gospodarske, obertniške
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 00 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr
po
po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl
kr
dn
Ljubljani v sredo 1. junija 1859
Letni zbor

«
kmetijske družbe v Ljubljani.
Ravno tako pametno kmetovavec tudi ravná, će si
(Dalje.)
drugič: dovelj svinjske g a mesa nasuší;
lahko
Gospod Gutman, namestni mestni župan, odbornik kmetijske družbe in komisije za osušenje ljublj. močvirja, je potem zboru naznanil, kaj se je preteklo leto 1858 opravilo na mahu (Morast), in kaj se sme za-nj pri-hodnji čas pričakovati.
ga bo spečal, in lep denar za-nj dobival
9
tretjič: če bo kmetovavec več fižola, krompirja laške repice, turšice v žernu in v slami za klajo in še drugih reči za pitanje svoje živine pa tudi za svoj živež
9
Lansko leto
je rekel gosp
irovornik
»
ni bilo jalovo
leto za naše močvirje, ampak veliko spet se je storilo, kar je mahu v prid, sos eska m pa na čast, ker od perve do
zadnje vse so prosile za to, naj se najger i kos močvirja za germ es om" ali „pri kljuki" razdeli in vsakemu svoj
To se je tudi zgodilo, in 290 oralov najbolj

izroči.
delez
vodene zemlje se je razpartilo pridnim rokam, ki so se berž lotile pervih del in rezale potrebnih grabnov dovelj na vse
ali pa za prodaj pridelai«, mu ne bo treba skerbeti, ako sila pritisne, s čim se bo preživel. Naj bi skušnje nekdanjih žalostnili časov naše kmetovavce izmodrile, da bi se živi-noreje in poljodelstva na vso moč poprijeli ; časi niso na-vadni ; tedaj se tudi z navadnim kmetovanjem bo le težko izhajati moglo; pa tudi toliko več je do zdaj lahko veselja s kruetijstvom, ker je cena vseh pridelkov zlo poskočila in ne bo kmali odjenjala.
kraje
9
da je že dosti sveta suhega, kteri je bil predlanskem
se
zgolj mlakuža. Ker bo delo za delom sledilo
i
bojo
go
tovo v kratkem času rodovitne njive in senožeti tam je dosihmal le bičje in ločje rastlo.
je nadaljeval gosp. govornik
9
kjer
Ce tedaj povem
da
Gospodarske skušnje.
(Meso sušiti ali prek a jati). Kmetijski list za Badensko nam naznanja iz „praktičnoga Svetovavca", kako ondi meso suše ali prekajajo. „Novice" to svojim bravcom
razodenejo, naj poskusijo tudi oni meso tako sušiti ali pre-
Meso se ne
je lani 290 oralov pervotnega in tedaj nerodovitnega mahu stopilo v versto obdelovane zemlje,
in ce
v
se
kajati kakor ga Badenčani prekajajo in suše. suši
zato
povem, da je bilo 4344 sežnjev velikih grabnov (kanalov)
>
4029 sežnjev pa manjših
grabnov
širje ali globokeje na-
pravljenih
9
cez 20,000 sežnjev v stranskih
grabnih
ali
nanovo skopanih ali iztrebljenih, 7756 sežnjev za poljske
pote, za druge ceste pa 8824 sežnjev dobro in lepo na- veliko skerb imeti pravljenih: so to pač očitne znamenja, kako pridno se vse mehko, rahlo in vêde na mahu, kteri je svojim posestnikom, pa tudi celi
da bi se gnjilobe in smradljivosti obvarovalo, ampak zato, da dobi po prekajenji dober okus in slaj. Zlo prckajeno meso ne bo sicer nikdar gnjilo, al ker je prcsuln, je pusto in ni dobrega okusa. Ce se meso za prekajenje v dimnik obeša, kakor se navadno ravná, mora tedaj gospodar
9
da mesa ne presusi, ampak da ostane
in prijetnega okusa. To se pa
dobrega
Ljublj ani in celi krajnski deželi velika dobrota, ker nam po kako rahlo reč
veliko lože doseže, ako se meso povalja ali zavije v
obilnih žitnih pridelkih dragino kruha, po bogatih koš nj ah
9
ktera meso varuje neprijetnega zakajenja,
dragino živinske klaje, in pa neizmernih dragino derv odvraća.
zalogah
k u r j a v e
pa tudi sočnost v njem ohrani. Za tako prekajenje mesa so pa rčženi o tro bi najbolji, ker otrobi mašobo na-se vle-
Ko je gosp. govornik dokazal, kaj se je opravilo lani na mahu, je odperl tudi pogled v příhodnost njegovo, ktera se prav vesela kaže po tem, kar so Cesar milostljivo dovolili za popolno osušenje
čejo, od druge strani pa tudi meso hlade. Izgled bo najbolj pojasni!. Kdor bo po tem ravnal, smo mu porok, da bo dobro opravil. Tako-le se delà: Meso, ktero se hoče pre-
sušiti'ali prekaditi djati, se še toplo od zaklanega vinčeta vzame, berž v slani zmesi povalja, ktera se napravi iz 1 delà v prah stolčenega solitarja in 32 delor kuhinske soli, potem pa s toliko otrobi potrese, kolikor se jih mesa deržati more; na to se meso ali naravnost v dimnik obesi ali pa poprej še v mehek papir zavije. Tako na to vižo prekajeno meso je ravno tako kakor močno posušeno
V •
Zl
mocvirnega
sveta
9
ktero se
sme pričakovati od globokejega Gruberjevega kanala m
zboru na drobno
Cornovega grabna itd. Gospod
govornik je
razložit stroške za omenjene velike delà, kako so prav pravično razdeljeni itd. Ker pa so „Novice44 razglasile to
V
ze
iz onega zbora, kterega so
gosp
deželni poglavar v
ta namen mesca aprila sklicali, zavememo nase častite *i080vo (Lachs), je prav prijetnega okusa, in se dá več let
bravce na tisto mesto, kjer je to na drobno popisano bilo. brez škode hraniti.
(Dalje sledi«)
Prav bi bilo, da bi kdo po ti segi po
skusil meso sušiti, in
po storjeni skušnji v „Novicah"
na
Dober svèt gospodarjem za prihodnji čas.
znani!, kako se mu je skusnja obnesla.
(Sad ne drevesa krepčati in obvarovati
9
Ker se sedanji čas veliko več mesa potřebuje kakor jim cvetje ne odpade). Da se sadno drevje škode ob-se ga je pred potřebovalo, in ker te potrebe zavolj vojske varje in sadja na kupe obrodí, se mora ž njim tako-le ne bo tako kmali konec, je, kakor se vidi, sedaj prava ravnati: Napravi se namreč z železnim drogom precej glo-
dôba
, kmetovavce opomniti:	bokih lukinj okrog dreves v zemljo tako delec od debla,
pervič: naj bi vseh telet m esa rj e m ne pro- kakor deleč njegove veje sežejo, pa vendar pri hruškah
dajali , ampak jih, kar je moc, redili in za pleme globokeje kakor pri jablanah in češnjah, in zopet pri teh
slivah. Tudi pri vinski terti ne bodo
pušali. Živina bo čedalje dražja in dobiček bo precejšen ako bo klaje dosti in ne bo predraga.
O' to
globokeje, kakor pri
škodovalo. Omenjene lu kn je se, ko drevje cvetč ali pa
• 168
koj po cvetji z vodo napolnijo. Jim od casa do časa
«	V	■ « • V	•	v	V I	i	i « •	1 • • •
Vse glavne deželne kase v Ljublj
i
Celovcu. Gradcu
vode prilrvati, je se boljse, in ce veckrat se luknje zalijejo, Terstu itd. inenjajo do tukaj imenovanih obrokov ali brištov tem koristnise je to delo drevesom. Kdor jemlje pa namesti stare bankovce za nove, vse cesarske davkovske gosposke vode gnojnice, še bolje opravi, ker po ti zamoki drevju pa jih tudi do tega časa jemljejo za plačila.
pripomore, da dovelj cvetja nastavi in polno sadja obrodí.
N
Dunaji se bodo pa vse sorte stari bankovci en
To zná vsak sadjorejec poskusiti, zato ker mu malo delà mesec dalje za nove premenjevali le v bankni kasi
in stroškov prizadene, in prav bi bilo, da bi se to vsako
Pozneje se ne bodo
mogli
leto opravljalo, ker bi utegnilo kmetovavcom dovelj koristi menjati; zato naj jih vsakdo v p donašati. Znano je, da je na južnim Nemškem veliko krne- ne bo zgube imel.
stari bankovci nikjer pre-ravem času zameuja. da
tovavcov

kteri imajo le malo sadnega drevja, vendar
pa
Ravno tako bodo tudi stari d va k r a j c a r j i, kteri so
pridelajo skoraj vsako leto na kupe sadja. Marsikdo je po novem dnarji 3 krajcarje ali 3 solde
y.
vredni, le še
misii!, da z drevjem coprajo, ker jim vsako leto in tako do konca mesca julija ali
bogato obrodí. K ternu pa le pripomore.
*
gori omenjeno sredstvo največ
malega
serpana veljali.
Pomona.
niti
Potrebno se nam je zdelo naše bravce še enkrat opom
tega preklica, da
ne bo zmešnjave in zgube.

