J. F. Hruška-Gruden   Krap in losovi
KRAP, ki se je ob pomladanski povodnji sreeno izmuznil iz tesnih bregov ribnika in priplaval v prosti tok reke. je srecaval, kadarkoli se je spustil v tok, Iosose, ki so prosto in vztrajno plavali proti reki.
Tako se jc nekclaj srečal s tremi lososi. Zvedavo jih je vprašal: ; Vi lososi, kako ste se pač raogli vsi trije tukaj zbrati in vsi le proii tokui* Odkod ste in fcam ste naraenjeni?«
»Odkod?« je ponovil vpraŽanje prvi losos. >Od rfaleč, tam iz inorja!«
>Iz morja?« se je začudil karp.
*Ti vprašas, kam?« je segel vmes drugi losos. ^Domov, v bistre gorske vodc«
»Oh, kako se nam že toŽi po njih,« se je oglasil tretji, »ko smo preplavali toliko velikiH in kalnih rekU
»Mar ni v morju. v vodah brez bregov, svobod-nejše Življenje?« je vprašal karp.
»Svobodnejae pač, je potrdil prvi losos. »Aii dom je le dom.c Drugi je pa priporanil: >Nanj ne pozabiš in če bi bil na koncu sveta!«
»Pride čas,< je pričel tretji, ko nas vse prevzame silno hrepenenje po domovini, pa moranio in Kitimo veseli proti domu. v domace vode. kjer smo preživeli arečna otroška Ifta.t
»Tako daleč?«
»Daleč, daleč, sto milj pa še rajši vec kakor manje,* je potrdil spet prvi losos.
>In še v kaksnih nevarnostib!« je pripomnil drugi.
»Verjamem!« je vljudno pripomnil karp. »Ribiči s traki, vidre...«
>Trnki nam ne prizadenejo žalega: mi vso pot domov nič ne jemo. Ampak jezovi.U
> Jezovi nam stoje na poti kakor trdnjave!« je pojasnjeval tret/i losas. Morarno se zngnati čeznje. a tam preŽe ribiči z zaukami in vilicami.. .<¦
Karp je ves prestrašen poslusal. ^ln da vso to pot, tako dolpo in težavno, prav nič ne jeste?<:
>Ne, ne, ne!< so vsi trijc hkrati odgovorili.
>Vsc prenesemo, satno da bi srečno priplavali v domače vode.c
sLjubezen do domovja premaga tudi lakoto.^
Lososi so plavali dalje, lcarp pa je gledal za njimi in počasi ponavljal: ^Sto milj — jezovi — sovražniki — glad: vse premaga ljubezen do domovinc«