Gradisov doprinos k razvoju Strnišča
Tam okoli Lovrenca ira Dravskem polju, kjer se je nekoč razprostiral gozd tn nerodovitna xeml]a, se danes 'gracH In raste eden največjih kombinatov težke indnstrije v nail driavi in v Et-ropi spioh — Krrarna gMnice !¦ aln-nini]a.
Marsikdo ]e ie nnogokra! ifHal te bral o t«m BKKf&tnem glgantu naSe prv« petletk«, veadar ne ve, kako 9« razrlja la kaj pomewi v go«podarski osamorro-fltri nai« socialistiCne domoTtn«,
Po asfaltirani cestl, ki nas pripelje od P1v]a, prldemo prod glarsi vhod tovar-m li po glaTai cesti, ki deli tovanio m dra dela, y samo osrčje zgradb, ki ¦o ie zgrajene ali ki »e ie gradi]o. Na desni straaA, kj«r so objrkft tovarne gltnice, opazovalec n« vidi več toliko gradbeaili delaTcer kot »OBteTJeT, kl že montktjo ttroje za ta del tovame. Mogočsi objektl so dograjeol, deloma i« opremljmi s stroji tn čakajo m<o-¦enta, ko bodo pričeli sluiiti svojem« sa»ea«. Na leri strsru ce*te pa se qradl kOTaraa aluminlja z rellkkol halami elektrollze, ki so bile v lanski gradbeni •ezoni torisče velikih tekmovanj in no-lratorskih podvlgov delavrev qradbenetfa kolcktlra »GracMs«-a, kl gr*di kombi-nat. Sektor, katerega nspsSno Todi 1k delOTiie z«age v zraago seitorski la-i«ah- tovarii Podlesnik Branko t vro-Had dek>vod)i i« deiavd, )e bfl y leHi 194« najboljiii ««ktor gradilišCa, sottor, ki }« t ten letn »aJTeč Dapravil in Oflromao doprineis«! k aadaljnji izgrad-*|1 toTarme. Sabot*Se inforn^oirojevskili tat^HtoT, med ¦)!¦! Madžarske, »o po-4k«$ale nrrei) d«lo sa gT«dn]i hat* elektrollre, — gra^mci pa so |o samA bres porao^l gradill lw zgrartni, Mo?i delavsiva in deiovriega poleta niso mogll nnifttl poedind h vrste *avoz-nlkov.
Za veHkhid kepi izkopane zemlje je skrlta v primeru z oslslfcmi objekti mala, vendar moderao nrejena deltvnica za popravljasvj« gradbenih strojcv, avto-mobilov, lokomotiv in sploh vseg« par-ka mehanir«cije. Delavnico je po iastnl zamisli nredil in ]o danes vodi tovariS Umek Armaiid, ki Je s svojim oeobjem, mc!ianiki, kovači, in&talaterjl, strojniki in drugimi storil veliko, da so lahko strofi, ki so blli potrebni popravila, v razmeromi kratkem čmu zopet obrato-v»M  ia  tako  služlli  borcem za   plan.
Ob delavnici nas vodi pot po tra*i bpeljane ozkotirne proge v veliko gra-mojnico s sef*racijo, kjer se pridobiva, pere fri o^poiilja na mesto porabe gra-moz, pesek ia ralvka. Zelo vazen je ta objftkt, če pomisliafto, da bi morali dru-gače pTkM»ivati io vo.?iM ve« materlal jx)  k%i»HrJh  in  žfi^vvviki   r   rs.ibližajega
ice nas -    v   oc-
nica, katero vodi tov&rii Či;{ei Iva« in ima sedaj, ko prifenjaneo tsdclovati kose gradfeenega mharsiva sami, velik pomen ia vafsie plaiiske naloge S svo-jiml obrhilžkimi izdelki bo morala opre-mili vse stanoranjske bloke torarniike-ga naseija in ot;'ale objekie tovarne. Pre-d delavnico se planlra pioator, ki !>0 služil na.5im (izkulturni^cm ja tel«-ni razvoj in raivedrilo — fiiknlLanio fgrisče. Tak<>j naprcj se razrija i* raste novo delavsko na*eije. Se pred drew« letoma je bila tn sknpina lersenih barsfc — danes %o hi zidanc hi'a<e z lcpimi, sonr-ntmi in higrierJčnimi sobami, rr.ortK urejfwtA «»bHl«n;« z roe*ilgen^kiai apa-ratoa io stalno idravni?ko oskrbo, de-lavska preskrhcvalnica z vsemt artikH Mroke potro^nje, kultuTno-prosvetna droraoa, v kateri ]e naie tlelavstvo vi-delo ie maoge nasiope doma'tii in tujih igralcev, kanthia, trafika^ brivnica in lepo  urejeni  rdefi  kotiček