(Kako kole v zemljo staviti?) Neki amerikansk mlinar pripoveduje, da je pri popravljanji starega malna našel, da so koli, ki so bili s spod nj i m koncom debla na kviško postavljeni, skoraj vsi še tako terdni, kakor da bi bili še le pred malo časom v zemljo postavljeni bili; na-sproti pa so bili koli, ki so bili s spodnjim koncom debla v zemljo postavljeni, vsi strohnjeni, ceravno so bili vsi iz enega gojzda in ravno na tišti kraj postavljeni.
(Laska repica) je pri nas v Kastelaunu na Nem
Zgodovinske reči.
Spisal P. Hicinger.
3.
Nekdanji potresi in posipi na Slovenskem.
Slovensko zemljo potresi radi nadlegvajo, mnogokrat jih ćutimo tudi sedanje čase; vendar v nekdanjih dneh so se godili večkrat posebni siloviti potresi, tako da so se
škem za človeško jéd prav malo obrajtana, razun če se hribje udirali, gradovi posipali in mesta.
napravlja kakor pesa za kislo salato, pa jo mora jesih po polnoma prevzeti okus zgubí.

tako
, da pozemeljski in nekako zoperni Na to vižo je za salato prav dobra ne samo pri mesu ampak tudi s krompirjem zmešana. Tako naprav
Tak posebno strašen potres je bil leta 1348 ravno na dan spreobernjenja sv. Pavla, 25. januarja proti večernični uri
?
kakor piše Valvazor (15. bukve str. 321)
Ta potres sicer ni zadel samo slovenske
in drugi, zemlje, segel
?
Ijena laška repica zaleže, posebno ondi, kjer nimajo obilo je tudi cez gornjo I ta lijo, Dalmacijo in Avstrijo krompirja, veliko Ijudem za živež. lz te repice napravljajo Ogersko in Moravsko; terpel je celih 40 dni, in je
tù in tam sirup, kakor iz pese mošter Bartels.
Tako piše gospod faj
Kmetijska novíca

razsul kacih 26 mest, in mnogo gradov, kakor pise sta-jarski zgodovinar A. J. Cezar, 40 gradov samo na Krajnskem, Koroškem in Štajarskem ( Annal, b. III. stran 212). Ljudstvo in živina je konec našlo v razvalinah zidov, pohištev in cerkev; mnogotere kraje so gore zasule in zemlja
Na prošnjo c. kr. dunajské kmetijske družbe na c. kr. jih je požerla. Na Krajnskem je posebno terpela notranja
poglavarstvo za postavo občne dolžnosti gosence z drevja oberati, je vis. c. k. ministerstvo notranjih zadev odgovorilo,
stran, tudi ribniška okolica.
Na Koroškem je zlasti Beljak bil zadet in ondašnja
da bo kmali poljsko-policijska postava oklicana, okolica, ktera postava bo tudi obsegala ukaze za oberanje gosenc.
tem se bere v zgodovinskih odlomkih pri Bernardu de Rubeis (Monumenta eccl. Apuil. appendix, str. 42): V tem je pa c. k. ministerstvo okrajnim gosposkam zapo- Potres je Koroško potresel čez vso mero. Beljak je tako vedalo, naj- poskerbé, da se v vsih občinah ali srenjah razdjal. da ni ne ena hiša cela ostala, razun nekterih maj-
gosence pridno oberajo. Ob enem je bilo tudi okrajnim
hinih
?
lesenih. Tudi velika cerkev, v kteri je bilo veliko
gosposkam zapovedano, naj cujejo, da se bode prepoved moštva in ženstva, je s takim vihrom se
■ •v	.	. • V a	r . • V	.	( . « v	1	■	1	_
posula, da
ni mogel
vsaki čas zastran ticolova (tice loviti) natanko spolnovala. ne en človek oditi. Ravno tako se je godilo tudi po mi-
tedaj že več let željno pri- niskih hišah. Ravno tisto uro pa je tudi toliko vode pri-
poljskih pridelkov teklo po ulicah, da je bilo viditi, kakor da bi bila prav
velika reka zemljo po verhu pokrila. Ravno tišti čas se je
Po tem razgla8U imamo cako va no postavo za varstvo polja kmali dobiti.
m
Opomin zastran starega dnarja

pa tudi bla
ogenj
užgal v posutih hisah, in je pokoncal vse
go, ki
je bilo po hišah. Neko stran na Koroškem, ki je
Sploh je znano, da novi dnar, ki je 1. nov. 1858 v
ini veljavni dnar.
obsegala kacih 20 vasi in gradov
©

in je ležala poleg viso
bo
d
do konca tekočega leta
vseh c. k. dežeiah postavno vpeljan, in da tudi vsi stari ban ko vc i 1859 popolnoma pridejo izmed ljudstva, na njih mesto pa bodo stopili novi bankovci, kterih se že zdaj od dné do dné več med ljudstvom nahaja, ker kase starih več ne izdajajo.
ko se je gora odvalila, tako posulo, da ni
čega hriba, je, nič znati od vseh krajev. Tudi pofflavitni del vélike cerkve v Akvileji je potres do tal posul, in po
mnogih krajih Od imenovanesra
Stari bankovci po
1000 fl. starega ali 1050
n. dn.,
je zemlja pokazala ravno to znamenje, posipa cele gore pišejo koroški zgodovinarji, da je prelat Florimund v Podkloštru ravno pri oknu stal v svoji sobi,
po 100
st. ali 105
n. dn., po 50
st. ali 52
ko se je na^loma velik del gore
Dobrača odveznil, in je
50 kr. n. dn., po 10
st. ali 10
50 kr. n. dn.

po
5
st. ali 5
n. dn. in po 1
preklicani tako-le :
25 kr. n. dn. . st. ali 1

po 2
st. ali 2
10 kr.
5 kr. n. dn. so po postavi
17 vasi. 9 cerkev in 3 gradove s stanovavci vred posul. Tišti kraj se še zdaj imenoje Podertje.
Ali je bilo ravno o tem potresu ali o drugem, ko je
naravnost razločiti. To-
posulo stari Teržič, si ne upam
Stari bankovci
po 1000 fl. do 31. maja tega leta,
bankovci po 100
in po 50
do 31. julija ali
malega
serpana tega leta,
bankovci po 10
do 30. septembra ali kim ovca
tega leta,
Čast. gospod J. P. iz Tersta so nara te dni pisali, zakaj namesti „novi krajcar44 raje ne pišemo „sold*4, kteri je starim ljudém še dobro znan? Na to odgovorimo, da je besede -krajcar44 već med ljudstvom, kakor besede „ sold44 , in da se radi v takih rečeh ravnamo po tem, kakor većina ljudstva go
bankovci po 5 fl., 2
in 1
do konca oktobra
vori.
Tudi nam ne dopade pritiklina „novi44; al ta pritiklina bo
tega leta.
jenjala, kadar bodo jenjali stari krajcarji in bode kraijeval edini (sedaj še novi) krajcar.	Vred.
169
liko je jasno, da se je to moglo zgoditi pred koncom 14. severni strani zapira Vipavsko dolino. Kamnje, pesek atoletja, ker je v Zatiskih letnikih leta 1261 kraj imonovan in drugi razsip z ilovico in vodo vred se je uderl proti
terg
y	V
pod Ljubeljem (forum sub Lubellino), leta 1399, ce ne dolini; še se ob cesti, ki gré od Podveljba na Sturjo, obilno
in berda proti ravni se
ze leta 1320, pa Novi terg (Neumarktl). Ondi se je od- zna tacih razvalili ; tudi nizji valil del Korošice, ktera gora stoji pred Ljubeljem na kažejo z enakim nasipom pokriti, izhodno stran:
žrriči
v
se
današnji čas se hrib vidi v eni strani stermo odsekan, tudi je polno velicega in malega skalovja pod njim, tako da dolino zapira, in potok v se požira, ki mu pravijo Gebjen. Pravijo, da je skalovje posulo ves terg s cerkvijo vred, da so se pa ljudje oteli, in deloma na
starozgodovinska drobtinica

