. v Ljubljani, se je med drugimi važnimi predlogi posebno poudarjala potreba slovenske trgovske šole, češ, kolikor večja je izobrazba trgovcev, toliko lažje bodo uspevali. Če je kakemu stanu treba v tem oziru nujne od-pomoči, tedaj je to gotovo v prvi vrsti naš trgovski stan. Slovenski trgovski učenci na deželi so takorekoč vsled nezadostnega učenja prepuščeni samim sebi, in kdor nima posebnega talenta ali pa ugodne prilike, da bi si prisvojil od kakega veščega svojega tovariša ali pa od svojega gospodarja potrebno trgovsko znanje, ta je večen revež, porivajo ga iz trgovine v trgovino. Kar kak trgovski vajenec ujame glede trgovskega znanja na deželi, to je tako malenkostno, da bo velika večina naših bodočih trgovskih pomočnikov, ki ni pohajala, recimo Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, občutila pomanjkanje znanja v trgovski izobrazbi šele potem, ko nastopijo kot samostojni trgovci. Na nekaterih obrtnih nadaljevalnih šolah se sicer prav marljivo poučuje v spisju in knjigovodstvu, o čemur smo se prepričali pred tremi leti pri razstavi obrtne nadaljevalne šole. A kljub požrtvovalnosti dotičnega uči-teljstva ni mogoče doseči tega, česar je želeti, da se nauči trgovski vajenec, ker ne dostaja časa. Kot zagovorniki trgovskega stanu smo tudi mi na strani trgovcev, in vsled tega se i nam dozdeva misel, katere se je oklenilo »Trgovsko in obrtno; rt»ttstV0 za Kranjsko«, kot ena najnujnejših in najpotrebnejših točk, potreba, ki utegne v najbližjem času postati najbolj pereča. hočemo par besedi s svojega stališča, kako si predstavljamo ustanovitev trgovske šole v Ljubljani. _ Konec pride. V Kranju, dne 11. velikega srpana. Državni zbor se skliče po poročilu nekega ogrskega lista v jeseni. Vlada se trudi neumorno, da pregovori Cehe, da opuste obstrukdjo. Bržčas predloži vlada nov nt-črt jezikovnega zakona, ki se predloži najprej odsoku v pretres. Na Dunaju se Čehi kaj marljivo gibljejo v dosego svojih pravic. Pred kratkim je bil ondi velikanski shod, katerega se je udeležilo nad 2000 dunajskih Čehov. Pri točki »češko šolstvo na Dunaju« se je povdarjalo, da ima 29.000 Nemcev v Pragi veliko število ljudskih, meščanskih in srednjih šol, kakor tudi vseučilišče in pedagogij, dočim M.OOO dunajskih Čehov nima niti ene javne ljudske šole. Sklenile so se ostre resolucije proti vladi, ki odriva Slovane, kakor mačeha pastorke. Dalje se je sklenilo, r>3, vprašalo je tisto, ako bi se v Voklem našla oseba, sposobna vzdrževati v redu poštni nabiralnik in prodajati poštne znamke. V Voklem gotovo ni dobirt tbli sposobnega, da bi mogel vse to v redu držati, še manj pa za plačo 4H kron na leto, katera naj hi zadostovala tudi za tedensko šestkratno j pot v Šenčur. Poštni nabiralnik v Voklem bi tudi krajevnim razmeram ne ustrezal, kajti v Voklem ni ne županstva, ne krajnega šolskega sveta, ne gasilnega društva, ne ekspoziture, ker vse to je v Vogljah, kjer se more dobiti tudi oseba, katera bi bila sposobna vse zahtevano vzdržati v redu. S tem bi bilo vsaj nekoliko ustreženo prebivalcem obeh vasi. Vendar pa se zahtevam prebivalstva ne bo veliko pomagalo, ker pri vsem tem, da bo poštni nabiralnik, manjka še pismonoša, kateri bi dostavljal ljudem na dom pisma in drugo. Zato bi bilo umestno, da bi slavno poštno ravnateljstvo nastavilo tudi pismonošo, ki bi preskrbljeval vedno dostavljanje pisem iz poštnega nabiralnika do pošte v Šenčurju in pa dostavljanje pisem strankam. Seveda bi moralo slavno poštno ravnateljstvo tako poslovanje poveriti zanesljivemu človeku in morda ne takemu, kot se nahaja v naši bližini, da je namreč nabiralnik v oskrbi župnijske kuharice, ki pa ima od gospoda župnika ukaz, da kon-iiscira vsa zaljubljena pisma in pa liberalne časopise, vsled česar ljudje rajši sami jeinljo vse to na glavni pošti. Seveda bi bilo to gotovo vsem prebivalcem v škodo, slavnemu ravnateljstvu pa