MOLK V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA
Na zadnji skupni seji zborov občin-ske skupSČine je bila osrednja tema ocena gospodarskih gibanj v občini v luči zaključnih računov za leto 1976. Nedvomno zanimiva in zahtevna, a tudl aktualna probiematika. Pričako-vatt je bilo poglobljenih, kritičnih raz-prav, zlasti iz vrst delegatov zbora združenega dela. Gradivo, ki ga je za to skupSČinsko sejo pripravil oddelek za gospodarstvo, je prav gotovo nava-jalo k razmišljanju, ocenam in tudi k akciji, k še večji mobiltzactji delav-cev v tetošnfem letu.
Nemalo pa smo bUi razačarani, ker rti noben delegat zbora združenega dela posegel v razpravo. In to se ni zgo-dilo prvič. Tudi sicer so seje zbota zdru&enega dela navadno dokaj ane-mične, najmanj angasirane.
Vstlfufe se vprašanje: zakaj dele-
gati temeljnih in drugih organizacij združenega dela molčifo? Mar ne do-jamejo bistvenih vprašanj vn naJcaza-nih problemov v bezigrajskem gospo-darstvu, ki navsezadnje odsevajo tudi njthove težave in napredek v gospo-darjenju? Ali $o preveč »zakopani« v lastno problematiko vn zato ne vidijo celotnega združenega dela v občini in tudi širše? Ali so morda razprave na sejah občinske skupščine in tamkaj sprejeti sklepi tako malo pomembni — odmevni, da delegati iz »baze« ne čutijo nikakršne potrebe po javnem nastopanju in vplivanju na skupščin-ske odločitve? In še bi lahko sastav-Ijali vprašanjaf
Enostransko bi ravnaH, če bi sfcu-šoli pretežno icrivdo za slafoo delo in pastvnost zbora združenega dela zva-liti na delegate tozdov.
Ni dvoma, da se v (ne)dejavnosti delegata skupSčinskega zbora zrcali (ne)angaširanost družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslo-vodnih organov ter strokovnih služb. Delegacija v tozdu aii delegat v zboru zdrnževega dela, ki sta docela prepu-ŠČena sama sebi, ne moreta resnično izžarevati delavske sredine, iz katere izhajata, nitt samoupravno vplivatt na reševanje Širših drušbenih problemov. Sklicatelji sej skupščinskih zborov bi se seveda tudi morali zavedati, da samo gradivo za sejo kateregakoli vkupščhnskega zbora, pa naj bo še tako kvalitetno, še ne zagoiavlja zain teresirnnosti vn angažiranosti delega* tou oziroma delegatske »baze«. Brez temeljitih političnih priprav — za to pa so predvsem odgovorne o&novne organizaeije sindikata fn komunisti v
njih — ne more biti nspešno delo de-legacije tozda. V samoupravni vn poli-tični prak&i v temeljnih organizacijah zdruzenega dela se vse prepočasi pre-bijajo pogledi, da ;e odločanje fsamo-upravljanje) v otočinski skupščini prap tako pomembno, kot v detamkem sve-tu ali na zboru detaveev.
Upravičeno smo torej vznemirjeni zaradi molka tn pasivnosti delegatov zbora združenega dela. Zato je treba v prihodnje z večjo resnostjo in pred-vsem bolj koordinirano pripravljati seje zbora zdruzenega deHa. Za to p<* so odgovorni; predsedstvo občinske skupš&ne, predsedstvo občtnskega sve-ta Zveze sindikatov, vodstvo osnovne organizacije sindikata, poslovodni orga-ni in strokovne službe v tozdih — tw šele nazadnje delegacije in delegall. BOJAN ZAVAŠNIK