Kako dolgo so že Slovenci na Pohorji?
Pohorje je štajarskih Slovencov sveta gora. Najdeš Koroško v Borovlje se preselili, deloma pa nižje se pomak- na njem še goste pervotne gojzde in pa zelene trate s
■■■I ■■ Hi ^^Hll^H ^MH	■■ ■ I ■■I
?
in novi Terzic sozidali, kjer je ze poprej stalo nekaj sečno travo. Skačeta po njegovih pečinah bistri jelen in pa
V gostem logu zvizga turji petelin
his. Med ljudstvom se za vzrok te zgodbe pripoveduje, da berhka serna.
velik drakon ali lintvern je deri čez gorenske hribe, in da nožji pa popeva miloglasni slaviček. Kodraste ovčice se
so se pod njegovo silo posipi nargali.
pasejo po zelenih oberhih, in debele kravičkě dajajo na
Velik potres je bil na Krajnskem pozneje leta 1511,	visokih stanih tečno mleko. Najdeš na Pohorji rudnine in
kakor Valvazor piše (buk. 15, str. 400 in 402). Začel se	kovine v trebuhu gorá, po poveršji pa se valja rumena
je 6. ali 26. marca, in je terpel 40 dni, da so su mesta in	pšenica. Tudi sladka terta rodi rujne vina, — vsa ta pla-
1	i	fl •	II	»	fl	• 9	i • ^ i • t	fl i • fl • fl	v ▼ fl	«	- ~	_	____-
gradovi podirali

kakor stoji v zatiskih letnikih. Valvazor	ninska zemlja je stvarjena za poljođelce in živinogojce.
šteje več gradov po imenu, ki so se takrat posuli, tako da	Ljudstvo je krepko, jezik čerstev, in še hranuje bogat za-
so mogli vnovič zidani ali zapušeni biti; namreč Turjak,	klad čistih slovenskih besed. Stanovavci imajo večidel imena
ki ga je potem Trojan turjaški v novo zidal; Planinski	ali po starih svojih paganskih bogovih, kakor: Peru nik,
grad in Polhov gradée, ki sta bila potem oba v ravno	Perkunik, Marant, Mitauc, Krak, Kresnik, Kur-
ali pa po krajih svojih
postavljena; Gutenberg pri Teržiču, ki se zdaj v raz
vali n ah Hudi
grad
ten, Marant, Svarožnik itd.,
• V V
imenuje; BI ej ski grad, kteri se sicer stanovališč, kakor: Pečnik, Plan in sek, Stanovškek
T
ni popolnoma razsul, se je vendar tako hudo tresel, da so Goličnik, ali pa ljudje měnili, v jezero se bo prebernil. Tudi v Ljubljani
so bile mnoge poslopja hudo razdjane, kot deželna hiša, Ta mar šek, Katuršek itd. vicedomova hiša ali sedanje poglavarjevo stanovališe
po rokodelstvu, s kterim se pečajo, po-
v
stavim: Kovač, Zetinc, Kosir, Kosiunik, Mlatec,
?
kri
Pred tremi leti so
druge.
žansko poslopje, in Valvazor na 200,000 gold.
Vso škodo v celi deželi ceni
v S k o m r a h dve uri gori
od Vi
Ali je bil ravno ta potres, ali je bil drugačen
ki je
tanj našli rimsko-slovensk kamen, kterega so pozneje v vitanjski farovž přenesli. Tam sem jaz napis kamna si iz-
idersko rudarijo, ki se je bila komaj začela bolj dobro
pisal
?
kteri se tako glasi :
opravljati, skoraj na nic spravil? Pri Valvazorji se ne bere nobena letnica, v iderskih spisih se nahaja leta 1525, ktera pa ni zanesljiva. Takrat tedaj, bilo je neko nedeljo zjutraj
ravno med časom Božje službe
y
je
nagloma
postal potres
y
y
in odvalil se je del hriba med zgornjo in spodnjo Idrijo na večerni strani, ter je zasul osko dolino, in zaperl Idrico. Ustavljena reka se je narašala bolj in bolj, postajala celo jezero, in segala proti rudarskim jamarn. Ni bilo mogoče,
vodi se ubraniti, prišla je nekje po Idrii do mesta zdaj stoji kapela sv. Janeza Nepomučana pod vse jame so bile utopljene. Od drugod so
y
gradom
kjer
MESSOR. CATVREL AN. L. T. DVMRA. SILVANI. F. AN. XXXI.
H. F. C. LOVCITA. MESSOR. F.
ANN. XXX. RIIS1VIARVS. ARMIANVS.
Razun imen Mess or in Sil van us, v kterih brez
„	'	y
dvombe tičite pohorski imeni Zetinc in Logar, so vse
in
druge
čisto slovenske.
mogli
priti ljudje
na pomoč, na 500, pravijo, jih je delalo, dokler si voda
V
se
sama ni začela nove struge kopati, in sčasoma odtekati. Se menja: die „Sennerei".
t • i V «	• v tfl	m m m	v ê	m	.
Presodimo nje! CATVREVS = Kature. Katuršeke imamo, toraj Katare^) po katu rah. Katu r a popři Serbih : „Na kature
Tudi
zdaj lezi
mnogo
večjih in manjših skal in pečin v
strugi,
turske udariše". katun
ali pa ob kraji reke.
locus et casa mulcendis aestate ovibus^ (Vuk, rječnik str. 266). Katura in ta m ar je
5 55
Na Gorenskem je bila pred 300 leti blizo Radoljce pod vse eno. Samo da v tamarih stojijo ovce, v katurah krave.
Jelovico razun Krope in Kamne gorice se tretja sloveča ru-darija in kovačija, namreč Kolnica. Cesar Ferdinand I.
DVMRA iz témata dum, odkod duma, Sinn
y
COgI
tatio
Dumra**) toraj die sinnige, primeri češke imena
je 3. jan. 1550, kot lastnik radoljške grajšine, posebno Mnata, P re m y s 1, serbske : D u m i c a (Vuk rječnik s. v.) rudarsko postavo dal za Kropo, Kamno gorico in Kolnico Zavoljo suffiksa primeri: iskra, mera itd.
skupaj. i Valvazor b. 3, str. 383). Stala je pa Kolnica slabo
LOVCITA
Loučita, die erleuchtete, iz temata lue
uro visje od Kamne gorice
v zaperti dolini, iz ktere Lipnica ali kakor na Pohorji še sedaj izgovarjajo louč. Zavoljo suf-izteka; zdaj ondi stoji le še malen, ki se še vedno pravi fiksa primeri imenita, znamenita, očita (glej Miklosič
v Kolnici. Ze o Valvazorjevem času ni bilo več sledu od ,,Bildung der Nom." str. 66). Da so stari narodi pridevali ondašnih kovačij in rudarij, vès kraj je bil žé namreč po^ut. otrokom imena po luči, poterjujejo imena: Lucius, Lucia* Kakor so pripovedovali ljudje, ko sem bil ondi, je nekega Fulgent i us, Berhta, Zora itd.
dné bil přišel strašen naliv; grozovita povodenj je s hribov
RIISIVIARVS = Risiviar. Ris i va ti pomenja:
r>
met
navalila kamnja, sipe, persti, ter je razdjala in zasula vès tere, schneiden", toraj Risiviar=Messor. V sloven
imamo risati „íncidere, einschneiden, durch Ein
kraj. Še zdaj se lahko spozna, kako je povodenj hudo raz- ščini
sajala; zakaj čez in čez po dolini se še kažejo jame in schnitte Zeichen machen". V serbščini še se je ohranil pomen nasipi iz kamnja, peská in persti, ki so malo pripravni za rast in obdelovanje, ravno tako, kakor hude povodnji svet navadno pokvarijo. Morebiti je o tem kaj bolj natančnega zapisano v kakem radoljškem arkivu.
Se en popis mi je znan, pa bolj iz novega časa ; slavni
Zavoljo suffiksa primeri imena pohorskih kmetov: Lakose, Kline, Zore. Gale, Kare itd.
Pis.
Haquet pise o njem v svoji oriktografii (b. 4. str. 58). V
letu 1786 se je namreč odtergal velik del gore, ki na
**) Při Knabelnu so to vse keltiške imena; vendar nam ni povedal, kaj pomenjajo; samo DVMRA je poskosil razložiti in je rekel, da pomenja „Die Hausmaierin ! I" Kako bode to ime po pravílih keltiskega jezika v tem imenu razlagal, sam Bog vé»
Pis.