v nečast. Zatorej bi bilo najbolj umestno, da bi poštno ravnateljstvo napravilo poštni nabiralnik, potem pa še nastavilo stalnega pismonošo in ne ne more razbrati iz skupine, drugi opazuje delo nog, ali ne more ga zasledovati; komaj pa se začne nekoliko orientirati, že odkorakajo telovadci. Ali koj nastopijo drugi, glede števila le dobra šestina odišlih; ali čile, brhke postave so vsi in stoje vam kakor izklesani iz kamna, na čelu jim vodja kipečih mišic . . . Lornjete in kukala se obrnejo na izbrano četo, srca pa utripljejo pod modrci. — Začno se vaje, popolnoma nove. Fantastično stezanje in skrčevanje, skakljanje, skoki, okreti, sunki z nogami in rokami. Med glasnim ploskanjem odkorakajo i ti. Na trgu pa se prične delo kakor na mravljišču: v kratkem času se postavijo bradle, drogi, konj. Občinstvo že težko pričakuje vaj na orodju. — Telovadi se po oddelkih na vseh orodjih. Videti je, kakor bi se svet preobračal ; kar je sicer spodaj, to je sedaj zgoraj, kar je sicer spredaj, to je sedaj zadaj, noge so večinoma kvišku, glava navzdol; vrhutega se vse vrti, roke, noge, spodnje in zgornje telo, da, kar cel človek. —■ To je strmenje in občudovanje! Glasni »na zdar«, ploski in drugi znaki spremljajo vaje. — Zdaj je tudi mogoče si ogledati telovadce natančneje, ker se lahko izloči ena oseba in opazuje posebej. — Trud pa se tudi izplača, saj se vidi danes marsikaj, kar se očem ne nudi vsak dan . . . * Konec pride. samo za ves poštni okraj šenčurski. Seveda bi ta pismo-noša ne mogel preskrbovati vsak dan dostavljanja v vseh krajih, Česar tudi ne zahtevamo, ampak bili bi zadovoljni, ko bi se redno dostavljanje vršilo vsak teden dvakrat. Vsaj vsak rad plača dostavnino, samo če dobi pravočasno dostavljeno; posebno pa bi bilo to \ korist trgovcem. Z ozirom na to bi bilo pač umestno, da bi se slavno poštno ravnateljstvo odloČilo za poštni nabiralnik v Vogljah, in za pismonošo za ves poštni okraj .šenčurski, ker potem bi se gotovo pisma ne vračala strankam šele v par tednih, ampak gotovo najpozneje v štirih dneh po prihodu na pošto v Šenčur. Želeti je pa, da se tudi druga oblastva pobrigajo za navedeno potrebo in nam tako pripomorejo, da se odpravijo tako vnebo-vpijoče krivice, ker so gotovo vprašana po informacijah. — Konečno pa moram vendar še pripomniti, da naj slavno poštno ravnateljstvo za vse to malo hitrejše in globokejše poseže v žep in plača dotičnim, ki bi prevzeli to poslovanje, toliko kot zaslužijo, ker za svoto 48 kron na leto se ne more nihče ukvarjati s poštnim nabiralnikom s šestkratnim dostavljanjem na teden na pošto v Šenčur. —n— Iz Oorij. V bližnji vasi sem dobil zavitek priporočenega pisma, na katerem je zgoraj pod robom vtisnjen tale napis: Magistrat der Landes-Hauptstadt Laibach. Magistrat deželnega glavnega mesta Ljubljane. V sredi je mestni grb in na desni malo nižje «Nr. 23.190.» Na to pa je napisan nemški naslov, ki se glasi: Wolgeboren Herrn Johann Komar, Muhlbesitzer, Mevkuš, P. Veldes, Krain. Ko sem zagledal ta pismeni zavitek, sem mislil, da je star gotovo že več desetletij. Zelo sem se pa začudil, ko sem ga obrnil ter videl pečat ljubljanske pošte t dnem 15. malega, travna 1898. Mili bože, sem vzkliknil, kako že moremo mi, slovenski reveži, zahtevati od tujcev, da bi spoštovali naš jezik, ker ga sami potiskamo na stran! Oj slavni magistrat ljubljanski,. ali imaš sekaj takih pismenih zavitkov z nemškim napisom na prvem mestu in še kaj takih gospodov, ki pišejo nemške napise našim slovenskim mlinarjem in kmetom'?! Iz Stare Loke. Z nemajhnim trudom zaosnovali smo vodovod, katerega dobroto uživajo tudi bližnje vasi. Dobivamo zdravo, vedno mrzlo vodo in jo nam tudi nikoli ne zmanjka in jo nikdar ne bode. Komaj smo dokončali to delo, jeli smo se zbirati, da bi ustanovili svoje gasilno društvo. In res, zastonj ni bilo naše trkanje na razna vrata, odprla so se nam