Po dclu ima naše delavstvo lep in iivljenja  poto kxaj, kjer  se  lahko  kul-
tarno razvlfe. Upravo tabortSfa vodl s komuMlo toraffH Vidotič .lanko, ki in» veilko nalo^o, pravtlno razporojatl ka vodltl v»e delo delaTskega ua»elja. To-leg teg* pa i« o^tHrap «ko«OTO*|o, ki ¦ srojlaii prideIklolKboij§a]e hrano fai pteskrbo ieiavtlrm. Ix prop«4tt]o?lh k»-laikih ajiT ia travu*ov so reirtBe rok* naSlh delavcer, ki s« xaredajo ponte«« razvoja zadruznUtra, »apravile piodes vrt sa ˇ•« «*t«, kl vlag«>o aa^ore pri «ai«m del«. V nnea začetkn to bdie v«Uke tefav*. Na »ovo o«no»airi eko-nosriH ai t&o Aovolj «t1b«, ikirpstk hlevoT, »rodja — re*<4ai t« Je tadl t« nredllo ia Baibariio. D«nec 1« »Giadis«-ova ekonomija ena najboljiih ia naj-tep$e nrejenih t ptujskem okraju, za kar gre priznanje vse« nj«*tra delar-cesa, glaT»®mti ekonomu toTariiu Bedrač Jankotn, nadiornlku ekonoraije tovariiu Jurenec Jožetu tw delavcem ekonoEiije.
Po giavni cesti, kl teče paralelno s tovaano, pridemo v moderno zgtajeoo uaselje tOTarne. Lepi tronadstropnj sta-oovanjski bloki oam povedo, koliko važnosti polaga tovarna iva to, da izr.a-jo delavd primerno stanovanje in udo-ben dom. Ta »ektor, k* je izven območ-ja sarae tovaine, gradi in vodl stav-b«o4k tovarlš Hronek Josip. Marsikate-ro tezaro je moral prabresti kolekiiv, predno je zgra^M Stevilne bioke. Na tem sektorju »o najbol)si zidarji gradi li»ča — saj so v tekraov»nju za ve^jo storilnos* presegli aormo v zidanji ope^s^ga zkiu  300%.
Povsod Tidimo nove ta lepo ureiene co»te, Lrpdjas« kaaalizadio ia rodo-vod. Sektor oitkih gradcnj gradAišča vodi geomet«r tovariš Rcmezeni;o Jurij, ki ima poieg t«ga še delavnico zaizde-lovanje betonskih cevi vscb proiilov za kanatizaciio.
Ko človek vidi vse- te velikanske stav-be, lepo urejene bloke, ceste in nasella, se nehote vpiasa, kakinl so ti Ijudje, ki vse to gradijo in uslvaijajo.
Vodstvo gradlllita )e pov«r]e«o že o<) samega počeika inienlrja tOTarlšu Mai »ter Borutu, kl vkljub vsem objektivnim težavam vodi giaciiiišče pri i/vr^evanju planskiii nalog. Uspehi gradiliLča so veli-ki. Zato je tudi priznanje aajvii]ib foru naov vetiko. Lansko leto je bilo gradili-iče razgla&eno za dmgo adjboij.se gradi-Hiče v dižavi, dobllo je prehodno za-stavo Zveie Madikatov Jugoslavl^) ia visoko denaiao nagrado. Grauiliste, ki j« največje po svojem obsegu v Slovemjl in eno najvetjih v Jugoslnviji, je važna iocka naseg« petletneg« piana in eko* Domske o«amosvojitve nase države. Tega sc vse dclavstvo m vodiino tehnično tet ostalo osobje iaveda In daje od sebe vse, kar se iahko cianes /.čižiteva od prodasi rinnov  naie »ocialisti^me  clruibe.