žetinc, messor. Vuk (rječnik, 651) ima r i s a r uz žetelac. Zavoljo suffiksa primeri staroslov. vel i a r, magnas, poljsko m i e n s i a r ž = m e s i a r, Fleischhauer, k o s i a r ž =r k o-siar, đer Sensenmacher. V novoslovenščini je iar = èr zato imena: Kosèr z= Kosiar, poljsk. Kosiarž.
ARMIANVS = Armian = sansk. armjanas, iz korenike ar,v rleuchtena. Oblika še se nahaja v imenih: Gabrian, Čavrian, Kocian, Gol i an, Mod ri an, pa že tudi: Gab r en, Cavren, Kocen, Golen, Modřen. Armian se veli današnji dan Ermen, z dalnjim suffiksom e c — Ermenec, Ermenc. Po prestavi čerk je iz a r m e n postalo: romen, rumen, kakor rano iz arno, iz korenike ar. leuchten, sansk. aru, rothlich. V osebnih imenih Armian, Ermen, Arnuga še se je ohranila pervotna oblika. Ermenov, in Ermencov še je vec po Pohorji. Da so v Skomnah tudi našli rirnsko-slovenski kamen z imenom IANTVMAR = današnjemu slovenskemu imenu Jeťraar sem že na drugem mestu ornenil. Davorin Terstenjak.
Ozir v přetekle čase.
Napoleon I.
(Dalje.)
Poslednji dan mesca sušca 1796 je prevzel Napoleon poveljstvo armade na Laškem. Imel je sicer skušene generale, al armada je bila slaba. Njegovi nasprotniki so bili
Avstrijanci in Sardinci; 60,000 mož jih je bilo. S svojim
bistrim umom je kmalo nadomestil, kar mu je pri armadi manjkalo. Z oserčajocimi besedami je unemal svoje vojake
^	—• m
in jih tolažil s tem, da bodo dobili v sovražnikovi deželi stotero tega, cesar želé in potrebujejo. Potem jih pelje v boj in 12. aprila 1796 že premaga cesarske.
Njegovo poglavitno prizadevanje je bilo, avstrijansko armado od sardinské ločiti. 14. aprila premaga sopet svoje sovražnike in 15. se je ugvojzdil med Avstrijance in Sardince. Ločene ste bile armadi. Sardinci so se h o 11 i ž njim pomiriti, ai zmagavec se ni hotel drugače v to udati, kakor da se mu odprejo poglavitne mesta in terdnjave sardinské. Tako je dobil celo deželo v svojo oblast in z njo vse, cesar je potřeboval za svojo armado.
V tern so se Avstrijanci na levo stran Pada umaknili, da bi sovražniku Milan branili; mislili so, da bo šel pri Pavii cez Pad, al že 8. maja je bil Napoleon pri Piacenci že unstran reke in je zagnal cesarske armade do Ade nazaj. Kakor blisek je šel od mesta do mesta in kmalo je bila cela Lombardija v njegovi oblasti. Cesarski so se zbrali pri Mantovi.
Ko so italijanski vladarji vidili, da ne more Napoleona nihče ustaviti, so se prizadevali, z njim pomiriti se. Tako so se vse italijanske dežele pred njim tresle; njegovi žepi so se polnili in njegova armada se je navzela novega po-guma. Veliko mu je pa tudi to pomagalo, da so bili Italijani s svojimi vladami nezadovoljni ; verh tega je pa še podložne zoper njih vladarje psoval. Gorjé je bilo pa tudi vladarju, kteri ni bil popolnoma mirn! Plaćati je mogel Napoleonu do poslednjega cempera ; brez milosti je grabil in stiskal, da je njegova armada živela bolj, kakor ji je treba bilo. Kjer je bilo kaj dražega, kjer je bil kak izdelek umetnosti, vse je pobral in poslal v Pariz. Francozki jarm je zacel
Lombardom prekervave žulje delati; vzdignili so se. V mnogih mestih so planili čez Francoze in so jih pomorili. Napoleon pride in tepe nesrečne Lombarde z ognjem in mečem.
Avstrijanci so se ob reki Minčiju utaborili. 21. maja gré Napoleon čez reko, pa sopet ondi, kjer so se najmenj nadjali, jim vzame 1. junija Verono in jih zažene do tiroljske meje nazaj. Tiroljcom je obljuboval svobodo in samosvojnost; pa gluhim ušesom je govoril. Tudi v druzih italijanskih deželah je začelo nekako zoper njega vrcti; pa ko blisek je bil povsod in krotil nepokoj. Bolonijo iu Feraro je imel v kratkem v svoji oblasti, in papež je bil prisiljen, z Napo-
leonom mir storiti. Drago drago ga je mogel kupiti, ker je mogel Bolonijo, Feraro in Ankono Napoleonu prepustiti. Tudi Toskana mu ni odšla. Milanski grad se mu je podal in potem je šel nad Mantovo. Avstrijanci so sicer odgnali Francoze od te terdnjave, pa po samem jih je premagal in 23. avgusta je zacel ze sopet Mantovo oblegovati.
V	tem, ko so Francozi Mantovo oblegovali, je skušal Napoleon italijanske dežele v republiko predelati. Brez uzroka se loti Modene, in zedini to deželo z novo cisal-pinsko republiko; Parma in Genová ste se tudi podale. Avstrijanci so se z vso močjo prizadevali, Mantovo resiti, pa zastonj; 2. februarja 1797 se je podala Francozom. Ta dan je planil Napoleon čez papeževe dežele, pa že 19. februarja je mogel papež mir storiti. Zdaj je imel Napoleon priložnost, se z avstrijanskim cesarjem v njegovih lastnih deželah vojskovati. Preden je pretekel mesec, je imel Napoleon celo Goriško, Krajnsko in Koroško in nekaj Tirolj-skega v svoji oblasti. O pravém času še se je začel Napoleon z nadvojvodom Karlom pogojevati in se je pomiril 7. aprila v Judenburgu za šest tednov. Al v tem je rastla njegova stiska bolj in bolj. Pred sabo je imel Avstrijance. kteri so se Tersta sopet polastili, na Italijanskem se je na-povedoval punt. Zavoljo tega je sklenil 18. aprila v Leobnu začasen mir, v kterem je dobil od avstrijanskega cesarja več deželá s Terstom vred.
Ko je dobil Napoleon Terst v svojo oblast, mu je začela beneška republika tern v peti biti; zavoljo tega ji je že 3. maja vojsko napovedal in 12. tistega mesca jo je imel že v svoji oblasti. Taka se je godila tudi z Genovo in sardinski kralj se je po drago kupljenem miru s Francozi zedinil. Kjer kolj je imel Napoleon svojo armado, so jo mogle dežele preživiti; verh tega je pošiljal neprecenljive zaklade dragih in umetnih reči v Pariz. 1. septembra se je začel z Avstrijo zastran miru pogojevati, kteri je bil 17. oktobra popolnoma sklenjen. Avstrija je zgubila tíi Belgijo in najlepše italijanske posestva, dobila pa je za to Dalmacijo in Istro, kar so je pred Benečani imeli, tudi Benedke in Benečijo do reke Adiže ji je dal Napoleon.
(Dalje sledí.)
Kratkočasno berílo.
Atala.
Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne.
(Dalje).
Na bregu reke Šata-Uše stojí divja smokva, ki jo je spoštovanje ljudstev posvečilo. Na tem kraji so bile device vajene svoje oblačila iz drevesne kože prati in na veje sta-rodavnega drevesa obešati, da bi jih pih puščave sušil. Tù so bili nezmeren grob skopali. — Iz sobe žalosti se vzdig-nejo, mertvaško pesem pojé. Vsaka družina nese kakošen posvećen ostanek. Pride se h grobu; ostanjki se va-nj spusté; po le«?ah jih razložé; odsebijo jih z medvedjimi in brebro-vimi kožami; grobnica se vzdiguje in drevo solz in spanja
se na-njo vsadí.
Obžalujva ljudí, sin moj! Ravno ti Indijani, kterih
šege so tako ganljive; ravno te žene, kterim sem se tako serčno smilil, terjajo sedaj z velikim vpitjem mojo smert, in cele ljudstva odlašajo svoj odhod, da bi veselje imele, viditi, kako mládenec najstrašnejše muke terpí.
V	neki dolini proti severju, ne dalječ od velike vasi, stojí hosta cipresnega in jelovega drevja, ki se ji kervni gaj pravi. Pride se va-njo po razvalinah nekega tistih spo-minkov, kterih pričetek ni več znan, in ki so delo nekega pomerlega ljudstva. Vsred te hoste se širi pražen prostor, na kterem se vojni jetniki navadno žertovajo. Slovesno me tje peljejo; vse se pripravlja za smert mojo; Areskui-tov kol se vsaja; smreke, bresti, ciprese padajo pod mahljeji sekire ; germada se kopiči ; gledavci si napravljajo iz dre-vesnih vej in debel gledišča. Vsak si umišljuje drugače
171
sraertne muke; ta sklene mi
s cepíne kožo iztergati,
am
>v
o 2:111 a v )
o
mi z razbeljenem železom očí iztakniti. Jez pa povzdiguem smertno pesem.
Muk se ne bojim; serčen sem in zabavljam vam
bolj ko ženske vas zaničujem. Moj oče Utalisi
te
vaga ti,
opijanila, in dolžnost se mi je zdelo, življenje za ker si mi svoje daroval. Da, mladi malikovavec
pristavlja z nekakošnim glaso
y
y
ki me plaši, vzájemná bo
Muskogulgi !
y
y
naj
žertva
A
Misku-tov sin, je pival iz cepín vaših najimenitniših vo- seboj pr
jakov; kar enega zdihljeja ne bote sercu mojemu iztergali.
a
moči
mi podá orožje, ki ga je bila oskerbela in ; potem mi oveže rano. S svojimi solzami jo
y
ko jo s papají
per
briše
Po pesmi moji razkacen mi prebode nek vojak ramo s rano
V •
pusico
r>
Hvala brate", mu pravim
Pri vsi pridnosti rabeljnov mojih ni moglo vendar pred
da bi na pra
mojo", utegni
v
Balzam uli vaš v
J1 P»
es
trup biti." Nato razterže eno svojih
»
Bojim se marvec, mi
odgovarja,
og
rinjal
obvezo iz nj
y
soncnem zahodom za smert mojo vse pripravljeno biti. Ca- lastnih las.
in jo oveze s kodercom svojih
rovnika poprašujejo, on pa prepoveduje duhom senc nepokoj
Pijanost, ki
pri divjakih dolgo
terpi, in ki je za-nje
delati, in moja smert se odloži na juteršnji dan. Al nepo- nekakošna boleđen, jim brez dvoma perve dni brani, naji loviti.
m	. V a • • •	m	m m i * •	«l	v «	i •	m	i	f t	t	X	* ~	»	* -	_ -	- -	v	-	_
terpežljivi, radost tolikega razgleda vživati, in da bi, ko Ce so naji pozneje iskali, so naji najberže proti zahodu zora napoči, hitreje na mestu bili, ne zapuste Indijani prepričani, da bova skušala do Mešaseba priti; pa napotila
kervnega in plese.
gaja; velike ognje zanetijo in napravljajo gosti sva se bila proti nepremični zvezdi ravnaje se po mahu
drevesnih debel.
Kmalo spoznava, da sva z oprostenjem mojim le malo
Med tem me vznak polože; vervi, s kterimi mi vrat,
noge in roke ovijejo, privezejo na kole, ki jih v tla zabijejo. dobila. Puščava razvija sedaj svoje neizmerne šamote pred Vojaki se vležejo na te vervi, in kar ganiti se ne morem, nama. Brez skušnje življenja v gojzdih, zaideva iz prave
kaj bo iz naji? Več-
^ V
Noc gre naprej
da bi ne cutili.
po malem, ognji dajajo le še malo rudečkaste svetlobe
pesme in plesi nehajo malo poti, ter hodiva le tje v en dan
y
po
krat
y
se
kteri se tù pa tam senca kakošnega divjaka plazi; vse po spava. Kakor se malo po malem šum ljudi manjša, množi šum šamote větra v gojzdu.
ko A tal o pogledam, mi pride na misel tista stara
ki mi jo je. bil Lopez brati dal, in ki
Agar ina dogodba,
y
in za šumom glasov nastopijo zdihljeji
se je v berzabejski puščavi v sila starodavnih casih
dila
y
ko so ljudje še po tri starosli hrasta živeli.
zgo
Atala
mi
naredi plajš iz jesenovega bičja
Z očmí upertimi v nebo, na kterem se rasteči mesec skoraj nag sem bii. Splete mi z bodili
111« V	• V i • »	#	«	a i	1	•	a	i m	^	w	«A	_
y
zakaj
morskega
v • V
presica
med oblaki seta, premisljujem svojo osodo: Atala se mi mokasíne	iz pižmove kože. Jez pa skerbim od svoje
zdí nehvalezna posast
zapustiti me v smerti moji !
mene
y
sem se raji plamenu žertoval, ko se od nje ločil !
strani za nje kinč. Sedaj ji stavim na glavo venec iz sinje slezice (Malve), ki jo na svoji poti po zapuščenih indi-
în vendar ćutim, da jo se zmirom ljubim, da bi za-njo z janskih pokopališčih nahajava ; sedaj ji napravljam ovratnice
radostjo umerl.
iz rudecega uzalejnega zernja
V veliki radosti ćutimo v sebi nekakošen notranji spod- ko njeno čudovito lepoto
in sladko se smehljam
y
gledam.
badek, ki nas budi, kakor da bi nas opominjal, da naj si pač kratek hip v prid obernemo. V velikem terpljenju nasproti čutimo težo nekega bremena, ki nas matni;
Ko do kakošne reke prideva, jo prebrodiva na kakošnem
plavu