skoro prej, predno smo trkali, kajti oglasilo se je kmalu zadostno število gasilcev — fantov in mož —, tako da smo smeli računati na njih vstrajnost in korakati naprej vedno bolj navpik. Prišli smo na vrhunec; premagali smo vse ovire, katere so se nam stavile pod noge, toda ponosni smemo biti na dobljeni boj. Posebno pa moramo povdarjati, da si je gospod sodni nadsvetnik Karol vitez pl. Strahl, kakor pri vodovodu, tako tudi pri tej ustanovitvi gasilnega društva pridobil nevenljive lovorike za zasluge kot predsednik ustanovnega odbora. Delovala sla j;iko veliko v uresničenje te ideje tudi še gospoda: Jurij Karlin in Franc Šink kot odborova člana; Po nekaterih razgovorih jeli smo zbirati člane, katerih je danes 52 po številu krepkih mož in fantov. Prva skrb je bila odpravljena, kajti umevno je, da bi šla ideja za ustanovitev gasilnega društva po vodi, ko bi se ne bilo oglasilo dovolj članov. Zaosnutek bode dne 19. t. m. z veselico (tombola, ples) pri gospej Mariji Jelovčan, a maše na cesarjev rojstni dan udeležimo se Že v »uniformi*. Ravno včeraj dobili smo cevi v dolgosti 300 metrov, brizgalniea pa pride pozneje. CJospod urednik, torej razvidite, da so je pri nas začelo daniti res kar naenkrat, vendar pa bi brez požrtvovalnih mož, posebno gospoda Karola viteza plem. Strahla, še danes ne bilo nič, za kar mu izrekamo najtoplejšo zahvalo, in se bo še poznejši rod spominjal velikih njegovih dobrot. — Občinske volitve so tudi končane, seveda agitiralo se je strastno, zlasti naš Peharček je letal od hiše do hiše in strašil kuretino po Stari Loki in okolici s svojim frakom. Slišal je na dan volitve marsikatero trpko besedo, in glej, zabrusil mu jo je naš kmet, ki je tudi že začutil pritisk i jarma, v katerega ga imajo vklenjenega. Prihodnjič kaj več. Zdravi! Gospodarske stranke. Dalje. Meščanstvo. Meščanstvo je razvilo tekom stoletij rokodelstvo, obrt in trgovino do popolnosti. Trgovina je odprla ves svet, ona je napotila rokodelstvo in obrt do večjega razvoja. Ona je rabila ceste, parobrodo, železnico, rabila je nauke, ki odpirajo knjige narave. Katoliška cerkev je velikanska zgradba srednjega veka, dosti je njena duhovščina v dobrem in slabem vplivala na razvoj človeštva, ali trgovec stoji v tem pogledu višje. On je bil in je še ščuka med karpi, in celo cerkev je hodila za njim, ko je odprl kak nov svet. Vsemu večjemu napredku, vsem velikanskim iznajdbam preteklih stoletij kumoval je trgovec. Agrarna srednjeveška drŽava je zastala v časih, ko še ni bilo trdnega meščana. Meščan je pripravil v par stoletjih več kulture, ko tisoč let prej agrarna aristokracija s tlačanstvom. Večji trgovec je bil v mestih voditelj meščanskega gospodarstva. Palriciji se zovejo ti voditelji. Oni in večji rokodelski mojstri tvorijo meščansko aristokracijo, dokler se I niso pojavile tovarne. Patriciji so zapleteni v vse boje J proti grajski in cerkveni aristokraciji. Oni morajo meščanstvo dopolniti s kmetskimi ljudmi; mesta požro dosti človeškega materijala. Kmetijo so tudi zaradi tega morali dobiti v svojo oblast, da so iz nje dobivali neposredno, izločevaje grajščaka, surovine za svoje obrti in odjemalca, konsumenta za proizvode meščanskih obrti. Prostost kmetije in kmeta je glavna njihova skrb. Na tem prizorišču se bjjejo krvavi strankarski boji brez ozira na plemstvo ali na cerkev, ki stoji dolgo časa v vrstah grajščakov in ki potem, ko vidi, da so meščani močni, napoti nekaj svojih oddelkov polagoma med tiste, to posebno po beraških menihih, frančiškanih, dominikancih ter se hoče utaboriti med meščani, kakor bi bila že zdavna njihova najboljša prijateljica. Pameten človek se steguje po dolgosti odeje. — Cerkev je svoje služabniki: dobro redila in dobivala zaradi tega vedno dober človeški materijal. —• Meščani postanejo bogati, oni so državnim blagajnam zdaj važni. Oni hočejo postati merodajni v državnih