Štev. 3.                     V ijubijanv 1. sušca 1907.                  Leto vlll-
Povest o kralju Matjažu
nO, kralj Matjaž, o, kralj Matjaž,                   „0, dobra, mllostna gospa,
tri zlate krone t! ImaS!"                           Bog sreče naj vam trniogo da!
Tako nii pravll moj je ded —                 Sirotl dajte majhen dar —
na boljSi že odšei je svet.                        saj ne pozabim vas nikciar!
In kogar ves svet zapusti,                        In kadar pride kratj Matjaž,
da kralj mogoCni zanj skrbi.                    mogočen bo zaSČitnik vaS."
O, dobrt ded, o, skrbnl ded,                    *,,Matjaža kralja ne poznam I
zakaj si šel na drugi svet?                      V rokž te stroglm hlapcem dam,
Pokazat bi mi h kraiju pot,                     ie hitro ne odideS pročl""
a sam ne vem ne kam ne kod.               OdSet le defek v ^luho noč.
Umrli starSi so mi Že,                               Ko novič je napofil dan,
pustili so brez varstva me.                       pred njim spet stal je grad prostrfln.
Brez znancev, bralcev in sestra               Pred gradom hodil je graSčak,
živim sred tujega svcta.                           plašan bll deCkov je korak.
Zaprta vsaka mi je dver,                          Poprosi deček ga daru —
povsod moj dom je in nikjer.                  graščak priporofi ga psu . . .
O, kralj Matjaz, o, kralj Matjaž,              Od bega in strahu potrt
tri zlate krone ti imaS,                             že misli siromak na snirt.
dežel devet, gradov devet,                                           *
vojakov hrabiih mnogo Cet:                    Ko dneva je ugaša, ^
Na delo pojdem te budit,                         d°We v gozdu ga oglar.
ko prvi spet napoCi svlt.                          Na dom woJ skromn, VMme ga
*                                          jedi fn posteljo mu da.
In Sel je deCek v tujo stran,                    In dobri mož mu drugi dan
ko z zoro je pripJaval dan.                     pokaže pot na drugo stran,
Tri dni je hodil, iri noči,                         kjer kralj Matjaž je kraljeval,
pred njim te beli grad stojf,                    podpore revežem dajat. ob oknu tam gospa sloni.                                            ,t
3
-^i   50   »—
Ko sllSi dečkovo kratj vest,                   črez sedem dolgih, bumih let
srce napolnl mu bolest.                         prerojen, miren bil je svet.
Nastale vojske so takrat                        In kralj Matjaž odSel je spat
in padel mnog je trden grad.                 pod goro v svoj podzemski grad.
Matjaž se kralj je bojeval,                     Gradov devet, dežel devet
pravtco revežem dajal,                           dobil je deček mladolet.
graSCake iz gradov podil                       In srečo, radost, blagoslov
in siromakom jjh delil.                           razlil je Bog na rod njegov.
_                                                     Fr. Ločniškar