ali jo pa preplavava. Atala se naslanja z eno roko
da se solz trudne oči rade zapirajo, in tako se kaže te samotne valove.
naravno na ramo mojo, in kakor dva potovajoča labuda preideva
tudi v nesrečah naših dobrotljivost previdnosti. Zoper voljo
Večkrat iščeva o veliki vročini dneva zavetja pod mahom
pa
me prevzame tisto
gluho spanje
y
ki
S a
tudi najnesrečniši
včasih vživajo. Sanja se mi, da sem verig oprošten; zdí cedrovo in grahovo, jeo
•	*	v Jt	1 • V	•	mm	f	V , •	11 • i V»	. .	_	:
cedrovega drevja. Skoraj vse drevje v Floridi, posebno
y
kakoršno
ko nas dobrotljiva roka verig oprosti.
y •
se nu, da čutim polajšanje
se čuti po dolgi teži,
gernjeno
y
y
z nekakošnim belim mahom
ki od vej do tal sega. Ko clovek ponoći, ko mesec sveti
na kakošni goli savani kakošen gaber ali hrast v ti beli Ta čutljej postane tako živ, da oči odprem. Pri svetlobi obleki zagleda, se mu zdí, kakor da bi vidil kakošno pri-
ki svoje dolge ogrinjala za seboj vleče.
lune, ktere žarki se med oblaki vijejo, vidim veliko belo	kazen ali pošast, »v.	UëllllJ«.a	».v,^.
podobo, ki se nad-me nagniva in molčé vezi moje odvezuje.	Ravno tako krasen je prizor o belem dnevu ; zakaj velika
Zoper voljo hočem zavpiti, ko mi roka, ki jo precej spo-	množica metuljev, bleščečih muh, kolibričkov, zelenih dol
. •	V	■	v «	V	__	_	_ 7 ^	7	_	_
znam, usta zatisne.
Ena sama vez še derzi, pa nemogoce
gorepnih papig in
Je
y
lazurnih srak se poprime tega mahu, in prerezati jo, da bi se vojak, ki vès na nji leži, ne viditi je, kakor da bi bil evropejsk umetnik v preprego iz
zbudil. Atala jo prime, vojak se napol zbudí, ter sede po bele volne te bleščeče merčese in ptiče vpledel.
koncu. Atala se
ne gane in ga gleda.
Indijan meni
y
da
V teh radostnih gostivnicah, ki jih je véliki Duh na
vidi duha razvalin; vleze se spet, zapre oci ter moli svo jega Manitu-ta; vez je prerezana oprostiteljico,
Vstáném in grem s svojo ki mi podá konec loka, kterega drugi konec
pravil
, počivava v senci. Ko vetři z neba pripihajo,
tako
sama derží. Pa kolika nevarnost naji obdaja! Sedaj zade- 8èm ter tjè maja; ko se iz shodnic in obokov gibljivega
vava na spijoce Indijane, sèdaj naji poprašuje straža, in poslopja tisuč zdihljejev vzdisruie. se ne more noben čudež Atala odgovarja s spremenjenem
psi
veliko cedro majati; ko se zračen, iz njenih vej sozidau grad s ptiči in popotniki, ki v njegovem zavetji spavajo,
y
glasom.
y
Otroci vpijejo
lajajo. Komaj prideva iz nesrečnega kroga, ko že divje
mêriti.
• v v
Stanišće je zbujeno, tisuc ognjev
rijovenje gojzde stresa.
se zaneti, divjaki z baklami se vidijo na vse strani tekati ; razpneva. Ko kakošno puro. ali divjega goloba
starega sveta s tem spomenikom puscave
Vsak večer zanetiva velik ogenj, in si napraviva po-potno kočo iz drevesne skorje, ki jo verh čveterih kolov
midva podvizava svoj tek.
y
gozd
nega fazána ubijem,
ga
natakneva pred
goreci
ali
hrast na
Deleč sva že, ko se zarja verh Apalšev prikaže, kakošen v tla usajen prot; skerb pa, lovcov plen obraćati
Kolika je blaženost moja, ko se še enkrat z A ta I o
t
y
Z
pustiva vetru. Jeva mah. ki se mu skalovno crevje pravi,
Atalo oprostiteljico svojo, z Atalo, ki se mi za vselej sladkorno brezovo skorjo in majske jabelka (Maiâpfel)
vdá, v šamoti znajdem! Jezik se veržem ter pravim Simaghanovi hčeri:
y
ki
moj je ob besedo, na kolena 80 breskvenega in
malinčnega slaja.
Cern oreh, javor in
yy
Clovek je pac «umak (?) daja vina na najino mizo. Včasih
grem v bičje ko rožič zavita
mala rec; ko ga pa duhovi obiskujejo, ni popolnoma nic. nekakošne rastline iskat, ktere Ti si duh, ti si me obiskala, in pred teboj ne morem go voriti."
podolgato
Smehljaje se mi podá Atala* roko: „Saj moram
ker nočeš brez mene bežati.
s teboj iti, mi pravi
y
Nocoj
*) Zg
**) Nep
imenujejo divjaki izlećek ognja.
ična zvezda je divjakom burovs ali severna zvezda
sem caravnika podkupila, rabeljne tvoje sem z izleckom ***) Mokasine so nekakošne nogovice divjakov
\
172
cvetlica po cel kozarec najčistejše vode v sebi ima.
Tù
vas prosim, da bi me spustili, da idem domu. To vem
9
da
blaffosloviva
previdnost, ki
je ta čisti vir vsred pokvarjenih sem vaš, pa vendar, kakor vas poznam, niste tako ne-močvirij na šibko cvetlično steblo djala, kakor je djala usmiljenega serca, da bi me še za sužnjega imeli, zatoraj
u pa nje na dno tuge ranjenih nedra revščine krepost izvira.
sere, in kakor daja, da iz vas prosim še enkrat, spustite me domu."
Krnet nic
ukletega
ni
y
Večkrat se brez uzroka strese in nagloma glavo obernc.
V 0
vendar ni mogel biti,
Vès se prestraši, ko
hotel in je potepuha koj spustil. Brez osla
in šel je na bližnji sejm po druzega.
na prodaj
svojega
nekdanjega osla
Oh! kmalo zapazim, da me je navidezen A ta lin pokoj goljufal. Kolikor dalje greva, toliko bolj žalostna prihaja.
vidi. V serce se mu smili, da je že spet uklet. Kupiti ga Prestrežem jo ko me milo gleda, potem pa oči svoje z pa neče, ker se je bal, da bi se mu ne spremenil pregloboko tugo proti nebu vzdiguje
je
nekakošna skrivnost, nekakošna
Kar me pa najbolj straši, kmali zopet v člověka, in da bi ne dobil v kratkem časa v globočini njene duše namest osla kakega lumpa.
skrita misel, ki jo ji v očeh vidim. Vedno me k sebi vleče,
Kmali je bil osel prodan
y
se
vé da ne drago,
in de
pa vedno spet od sebe rije; ko menim, da'sem v njenem narje so zapili brez mene, ker pri nizki ceni niso mešetarja sercu nekoliko naprej přišel, vidim, da sem še, kjer sem potřebovali.
J. V
c.
bil. Kolikokrat mi je djala:
??
Ijubček moj mladi! ljubim
te kakor senco gojzdov sred dneva! Lepši si ko puščava z všemi njenimi cvetlicami in z všemi njenimi veterci. Ko se k tebi nagnem, se tresem, ko se moja roka tvoje dotakne, se mi zdí, kakor da bi umreti imela. Unidan, ko si mi na persih počival, mi pihne veter tvoje lase v obličje, in měnila sem, da čutim rahel dotik nevidljivih duhov. Da, vidila
Sirota Jerica.
Narodna kranjska.
sem serne okonske gore; slisala sem pogovore priletnih možakov: pa pohlevnost sem in modrost starčkov ni tako
ubogi
i
y
ugodna in mogočna ko tvoje besede. In vendar Saktas, nikdar ne bom tvoja žena!46
Vedni razpoii A t a l i n e ljubezni in vere, vdanost njene rahlečutnosti in čistost njenega vedenja, njeni ponosen značaj in njena globoka čutljivost, povzdiga njene duše v važnih
Vstáni, vstáni Jerica, Vstáni, ženi vole past Tjekaj v reber zeleno. Čakajte oj mati vi Da danove odzvoni, Petelinčki odpojó.
Vstáni, vstáni Jerica,
Vstáni, ženi vole past Tjekaj v reber zeleno! Jerica ustala je, Past volićke gnala je Tjekaj v reber zeleno.
y
y-
9
y
recéh, njena sposobnost v malih — vse mi jo nezapopad-Ijivo delà; z eno besedo, Atala je čez člověka veliko za-mogla. Polna strasti je bila polna mogočnosti; treba jo je
y
bilo ljubiti ali sovražiti.
(Dal. si.)
Pasite volicki se Da grem k svoji materi Tje na britof žegnani, Kjer so grobje velbani.
Černa zemlja odpri se
y
y
erna zemlj a, matem grob
y
Kratkočasnica
Ukleti osel.
y
$
Dobro je znano, da potepuhi, naj so že mestni raz-ujzdanci, malopridni učenci ali kar kolj hočejo, radi burke uganjajo in se tudi kake posebne zvijače v svoj prid poslu-žujejo. Tako so po pripovedki tri zvite buče babjovernemu kmetu osla ukradli. Dobili so namreč poletno popoldne kmeta, ki je konec njive v senci spal. Osel se je pasci pri njem, privezan za njegovo roko. Hadi bi ga bili ukradli; pa so se bali, da bi jih ne bili potegnili v luknjo. Pustili ga
vendar niso. Kaj su stolili? Dva sta odvezala osla in ga
Da vam potožila bom Svoj e serce odkrila bom, Zemlja se odperla je, Černa zemlja, matem' grob.
Jerica tožila je, Tako govorila je: Mati, mati, mamica, Pač imam hudo maćeho Preden še dani zvoni
Petelinćki odpojó, Me pokliče, me zbudi Moram gnati vole past Tjekaj v reber zeleno. Pri vas pa ležala sem
y
y
y
Vi ste pekli beliga. Rezali debelo ga, Z maslom ste ga mazali, Zraven se mi smejali. Mati, mati, mamica, Pać imam hudo maćeho Kadar ona češe me, Tak z grebeni sterže me Da mi teče ćerna kri. Ko ste vi česali me Gladko ste ćesali me Milo božali ste me. Mati, mati, mamica, Pać imam hudo maćeho. Postljo imam tak terdó, Nikdar ne postelje je, Nikdar ne zrahljá mi je, Devlje v zglavje ternje mi Devlje v snožje pesek mi, Vi ste mehko dali mi Vsak ste dan postlali mí, Vsak ste dan zrahljali mi; Mati, mati, mamica, Biti mi ni več domá! Mati govorila je: Pojdi , Jerica, domu, Zroď se milimu Mati
Biti
y
y
Bog
, mati, mamica mi ni več domti
y
y
dalje gnala, tretji pa
lesičja
glava
se je namesto
osla privezal za jermen ravno tako, kakor je bil popřed osel privezan. Ko sta bila osla že deleč odgnala, je privezani kmeta zbudil, rekoč: „Oce ne ustrašíte se! ni
nič
rro .
■ U
bude vezali
strašen ušel
sej vidite, sam sem tukaj, kakor ste me bili pri
yy
yy
Kaj pa je? kaj pa je?" je djal kmet ves pre kje pa je osel?u
yy
y
V
se
njegov
Ne strašite se, osel ni čas je minul, in kakor vidite, sem
odgovori
ampak le
privezau, kakor ste me bili privezali
Da je posjalo solncice, Mi na mehko poeteljco. Mati, inati, mamica, Pać im a in hudo maćeho, Peće mi s pepela kruh Z drobnim peskom ga soli. In kadar mi reže ga, Vreže mi tak tankiga, Da se vidi skoz njega.
Zraven vselej krega me.
Tù pri vas ostala bom Tù pri vas ležala bom Leže Jerca k materi,
V	#	#	"
Se tako mi govori: Bolji mati so mertva, Kakor živa maćeha.
Romi
S voj ( Kako
to izgov
y
d
sico pusti, pač to hudó
hudó za vsaciga
y
K' nima svoje matere, K' ima hudo maćeho.
sleparček. ;,Pa kaj — pasja noga? — sej sem osla privezal, zdaj pa vidim človeško podobo, kje pa je osel? Se
Dopisi