službah ter hočejo svoje sinove spraviti vanje. Hud boj nastane glede tega nameščenja med agrarnim plemstvom in katoliško cerkvijo na eni in meščani na drugi strani. V kontinentalni Evropi še nikjer ni končan. (V Švici nimajo agrarnega plemstva in močne katoliške cerkve, tam so že od nekdaj prosti kmetje in meščani, tam so tudi v vsem najlepše razviti.) Zdaj je pristopila tudi aristokracija industrije. Industrijelni baroni težijo po teh mestih za svoje sinove. V vseh bojih meščanstva z navedenimi agrarci, gre pravzaprav za gmotne smotre, za nadvlado in za izcrpljenje gmotnih in duševnih moči mase, ki je združena ž njo. Seveda je spojena s tem tudi šola, ki se ima ljudstvu odpreti. Agrarec rabi neumneža, obrtnik in industrijelec šolanega človeka. Ti boji ustvarijo tekom par sto let velikansko gospodarstvo in veliko omiko. Meščanstvo razvije novodobne nauke, moderno vedo v vseh strokah. Meščanski pionirji dobivajo iz svobodne kmetije najboljših sinov in hčera, dober naraščaj zdravih ljudi, in ta prevrže ves fevdalni svet. _ Se nadaljuje. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu malem srpanu 1900 je 110 strank vložilo 35.230 K 90 vinarjev, 147 strank je vzdignilo 24.440 K 66 vin., 33 strankam se je izplačalo posojil 29.200 K ; denarni promet 214.023 kron 52 vin. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da sprejema oskrb- j ništvo pristanišča Tafelbai (Kaplandija) do 31. velikega srpana t. 1. ponudbe za dobavo borovih debel (Pechkiefer) za tamošnji pristan. Ponudbeni vzorec je moči pogledati pri c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju na Dunaju. Novičar. Na Gorenjskem. Povodom rojstnega dne cesarjevega napravi v predvečer dne 17. t. m. tukajšnje gasilno društvo veliko bakljado z godbo. Kakor čujemo, se udeleže tiste tudi vsa tukajšnja narodna društva. Mestno županstvo je tudi ukrenilo, da se na ta večer razsvetle okna. Potem pa bo godba svirala nekoliko komadov na vrtu g. Petra Mavrja namesto promenadnega koncerta, ki ta mesec odpade. Vstop bo prost. — Pri tej priliki bodi omenjeno, da je tretji promenadni koncert uspel dobro, ravnotako kakor prva dva, zlasti je občinstvu ugajala fantazija «Na straži*. Odbor Narodne čitalnice v Kranju je sklenil, da priredi v nedeljo dne 10. kimavca t. 1. večjo slavnost v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva. V hišo, kjer je genijalni pesnik stanoval in umrl, vzidala se bo bržkone na ta dan spominska plošča. Potrebna pogajanja se že vrše. Natančneji spored skoro ob- i javimo. Prosimo slavna narodna društva, da se pri prireditvi svojih veselic ozirajo na ta dan. Osebne vesti. Župan kranjski in ces. svetnik g. Karol Šavnik je imenovan častnim članom ferijalnega društva »Save* za zasluge za narod in društvo. — Gosp. stud. phil. Niko O m e r s a je imenovan upravnikom tistega društva za gorenjsko okrožje. Občinski odbor kranjski je imel vtorek svojo sejo. Gospod župan naznani, da so došli načrti za novo klavnico. Proračunjeni troški znašajo okroglih 66.000 I kron. (Ako se opusti iz načrta za sedaj nepotrebna škarpa ob Savi, ograjni zid ter nekatere druge ne ravno neobhodno potrebne naprave in ako se oziramo na kon- 1 kurenčno oddajo stavbe, se bo postavilo to res že skrajno potrebno poslopje lahko s K 40.000.) — Nadalje prebere dopis tukajšnjega gimnazijskega ravnateljstva, v katerem se občina poživlja, da naj poskrbi v bližini gimnazije za prihodnje šolsko leto pripravno učno sobo, ker radi mnogih j vzporednic ni več prostora v gimnazijskem poslopju; 1 opozarja se tudi županstvo na nekatere potrebne poprave v gimnazijskem poslopju. Vsa zadeva se izroči stavbenemu odseku. — V imenu občinskega predstojništva stavi gospod župan v proslavo sedemdesetletnice rojstva Njega Veličanstva cesarja Franca Josipa I. naslednje predloge: 1. Na predvečer dne 17. t. m. se razobesijo po mestu zastave; 2. dne 