KakLni so  uspehj   gT8zri'Aiis  v  preick-
iiho iii-iitui^ 7u.61i9 a\ aruu.a^e,;3 '^e' Lona je bllo vgrajeno 18.089 m*, sezldano je biio ?/»ubi opeonega ziou, ometav je bllo narejeno 65.465 m1, cesti^a je bilo UgotovJjeno 75JM) m1 itd. Vse te ogiomne žtevilke r.ara povedo, da se je na St.-nii^u preieklo leto deialo z vsem elaavm, tckmovalnim poieiom in veiiko požrlvoralnosijo uailh gradbenib deiavi cev. Vse te uspehe je Izvojevalo deiav-stvp kolektiva, kateremu aačeljnjcjo naši odarniki. Na graclilištu je bilo v prej-injera letu razglašenih skupno 101 udar-BJ^, 142 pobvaljenih in 143 denarao rw-giajeoih. Gradilišie Ima 6 delavcev, kl dclajo ie ra zadnje leto petletke. To so tovariii; Zerjav Ignac, delavec; Lovren-čif Peler, tesar; Mohoiko Rudolf, dela-vec; Ulaga Jakob, strojnik; Grah Mari-ja, delavka, in Ovca Janez, delavec. Po-leg tega je na gradiliiču *e 49 delavcer ki so že dovršill delo za Ieto 1950. Med udarniki, katerih število je veliko, ima-mo petkratnega udamika želnzokrlvca to-rarl*a Miholir Jožeta, šllrtferatnega udar-nika železokrivca tovariša Štruc Vinkot«
ln trlkratne udarnike Kral) Tomaža, te-»arja; Zajšek Martina, tesarja; Panič ^te-lana, odrarja; Pecik Ivana, železokrivca, ln Vidovič Franca, 57 let starega delav-ca. Poleg teh je še itirinajst dvakratnih adarnikoT. Tadi delavke ne zaostajajo za »vojiiai tovariši. Delavka Fosel Te-rezija dvakratna udaraica, in delavke-udamice: Kranjc Terezija, Bogme Hild*, Princl Iranka, Sil« Marija, Leskovar Elizabefa ia Vrbnjak Tončiia stoje z ramo ob rtmd z ostalimi In se krepko bore sa plan. Tadl strenski oorati imajo odar-¦*ke, med >]imi dvakratnega varilca Do-«Qek Dngot», kljnčarničarja Novak AIo|ia, ter šest kova(er in dra stroj-¦lka.
Ti avantgardisti naie sodaJistlč*« gratfnle ln doscieni rezultati a&a jas»o ^OTore, da je Strni&e ae »arao veiiko gradbeno torlšče, ampak tndi velika *o-la novih kadrov. Vajeniška šola je » preteklem leta usposobiia 61 učencev za zitUrje in tesarje in jih kot kvaliHciraae moči vkljufila v prodnkcijo. Mladfnec ki Je do včeraj živel v Halozah ia umc slišal o gradnji socia.1izma, ga danes gradi s svojimi rokami. Tudi priučeno strojniško osebje in zidarji ter tesarjf so se izpopolnili in s tečaji pridobill kvalifikadje. NajboIJži med n\iwi pa ao bili poslatH v gradbeno-delovodske iolf t Maribor ia Gradbenl tehnikum v M« ribor  in LJubljano.
Polet slrokovnega kadroranja je re-tfk in zadovoljiv. Nič pa rie zaostaja kulturno dviganje oašega delavstva. Sin dikalna podmžnica s kulturno prosvet-nitn referentom tovarfšico Klajn&ek Olgo neumorno dela in preaa.ia politicno-ideo-lo^ko delo na res delovni kolektiv Ve-Cerni sindikalni tečaf. poli;i'ni \-r,' valni krožki, živahna drama*ska na, preprosta, a vendar efaktna deicivs^a godalna rauzika, fizkulturno društvo. ki je v odbojki, ping-pongu in no-fometn zabeležilo marsikateTO zmago — naai s svojim udejstvovan)ero in doseženimi re-zultati povedo, da delavci ne gradijo sa-nto tovarn, temveč izpopclnjujcjo tndi svojo izobrazbo. Ljudje, ki so prisli na gradilišče kot preprosti zemljani, so da-nes udarniki ler ponosnl in zgrajeni de-tavci velikega gradilišfa, in vsi vam po-vedo, da ni Stmišče za njih samo mesto velikih delovnih podvigov in zmag, tem-več tudi preobrazba čloreka. Tu 9e člo-vek privadi socialističnega dela ter zdra-vega, srefnega in veselega življenja.
Po vsem tera lahko mirno zremo v bo-dočnost. Velike planske naloge ki faka fo kolektiv v Ieto§'njem letu, bodo samo nadaijevanje delovnfh podvigov in zmag, ki jih zabeleinje gradbeni kolektiv v zgodovino svojega  ustvarjalnega poleta.
UŠ