mi le sanja ali je res?u zaupije osupnjeni kmet. „Ne sanja	Iz Gradca. Truplo rajnega nadvojvoda Janeza bodo
se vani ne; res je vse, kar vidite; namesto osla imate iz Gradca prepeljali na Tiroljsko v Meran, kadar bo ondi
mene
uboiro
siroto, pa saj ste me imeli tudi popřed le v raka za-nj iu njegovo rodovino popolnoma dodeiana.
Raj-
drugi podobi", je rekel dalje sterganec, in prosil, da bi ga nega želja je bila, ondi po smerti počivati. Glavni odbor spustil. Začne tedaj kvantati, kaj da se je z njim godilo, štajarske kmetijske družbe je v zboru 12. maja sklenil
y
kaj da je bil in kako da je sčm přišel. Zmislil si jo je bil	presvitlemu nadvojvodu v imenu družbe spominek hva
se popred, kaj da bo storil; zato je jel v začetku kmeta	ležnosti postaviti. Ta spominek pa ne bo iz kamna ali iz
Strašiti, da je ravno tišti osel, kterega je bil privezal in	brona izdelan, ampak bo obstál iz natančnega popisa tište
da je zdaj zopet to, kar je bil, namreč človek. Nakuhal se	dežele, v kteri je neumerli gospod skoraj skozi 50 let se
mu je bil, da je bil učenec, da se je pa slabo učil. Za	trudil za blagor kmetijstva in obertnijstva. Poddružnice so
tega voljo je bil na oslovsko klop posajen. „Oča, ko to	že začele podpise za dnarne doneske naberati, kteri se bodo
zvejo, so bili zlo žalostni in so me v osla uklelia, reče dalje, potřebovali za slovesno obhajanje stiridesetletne delavnosti
presvitlrga nadvojvoda Janeza, kot predseduika štajarske
jy
Potem ste bili vi, ne vem ali tako srečni ali nesrečni
da
jste me kupili, Zdaj je čas očetove ukletve minul in zatoraj kmetijske druzbe. Omeujeno delo, ki bode spominek neu
113
merlemu gospodu, utegne mesca septembra tega leta dogo-	ranjenih, koliko je bilo pa mertvih, se Francozje niso po-
tovljeno biti, in ta mesec bo potem veliki zbor štajarske	vedali. Da jih ni malo bilo, si more slednji misliti, kdor
kmetijske družbe, v kterem bodo volili novega predsednika.	prevdari, da naznanjajo Francozi sami smert 1 generala in 3
Iz Koroškega. Iz Pii ber ga se piše, da nekaj	polko vnikov. — Zastran glasovitega geuerala Gar i bald i-ta
časa sem sadno pa tudi drugo drevje neka bolezen na pada, za ktero usahnuje. Zraste namreč po deblih in vejah
• V
pise
u
Oesterr. Correspondenz", da je iz Vareze s svojo
ceto naprej derLin v Como přišel; v celi okolici so ban-tenak rumen mah, kteri jih kakor skorja preprega in tako dera s laškimi tremi barvami vihrale. Garibaldi je razposlal zadusí. Na lepi veliki pliberški planjavi je viditi cele verste Lombardom pismo, v kterem jih kliče v punt. Znano je, da
(Da je po krompirjevi, avstrijanski f. m. 1. Urban armado nabera, s ktero se bode repni in tertni bolezni tudi sadno drevje na versto prišlo, ustavil Gari bal d i - tu. — Ker je sardinska armada s
večidel sadnega drevja tako bolnega.
na Krajnskem ni nobena novica
»
ker zálibo»*'
ft
ze kake tri francozko popolnoma zedinjena, tudi sploh ne bomo od nje
leta zapazujemo, da sadonosnice bolehajo; tudi popolnoma posebej govorili. Toliko pa pripovedujejo dopisovavci iz bo
usahnelo jih je veliko).
Iz Ljubljane. V nedeljo ponoći po enajstih so pre
V v
da so cesarski huzarji in ulani
jisea,
dincom in Francozoin.
V
ze
zdaj strah Sar
svitli Cesar na poti na Lásko prisli v Ljublj ga je zraven deželnih, duhovnih in vojaških načelnikov in pa mestnega odbora sprejela obila
n
z1vio
' n
klici
peljali naprej; s Cesarj adjutant grof Grune, fm I. baron Sch litter
vatu in „elj
množica ljudstva s živimi po kratki pomudbi so se
Nasledki vojske se že žalostno razodevajo na Sardinském. Tako piše nekdo, da je okrog
, vse drevje posekáno; vse se celo hiše in pristave so po-
Alesandrije, dokler oko je moglo sekiri podvreči,
seže
V
se
derli
y
ktere bi
utegnile
sovražniku zavetje biti. Avstrijanske
bili fzm. bar
H
general
vjetnike so peljali v Marsilije.
Bolj važnih novic iz bo
baron K
jišča do danes nimamo.
Kolleusteinski in
Z nadušeno besedo kliče Njih
Iz Dunaja. 6. dan t. m. se je v pripomoć
naši
ar
eksc. naš deželni poglavar tudi Kraj
naj stopijo kot
madi osnovala družba, kteri je ime
v
patriotischer
prosto v olj naznanja ta
V
i v cesarsko armado; današnj
oklic'4 od besede do besede.
V)
Oglasnik" Mestni
gist rat je te dui oklical, da prejema vse armadi na-menjene darove, tudi cufanje, povoje in platno, kakor jih
..Novi-
dunajska družba v pomoć vojakom želi
y
fr to
Hilfsverein wâhrend der K r i e g s d a u e r" , to je „domoljubna pripomočnica za čas vojske". Namen te družbe je nabirati milodare za vojskine potrebe ali v dnarji ali v drugih rečéh, ki se za armado potrebujejo, zlasti
lej
carja
u
iz D u u a j a)
za ovezo ranjenih vojakov. V pismu od 15. maja preklicuje odbor napačno misel, da družba ta
obsega
samo
Novičar iz domačih in ptnjih
dežel.
Iz bojišča na Laškem.
bojů pri Mon tebe!li
Dunaj in doljno Avstrijo, ter pravi, da družba ta je na-menjena vsem avstrijanskim deželam in da glavni odbor dunajski želi le sred nik biti med vsemi poddružnicami v drugih deželah in posamnimi dobrotniki in pa med armado.
je poslal fzm. grof Gyulai 23. maja obširneji popis pre- Kdor v omenjeni namen armadi kaj daruje, posije svoj dar evitlemu Cesarju in iz tega posnamemo o pervi večji bitvi lahko družbi naravnost na Dunaj ali pa poddružnici svojega
sledece: Grof Gyulai je ukazal 20. maja posilni ogled
kraja.
Izmed tište robe, ki se bo za ovezo ranjenih vo
na desnem kraju Pada napraviti, ker je zvedil, da ima so- jakov potřebovala, se najbolj želi tanko cufanje iz
v • a	■• i	v.v	__	«	. •	.	«	.	_	^
starega
vraznik namen, z veliko mocjo cez Voghero proti Pia- platna 4 do 6 pavcov
dolgo
cen ci jo udariti.
in lepo podolgoma zlozeno,
Zavoljo tega
so sle
v •
20. maja
tri
brigade
v nocij med 19. m
debelo
cufanje tudi iz starega platna, ktero pa
utegne
skozi Pa vio na zataborjeni most krajše biti in zmešano
V
ze
ena brigada bila.
, — po pavcu, dva pavca in poltretji
F. m. I. pavec široki platneni povoji; tudi flanelasti povoji 3 do 4
pri V a c c a r i z z i, kjer je
Urban, kteri je že pred kraj med Stradello, Vac- pavce široki in 3 do 6 vatlov dolgi se bojo .radi vzeli,
carizzo in
Voghero
dobro
ogledal,
poldrugo brigado k unim.
je pritisnil tudi s zraven vsega pa tudi po pol vatla ali cei vatel
dolgi
kosci
Poveljnik te cete, f. m. 1. grof novega ali starega platna. — Klic milodarne tukajšne družbe
Stadion, je zacel 20. zjutraj njemu izročeno opravilo in ni bil glas
m +
upijocega
v puščavi, ker darovi v dnarji in
ukazal proti poldnu sovražnika prijeti. F. m. I. Urban je drugih rečéh ji dotekajo obilno, spodil sovražnika iz Mon tebe 11 o in přišel v Gen est re 11 o.
Časnik
5?
Presse"
pise
da
se
kjer se je terd boj une!; tudi tukaj so naši premagali. Pa dnarne zadrege, ktere so bile pred 10