18. t. m. se udeleži občinski odbor korporativno slavnostne maše; 3. po maši se poda občinsko predstojništvo k c. kr. okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da izvoli tisto posredovati, da se uda- | nostna čutila občinskega odbora in kranjskega prebivalstva sporoče na Najvišje mesto ; 4. na ta dan se obdarujejo mestni reveži s svoto 200 kron, ki naj se vzame iz ubožnega zaklada. Vsem tem nasvetom občinski odbor stoje soglasno pritrdi, v ostalem pa prepusti vse nadaljne korake razsodnosti županovi. — Potem se odbor ugodno izreče o nekaterih prošnjah za koncesijo pivo- in žganjetoča. — Sprejme se predlog ubožnega odseka, da za sedaj ni mogoče mestnim revežem, nastanjenim v ubožnici, dajati vsak dan gorke hrane, ker v to ne zadostujejo dohodki iz ubožnega zaklada. — Na predlog stavbenega odseka se prepusti gasilnemu društvu v shrambene namene prostor, kjer so se spravljali mestni »štanti*; sklene se napraviti kanal od Roossove hiše do gimnazije in cementov tlak od stopnjic (»pod duricami») do vojašnice. — Občinski odbor se zaveže razveljaviti najemninsko pogodbo glede dirkališča z J. Jaxom, ako le-ta prepusti leseno ograjo brezplačno občini. Slednjič utemeljuje in priporoča občinski svetovalec g. dr. Valentin Štempihar naslednji nujni predlog: «Naroca se županstvu, da se obrne na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu s prošnjo, naj nemudoma ukrene potrebno, da se uredi dostavljenje pošiljatev na pošti v Kranju primerno z lokalnimi in prometnimi razmerami, da se posebno zaukaže, da se imajo vse poštne pošiljatve dostaviti tekom ene ure potem, ko so prišle v Kranj.» Ko še občinski odbor temu predlogu soglasno pritrdi, zaključi gospod župan sejo. Okrajna bolniška blagajna v Kranju. Redni občni zbor delegatov okrajne bolniške blagajne se je vršil v nedeljo dne 5. t. m. ob precejšnji udeležbi. Bolniška blagajna je imela v letu 1899. dohodkov K 8332*40, izdatkov pa K 7250-10. Imovina 31. grudna 1899 K 7424-21, dolgovi K 003*47. Čistega premoženja torej koncem 1899.1. K 6820*74. Blagajnično premoženje se je pomnožilo za K 1183*11. Pri volitvi so bili izvoljeni v načelništvo gospodje: Ciril Pire, Anton Šinkovec, Urban Zebre, Gašper Eržen, Rudolf Kokalj, Janko Kovačič, Iv. Pr. Lampret, Janko Rozman in Ivan Valenčič; v razsodišče gospodje: Anton Drukar, Rudolf Jeglič, Lovrenc Rebolj, Ivan Wohlgemuth in Ignac Werglez; v nadziralni odsek gospodje: Jakob Killer, Ivan Pirec, Ivan Rakovec, Franc Ks. Sajovitz, Vinko Majdič in Ferdinand Sajovic. Jour-fixe »Gorenjskega Sokola* je privabil minulo soboto na Jezerškov gostilniški vrt toliko občinstva, da ni bilo več dobiti prostora. To je bil prvi poskus vrlega društva prirejati na večjem prostoru že sedaj radi neprisiljene zabave tako priljubljene jour-iixe, h katerim je je pristop vsakemu dovoljen. Poskus obnesel se je izborno, in izrekamo le željo, da skoro učakamo zopet tako prijeten večer. Na ta način se vzbuja vedno večje zanimanje za »Sokola*, in tudi širše občinstvo se pritegne k plemeniti zabavi, ki jo podaja glasba. Čatalniški godbeni klub in pevski zbor sta pa tudi kar tekmovala med seboj, kdo bode lepše proizvajal posamezne, brez določenega sporeda izbrane točke. Neumorno se je pod priznano spretnim vodstvom pelo in sviralo. Ko je krog 10. ure pričelo rositi, nikomur ni prišlo na misel, da bi zapustil kraj prijetne zabave — ljudje so raje odprli dežnike. Šele krog polnoči, ko se je vlila prava ploha na vztrajne poslušalce, se je občinstvo razšlo. Na veselo svidenje pri prihodnjem jour-fixu ! V Tenetišah je bilo v nedeljo proščenje. Kakor je v navadi, prišli so tudi fantje iz raznih vasi in so plesali pri gostilničarju Primožu Omanu. Vsled sovraštva fantov iz posameznih vasi vnel se je boj, pri katerem je gostilničar največ trpel, ker so mu pobili več kozarcev in nekaj oken. Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj kaže letos jako marljivo delovanje, vsled katerega zanimanje za planinstvo vedno raste in se pov-zdiga. Letos popravila se je pot v Storžiču, in sicer od Baselskega sedla do vrha. Pot, ki je bila prej stara, na gotovih mestih celo nevarna, je sedaj kolikor mogoče zložno izpeljana in brez nevarnosti. Novo markirala se je pot iz Preddvora čez Kališe na Storžič, ki je precej krajša od prejšnje in pot iz Storžiča čez Rovte v Tržič. Zadnja je le za izvežbanejše hribolazce ter spominja deloma na Vrata-dolino. Kakor čujemo, je sklenil odbor, da so vrši izlet na Golico, da se ugodi vsestranski želji, osobito nežnega spola, v delavnik, in sicer v torek dne 21. t. m. Upamo, da bode odbor žel za to vsestransko pohvalo na ta način, da bo udeležba kar najmnogobrojnejša, kar mu bode gotovo v največje zadoščenje. Tem potom opozarjamo zopet na krasne razglednice mesta Kranja, katere je podružnica založila in katerih prebitek je namenjen fondu za zgradbo planinske koče v Storžicu. V Cerkljah se vrši v nedeljo dne 19. t. m. — kakor že omenjeno — slavnost blagoslovljenja novega gasilnega doma, katero priredi gasilno društvo v Cerkljah na vrtu gospoda Ivana Hribarja. Spored: Šaljiva igra, petje in sviranje godbe prostovoljnega gasilnega društva kranjskega. Znčetck ob dveh popoldne. Vstopnina 20 vin., udje prosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Okrajna bolniška blagajna v Kranju je založila tiskana pravila, in se tista gospodom delodajalcem ravnokar dostavljajo, gospodje delojemalci pa dobe na željo tiste pri blagajni proti plačilu 40 vin. Pri sv.* Joštu nad Kranjem so dobili od 1. t. m. svojega duhovnika. Gasilno društvo na Bledu priredi dne 15. velikega srpana, popoldne ob štirih, ljudsko veselico s tombolo v gostilni gospoda Juvančiča na Mliriem. Spored: 1. Koncert (svita radovljiška mestna godba); 2. Tombola; 3. Ples. (listi dobiček je namenjen na korist gasilnega društva na Bledu. Dobitke za tombolo vsprejemata hvaležno gg. Oton W6lfling in Iv. Rus. Pri deževnem vremenu se veselica vrši v nedeljo dne 19. t. m. K obilni udeležbi vabi odbor. V Vintgarju bo jutri, dne 12. t. m., koncert radovljiške godbe v prid popravam mostičev. Vstopnina 40 vin. Začetek ob štirih popoldne. Tatvina. V jutro od 7. na •—, ajdo K 10"—, ječmena K 6'50, fižola K krompirja K 8*50. Na račun se takoj odda s prodajalno poleg farne cerkve in velike ceste, ž lepimi sobami in vrtom, /raven prostoren hlev, pripraven za lijakarstvo ali vožnjo. Odda se tudi v najem. Kje? poVe upravništvo «Gorenjca*. 1<>9—1 Karola Kavšeka nasi. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z že.leznino na debelo in na drobno LJubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zulogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnice, slainoreznice, gopolje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. - Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107 15 Tiaverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove zli vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. I!Gene izvanredno nizkeII Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča časlileinu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. - Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrila, jako elegantna dunajska h rek- voza, dva broni in dve odprti kočiji. 105—15 Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. I .»a poniju gospodu lekarnarju (J. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za do posla ne Jim stekleuičiee 16,1 a 51 tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 18!>7 podelili naslov "Dvorni založnik Nj. svetosti > s pravico v svoji fiimi poleg naslova imeti tudi grli Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim (i. Piccolijevo Želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje (J. Piccoli, lekarnar «pri angelu» "V Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-valelj v škatljab po 12 stekleničic za gld. r$6 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 86 za gld. 8'60, po 70 za gld. 6o0, po 110 za gld. 10-30. — Po.štniuo mora plačati p. u. naročnik. Kmetijska podružnica v vSelcah nad Skofjo Loko posreduje nakup m~ sodov~m ta razpošiljanje zelja, repe, rib; sodov za žreblje, cement, kakor tudi posode za različne tekočine. 154—4 združena s prodajalno; poleg državne ceste, župne cerkve in šole, se daje pod zelo ugodnimi pogoji z zraven spa-dajočim vrtom takoj v najem. 168 Kjo? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. (Vellacher Šauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjib cenah. 149—8 tano vanje obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinjo išče se z dnem 1. novembra. 182-8 Več. se izve pri upravni&tvu «Gorenjea, Aneroid-l)arometer in -termometer v krasno izdelani omarici, 50 cm dolgi, gld. 6-50 daljnogled (Feld- stecber) v toki (Etui) gld. 6-50. bn, gld.850, najfinejši, gld. 13'— naočnik, nikel-nast, lin, gl. 1*35 srebrna ženskina ura, fina, Double-zlato natančno repasirana, garan- gld. 380 tirana 1 leto gld. (>• — enaka moška gld. 6*60 II. 8UTTNIR urar v Kranju, zraven lekarne priporoča svojo izborno zalogo le finih in dobrih ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga pO najnižjih cenah. Najnovejši cenik se razpošilja na Zalite-vanje poštnino prost. Naročila se izvršujejo franko in tudi embalago ne računim. 1(53 -8 35 Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: ----- ■ -■ KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 67—22 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. i******************** ******************> Trgovina z železnino ^ «> ino JE I $ LJUBLJANA Wolfove ulice št. 8 LJUBLJANA £ priporoča svojo z logo 9f)—10 $ raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske S posode, hišnega, poljskega in raznovrst- *< nega rokodelskega orodja, pozlačenih v grobnih križev in vsakovrstne železnine. i< Cene nizke. — Postrežba točna. Šivalni stroji # # ^ in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopočljejo na zahtevanje zastonj. 6) 22 ^ Pri nakupovanju uknenega in man uf akt urnega blaga se opozarja na tvrdko_68—22 HUGO IHL Špitalske ulice štev. 4 Velika za lopa s akne ni h ostankov. Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarcb, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—22 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—600 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. Pravo i B c & <4 plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—22 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA Z,aloqa in Lastna izdelovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—22 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODBOOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranja se dobivajo stoli pri g. J. Anzeljcu la glavnem trga. i Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—22 Priporočam slavnemu ohčinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - -ö a o a I C ca" T3 Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—21 suknenega blaga jftgerndorfskih, brnskib in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojne eni, ki str ž i jO mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice st. 10-14 priporočit »vojn veliko zalogo na drobno in na debelo jedilrfih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebia, in veljajo predmeti i alpake (trpežne bele kovine): lokih gld. .vso . 