kmalo se je narastlo število sovražnika tako, da so se mogli
naši
junaško se bojevaje
do M on te be lio
ponavljajo tište leti zavoljo tega,
da je nadavek srebra čedalje višje bil, cena papirnatega nazaj denarja pa padala; kupčija in obertnija peša in vse prihaja
umakniti. Po ker va vem boju in junaški brambi so pustili	dražji. Dalje piše ravno ta časnik, da je 27. dan	maja 120
nazadnje naši to mesto sovražniku, kteri se je tu ustavil in	centov srebra za deržavno kaso iz Š ta vilice	(Šemnic)
se ni upal, cesarske še dalje zasledovati. Zvečer so prišli	na Dunaj prišlo in se tukajšni banki izročilo;	26. maja
V •	«	.	mm	m	V • «	«	•	___4i _	V
nasi zopet nazaj, od kodar so sli zjutraj na ogled.
Svoj
namen so dosesrli,
je prišlo 204 cente krajcarjev tudi iz Štavnice na Dunaj.
to
dasiravno je bilo plačilo njih truda ker
vavo ; pa podučili so sovražnika, da
Danes so prišle ob veljavo na Laškem
Lom
ga ne bo tako lahko
bardii) šestice, ktere so po novem dnarju 10 kr. vred ne;
stalo, se s cesarskimi meriti, kakor so si domišljevali. Vse po takem ne bo prihodnje majnkalo pri nas čete, ktere so bile v boju, so se junaško obnašale, in grof nega drobiža. Stadion je pohvalil posebno regimente pešcov: nadvojvoda Karl, Hes, Don Miguel, Rossbach, Culoz, Hal-
tega
sreber
Iz Tersta 25. maja. Holandski parobrod, kteri je
danes našo luko zapustil, da bi se v Roterdam podal
y
J©
lerjeve huzarje in 3. batalijon lovcov. Grof Sta- bil pred Benedkami od ene ondotnih francozkih vojnih dion je cenil število Francozov in Sardincov na ladij sstrelom napaden, preiskan in potem v Terst nazaj
40,000, naših je bilo kakih 15,000. V tem boju so imeli poslan.
naši
Iz Pole se je 21. maja pisalo, da so ondi
294 mertvih, 718 ranjenih, 283 jih je prišlo sovražniku francozke vojne ladije napovedane, da pa še niso
v roke, pa je bilo 124 ranjenih med njimi. Presvitli cesar so tako blizo prišle, da bi se iz Pole
moglo
na-nje streljati.
se brez odloga zahvalili armadi za njih hrabrost.
Vradsko
Pisma od 27. maja pravijo, da je 8 angležki h ladij
naznanilo francozkega generala Forey-a se ujema z unim iz Zante se podalo na jadransko morje; 14 f. z. m. Gyulai-a, in bilo je v boju 12 regimentov pešcov, ladij je prišlo v Malto, več batalijonov lovcov in 1 regiment konjikov francozkih,
angležkih
poletu
1 brigada in
Iz zgornje Avstrije. Nadvojvoda Albreht je ogle-1 regiment konjikov sardiiiskih. General doval přetečeni teden kardela cesarske armade, ktera je v
Forey sam pravi, da je bilo 700 Francozov in Sardincov zgornji Avstrii in na Solnograškem zbrana.
/
t
174
Iz Tiroljskega. Zvedili smo, da se ima po dovo- in tako, ker ni
y
pa
ljenju cesarjevem tiroljski deželni zbor pomnožiti tudi kardela deželnib strelcov za brambo dežele iz nova ustanoviti.
mog
el punta v Massi in Carari zadušiti, vecji
del svoje dezele sovrazniku přepustil. Ker se Parma ne more dolgo deržati, bo sardinsko-francozka armada tukaj
Iz Ilorvaškega. Iz Zagreba. 26. maja je bil po
Je la či ća. Kako iskreno so Hor
precej
gladko pot dobila za daljne napade.
rii	■	a
Iz li i m a.
Gazz. di Ven.
pise
da je v Rimu
greb rajnega bana grota Je la ciča. Kako iskreno so Hor- vse pokojno, pa tajiti se ne dá, da je mesto v oblasti vatje ljubili svojega bana, se je ta dan jasno pokazalo. Francozov, in da bo moglo tako plesati, kakor mu bodo
Ma 1
ljali, so visele černe bandera in kamor kolj se je človek
oči je
bilo suhih, s his, memo kterih so merliča pe- Francozje
godli.
Iz Nemskega. Od 22. maja so avstrijanski vojaki na
ozerl, je vidil, da vse serčno obžaljuje smert rodoljuba. Ko poti skozi nemške dežele v z vezne terdnjave Ulm, je zvedila nadvojvodinja Zofija, da je ban umerl, je po- Maine in Radstatt; marširali
Bamberg,
so skozi Lipsiko, Norimberg, Voigtiand, Erlangen, Monakovo itd., povsod so
slala gospej banici milovavno pismo; enako pismo so ji
spisali horvaški in slavonski Izraeljci. Mestni odbor za- jih prijazno sprejemali in s smodkami, pivom itd. grebški je sklenil, rajnemu postaviti spomin na tergu po
njem iinenovanem.
gostili.
Iz Francozkega. Iz Pariza se sliši, da je cesar nevolj en, da 80 ga generali prezgodaj na Sardinsko po-Iz Lombardije in Beneškega. Povelje je bilo dano, klicali, ker armade niso še tako z vsem takrat za vojsko
do konca mesca maja vse orozje vojaski gosposki oddati; pripravljene bile, ko je on tjè přišel; v Parizu pa bi bil v Benedkah so čas za to do 5. junija podaljšali. Ko odio- imel še marsiktero opravilo, zlasti v zadevah z drugimi vláčeni čas preteče, bo zadela ojstra kazen vsacega, kdor se dami, ktere imajo v sedanjih vojskinih homatijah veljavno
zoper to povelje pregreši
besedo.
Iz Dalmacije. Iz Zadra. Poveljnik tukajšne terd
Ker se N a p
rad po vražah ravná, mislijo
njave, g. m. Gabier, je oklical te dni to-le: „Ker bi se nekteri, da se ne bo pred podal v kak velik boj, utegnilo primeriti, da bi sovražne ladije naše mesto za perle, blizo 14. junija, kterega dné je leta 1800 njego
ince in Sardince
kakor stric
naj se vsaka družina in vsak prebivavec za tri mesce z Nap
#v ■ if A ww r\	vv i« vi i / I : u	_____
zivezem previdi
I. pri Marengi Avstrij
premagal. Kako zlo je Napol
vražam udan, se vidi
Iz Serbije. Iz Belega grada se piše teržaškemu jz tega, da nosi na persih vedno škapulir, kterega je
časniku: Ravno zdaj ob devetih zjutraj
se
množica avstrijanskim parobrodom, ktere so si tukaj prista- K
zoperstavlja poslal Harunal Rašid pred več ko 1000 leti cesarju
Vćlk
Ta skapulir je bil uzet leta 1812 iz
jališča iskale; pašetov brat je přišel in semunskim tesarjem rake nemških cesarjev v Porečju (Aachen)
•	■ •	* i •	à	»A	B	•	• 1 • V V	v^k
5)
Moniteur
razglaša
poleg terdnjave turski svet odkazal za pristajalisce. Danes ponoći je 300 turških vojakov v terdnjavo prišlo pomnožit Cesar Napoleon je v tolažbo
• •v	m •	T i • •	Il	il	i	,	V	»
tukajsno posádko. Jutri ima
belgradska
narodna straža za
iz Alesandrije od 28. maja:
ki jih vojska
hudih nadlog,
prizadeva, ukazal, naj se vsi
ceti svoje vaje v orozju; kakor pravijo, bo Osman pasa zoper to protestirah •
Iz Rusije. Bruselski casniki pišejo, da se ruska vlada
ne bo zedinila s francozko in je zoper punt v Toskani, ki ima na Lašk
"J
o j a k i, b
a va d n e tr ij ans k
zamene, ce njih rane vožnjo pripuste
y
a v
d
aj daj
Independ." piše iz P
iti
kteri, kakor se sliši, tudi angležki vladi ni po volji.
Iz Italije. Iz Gen ove. Do 16. maja je stopilo tukaj 87,000 Francozov na kopno, med temi je bilo 5000
y
ze iz Francozkega odrinila
da je vsa armada
■iHBtB Ce-
y
sarica je kot začasna vladai
podpisala ukaz zastran na
prave
U
d nj
d
y
ktera se ima na Raj
podati
y
konjikov. 27. maja so pričakovali perve večje oddelke ko- 6 se bo kmali naprav
je ta armada ze iz 8 divizij pešcov, še druzih
njikov, namrec
drasfonarjev,

oklepnikov in gvidov. Po morji
prihajajo Francozje nepreuehoma, nektere dni po 18,000.
Iz Turi na piše „Oss. bol.", da je vse- debelo gledalo algerske (afrikanske) střelce, Turk os imenovane
Iz Angležkega. Iz Lond
Pred nekimi dnevi je
Koš u t tukaj napravil velik zbor (Meeting), v kterem je po
svoj
navadi veliko
govoril o narodni svobodnost
m
gicudiu ai£cioi\c ^aiiiivauont; m.u.^, « u i n u n .... vt. v » «»i v, Angležem si dokazati prizadeval, naj ne potegnejo z nobeno ko so v Genovi iz ladij stopali; popisuje jih tako-le: Po- gtranjo in ostanejo popolnoma neutralni. Koš u tje bil pred
dobni so pravim divjakom, obraz imajo kufrene barve
y
oči
nekimi tedni v Par
velike in uderte,
nohte dolge
in ojstre kakor kremplje; naj
in pri cesarju Nap
v
bolj čudno pa je bilo to viditi, da je vsak vojak na svojem Montebel
Morn. Herald" piše iz Turina glede bitve pri
tornistru z vervico privezano žival imel, ki je popolnoma
Avstrij
mački podobna in ktera je strašno huda; nekemu fantiču, y začetku je bilo Avstrija
da ste mogle obe armadi se učiti, čislati se. in Francozi so pokazali, da se znajo bojevati.
ki jo je hotel božati, je gerdoba šavsnila v glavo in se mu s parklji in zobitii v lase zaderla ; še le, ko je vojak zakričal nad njo, je fantiča spustila.
Iz Napolitanskega. Po smerti kralja napolitan-skega je nastopil vladařstvo sin njegov, kteri se še ni davno oženil s sestro avstrijanske cesaiice. Kraljeval bo pod imenom Franc II. Dosedaj je v kraljestvu vse mirno. Ko pa je kralj umeral, se je zbralo mnogo vojakov okolj Kase rte.
po številu več, nazadnje je
bilo pa Francozov veliko veliko več.
Darovi za Vodnikov spominek:
Gosp. fajmošter Fr. Simonić pri sv. Križu nad Marburgom 1 fl. k. dn
yy yy
n
kaplan Trampus v Jarenini gimnazijski učenec Košir v Gradcu 30 kr. k. dn G. Dom. Colnik. posestnik v Dervanji . . . .
1
yy yy
yy
1
yy yy
yy
Tudi v Na polu so bili vojaki pripravljeni. Kraljevi sin je dal več ljudi zapreti, na ktere je sum letel, da se zo-perstavljajo njegovemu nasledHtvu.
5?
Indep.
u
• v
pise
y
da ste francozka in angležka
vlada sopet s to v diplomatično zvezo stopile; una posije Brenier-a, ta pa James Hudsona za poslanca tjè; avstrijansko vlado bo namestoval baron Hiïbner.
Iz M od ene. Iz Mod ene se sliši, da je vojvoda modenežki, kteremu je sardinska vlada vojsko napovedala, se iz Reggio v B res ce lio blizo lombardské meje umakuil
Današnjemu listu je priložen obraz laškega bo-jišča s sosednimi deželami; napraviti smo ga
dali zato, da tištim naših bravcov vstrežemo, kteri vojskine prigodbe berejo, da bi vidili, kje je ta aii uni kraj vojske. Kdor želi ta zemljovid še posebej
dobiti,

dobi
v
zalojri

yy
Novic" (Blázni ko vi
tiskam ici) za 20 novih krajc. Meje vseh po samnih dežel so na teh posebnih iztisih s bar
va m i razločene.
Odgovorni vrednik: Dl* J&U6Z Bleiweis
Natiskar in založnik: JoŽef Blaznife