2-00 1 tucat zlit, navadnih gld. 1-10, 1 a „ za kavo „ l°M, 1 „ nožev aH vilic . <>•—. Jedna velika žlica za mleko gld. — HO, za juho gM- 2- — Xoii in vilice ■ roženim, kotettStm ali tido-lesenim ročajem : IS parov navadnih od gld. 1-SU do gl—20 Vzorci pu pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) 9 s «5. O «-*• 3 O m, O 2L tovarna za modroce n.i peresa :n posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsako vrsti . modroce/, posteljne uioge, zrcal, podob. oiroCj.ii voziEkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanale, divan) in spono opravo 70—21 po najnižjih cenah. Cenik« a 800 podobami pošlje zastonj in poštnine prosto. ProiJaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice ift žiige. HI 21 Prevzame* in izvršuje stav-binska in tesarska dela. a ti a -pttpc 82—21 &aioao y>i\ctti4i in i&defanih tocuilv det in vsa v Ko ^t-to-fio »pacajoča 3efa. yMJj>m>lit vsa fto-utst-na ^efa, <&Cata \\x svilnata tečna ^eCa (memoa, tii iiu1). ^V&x deta 5, |i in&ze x\ fa Iiod £ Itv Irtcia jlj llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. » v LijuDlia.ni. v tazttčni vttiho^i in /taftoota 5f. 14". oi ©i o: oi 01 o: 01 o: o: o: 01 o: Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102—16 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. MCene brez konkurence!! §ft/T Najrazličnejši ostanki za polovico cene. Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtcvanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijulke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. To 10 Te To Te To. Važno za kmetijstvo! Doktor Trnk6czy-a redilna In hranilna št up a za # prašiče. # Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvena znamka. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 50 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Gospod pl. Trnk6czy v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni J0SIp ŽNIDARšlC. Gradiškuta (Priinorje), dne 12. junija 189G. Lekarna Trnk6czy v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Teršič-Vransko (Štajersko), dne 10.januvarrja 1897. S spoštovanjem IVAN PIKU Pozor, kmetovalci! Kakor izhaja iz razpisa visoke deželne vlade z dne 18. julija 1899, št. 10.599, sme se ta prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Ce ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom: 83—19 {ekaina citn^oc^ v Cvtkani z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobite takoj po pošti. Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorska ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna irina, izborno, ob vsakem časa sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za rnnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in krnetskega občinstva tudi za nadalje 113—14 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. Dunn TI nitmi Ljubljana Plnll III I I h I na Starem trgu štev. 1. * * *m JJUllUA p^a in najstarejša 73 21 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakoVrt&ii kmetijski siroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slumoreznice in ml a ti 1 ni ce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnina prosti. na dunajski cesti v £fu&(jani **m***m> •pti-potoča »fcivtteitvH efeinoU** &vojo ptvo i*v največjo »atoao v**A\ "nzt niisionsfieaa in viihaneaa i^aa tet, iazač na dc&tto in z h o z 122 ■ o š X s i < 2i RT H O i (V I § h zli ■p 1.1 P £ s II g ni lil lil k O B C & 3 pa. a — _ - * 1 3 Its. 4 p 1 S* H 2 ? 1 I I a, cm fl« /r f» OL \r>< jr f* "TJ o ^. Oi C rt" er J .3 fr fr § C) 3" o o fr fr f o c Ci 1 O i I I tj Ol cm" tj o gl ■■■m m r-8*- fr»**" T T <šf T «g® «p ®£> «4® 4f «£•• ^ «^«£> TTTIft NMa sMvnost ni yed napraviti si doma sam brez vsake priprave in težave najtineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: Tropinovec, absint, pelinovec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češnjevec, alas, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Ohartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Raz-prodajalcem, če naročijo več bla^a, mnogo ceneje. ^ Anton Rukavina Š 150 TRST, Via Belvedere št. 2iJ. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gasper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.